Zakaj vrste v bankah
Vse prevečkrat se naši ob-čani razburjajo nad počasnim delovanjem Ljubljanske ban-ke in nad vedno slabšim nivo-jem njenih uslug. Očitki letijo na banko iz vseh strani: da je premalo ažurna z izpiski o sta-nju tekočih računov, pa žiro računov, da so vrste v bankah prav pošastne in da je čakanja mnogo preveč, še posebno pred vikendi in po njih, sploh pa okrog praznikov. Stopili smo v Ljubljansko banko na Trgu revolucije, kjer se je sil-na množica ljudi gnetla pred okenci za devizne varčevalce, medtem ko so bile vrste pred drugimi okenci - bil je ravno torek - precej manjše kot po-navadi. Pomislil sem, ali mor-da ne gre za nadaljevanje tiste male panike, ki je zajela neka-tere devizne varčevalce po-tem, ko je bilo v nekaterih ča-sopisih objavljeno, da razpo-laga družbena skupnost z manj deviznimi sredstvi, kot jih je na deviznih računih ob-čanov. To je v nekaterih kro-gih sprožilo zlonamerne govo-rice, čaš da bodo zasežene de-vize in podobno in nekateri paničarji so dvignili narav-nost bajne devizne »prihran-ke«. Ne glede na to, da tudi zasebna sredstva na deviznih (in drugih) hranilnih vlogah spadajo v državne devizne re-zerve in se kot vsaka vloga v banki obračajo (posojajo) če
tudi to vlagatelj-občan ne odobri, ne da bi jih bilo treba zaseči, sem povprašal za mne-nje tudi tovariša Bojana Kar-delja, pomočnika direktorja sektorja za stike s prebival-stvom in blagajno, ki je v prit-ličju nebotičnika Ljubljanske banke in v katerem je zaposle-nih 195 ljudi.
»Res je pri deviznih vlogah precejšnja gneča, toda taka si-tuacija je vsako leto ob tem času. Ljudje se odpravljajo na smučanje v tujino iz zato dvi-gajo devize.«
»Torej ne bi mogli reči, da je dvigov kaj bistveno več ali da ljudi prijema nekakš-na mrzl ica, o čemer se poti-hem govori?« »To je nesmi-sel. Res smo zabeležili nekaj dvigov visokih vsot, toda to je bolj izjema in redkejši pri-mer.«
Občani se pritožujejo, da dobivajo obvestila o stanju na svojih tekočih računih precej počasi in z zamudo. Tudi me-ni se to dogaja.«
»To ne drži. Mi obveščamo stranke trikrat mesečno: 8., 18., in 28: Če so bili vmes iz-dani čeki in jih je delovna organizacija prinesla v ban-ko, so tu tudi vpisani. Poglej-te!« je dejal in prinesel iz svoje pisalne mize kupe izpi-skov iz tekočega računa ter jih primerjal s taloni čekov ter pokazal, da so razen red-
kih, kjer gre za brezbrižnost delovne organizacije, ki so jih prejele, vsi vpisani in sta-nje sredstev ažurirano. »Jaz plačujem vse s čeki in prak-tično nimam nobenih težav.« Za takrat me je prepričal, ko pa sem doma dobil 19. jan. izpiske o čekih iz 26. decem-bra sem spet zapadel v skepso.
»Lastniki žiro računov, tudi jaz med njimi, se večkrat pri-tožujemo, da dobivamo obve-stila precej pozno, tudi 14 dni in več od izdanega virman-skega naloga. Kdo je kriv za tako počasno poslovanje?«
SODELUJTE
V VASEM
CASOPISU
»Veste, vzroki so različni. Največkrat vam delovna orga-nizacija, od katere pričakujete nakazilo (honorar ali kaj po-dobnega) obljubi, da je že na-kazala, pa sredstev še ni pre-nesla. Na drugih mestih do za-mud skorajda ne pride.«
Reči moram, da je Bojan Kardelj prav prijazen človek in simpatičen sogovornik, ampak s tem odgovorom, če-prav ga je še malo dopolnil,
me ni •popolnoma prepričal, res pa je vestno branil bančne barve in me poskušal speljati na druge probleme.
»Nakazila na žiro račune so se vodila preko računalniških terminalov. Na začetku je to prav dobro funkcioniralo, za-dnih nekaj mesecev pa je sko-raj čudež, če kdaj delajo. Zato moramo občani semkaj v cen-tralo, kjer nam vpišejo stanje v hranilno knjižico (kdor ima pač prenos) da lahko svoje de-narce dvignemo. Včasih smo to brez posebne gneče opravi-li v katerikoli banki, danes pa je to povezano s komplikaci-jami.
Kako to, da terminali ne delajo, kot bi morali?«
»Nabavljali smo novo opremo od IBM, ki naj bi ra-cionalizirala poslovanje, žal pa še ni steklo, kot bi moralo, ker imamo pri uvajanju in prenosu nekaj težav. Mislim pa, da sedaj pogosteje dela-jo.« »Moram vam priznati, da tega že dolgo nisem videl in da danes tudi ne obratu-jejo.«
Bojan Kardelj se je opravi-čil in se čez nekaj trenutkov vrnil. »Prav imate, tudi danes ne delajo.«
»Vrniva se še enkrat k vrstam. Dogaja se, da občani vse predolgo čakajo za prav nezahtevne bančne operacije. Konkretno: mojemu očetu se
je v četrtek dopoldan dogodi-lo, da je samo za vpis pokojni-ne v LB Moste čakal štirideset minut, v vrsti pred njim pa je bilo samo sedem ljudi.«
»Morda včasih res malce za-škriplje. Toda postaviti se mo-rate tudi v kožo bančnih de-lavcev. Delo v turnusih, delo s strankami, vedno večji obseg dela, ki nam ga nalaga družba, od osebnih dohodkov, ki se izplačujejo preko knjižic in te-kočih računov do kreditira-nja, ki se sedaj izvaja skpraj samo preko banke. To je ogro-mno delo, saj so imele velike delovne organizacije zaposle-nih po deset in več ljudi, ki so se ukvarjali samo s kreditira-njem občanov. Glede na reso-lucije pa število zaposlenih ne glede na večji obseg dela ne smemo povečevati. Tudi v no-ve uivesticije ne bomo šli in bomo letos odprli samo dve podružnici, v Ljubljani pa še to manjši v Vrhovcih in v Rož-ni dolini. Pri nas se sicer obra-čajo velikanska sredstva, ker pa s presežkom dohodka upravljajo sovlagatelji, ima-mo mi, bančni delavci, od te-ga bolj malo in se otepamo z raznimi težavami od neureje-nega otroškega varstva za de-lavce v turnusu do marsičesa drugega, tudi osebnih dohod-kov, ki niso ravno visoki, če-prav marsikje tako mislijo.«
Vlto Komac