Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredulStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. fšjtev* O. 7 Ljubljani, v sredo 13. januvarija 1892. Letnik: XX. Državni zbor. Z D u n aj a , 12. januvarija. Trgovinske pogodbe. Včeraj je imel konservativni klub sejo, v kateri je pretresal nove trgovinske pogodbe. Zastopniki vinorodnih okrajev so močno grajali določbo konečnega zapisnika italijanske pogodbe, ki naši državi naklada dolžnost, znižati carino od italijanskega vina od 20 gld. na 8 gld. 20 kr., kakor hitro Italija svojo carino zniža na 5 lir 77 centezimov. Priporočali so toraj predlog manjšine carinskega odseka, ki vladi vrača italijansko pogodbo ter ji naklada dolžnost, da se še enkrat pogaja z italijansko vlado v ta namen, da odpravi gori omenjeno konečno določbo in vinsko carino vredi tako, kakor je primerno koristim obeh držav. Poslanec Povše je že pri shodu katoliškega političnega društva omenjal te neugodne določbe, zato mi ni treba obširneje o njej govoriti, ali trgovinske .pogodbe imajo tudi mnogo jako koristnih določb zlasti za trgovino z lesom in za živinorejo, zato je nemogoče poslance vezati in siliti, kako naj glasujejo v tem toliko važnem gospodarskem vprašanju. Klub je toraj sklenil, paslancem na prosto voljo dati glasovanje. • Danes se je pričela razprava z uvodnim govorom poročevalca Halhvicha, za katerim je dr. Klaič v obširnem govoru vtemeljeval predlog manjšine. Zlasti je zavračal očitanje, zakaj 1. 1887 niso oporekali omenjeni določbi konečnega zapisnika, ki je bila že tedaj sprejeta in se je zdaj od besedice do besedice le zopet ponovila? Razmere, pravi govornik, so bile tedaj vse drugačne; zarad nasprotstva s Francijo se znižanja vinske carine ni bilo bati, ki se pa gotovo zgodi, kakor hitro se Italija in Francija pogodite. To bi bil najhujši udarec za Dalmacijo in južno Tirolsko, ki ju vlada na milost in ne milost izdaje Italijanom, zato priporoča premembo dotične točke. Za dr. Klaičem naznanja predsednik, da so se k tej razpravi oglasili naslednji govorniki. Proti: Kramar, Bonda, Dipauli, Adamek, Terlago, Robič, Gessmann, Vašaty, Liechtenstein, Bulat, Malfatti, Krumbholz, Lueger, Dvorak, Pattai, Laginj», Lang Cestmir, Birčič, Kaftan, Spinčič, Perič, Špindler, Kaizl, Pfeifer, Formauek, Herold, Fuchs, Ciani, Zallinger, Jai, Polzhofer, Bazanella, Salvadori, Purkhart. Za: Peez, Šuklje, Gasser, Gomperz, Coronini Franc, Stalitz, Neuber, Kozlowski, Fournier, Rosen-stock, Exner, Ohrzanowski, Bareuther, Neuwirth, Sczepauowski, Hoffmann-Wellendorf, Jendrezejowicz, Rozkošny, Tausche, Mauthner, Wurmbrand, Svegelj, Kübeck, Russ, Proskowetz, Popper, Krepek, Schwab, Rutowski, Brenner, Haase Teodor, Marchet, Habermann, Ebenhoch, Plener, Roisberg, Bohaty, Fuss, Kaiser, Kokoschineg, Morre, Lienbacher, Burg-staller Med nasprotniki najdemo torej 12 Mladočehov, 8 Jugoslovanov, 7 Tirolcev, 5 krščansko-socijalnih poslancev, 1 nemško-konservativnega in 1 nernško-liberalnega poslanca. Razprava ima menda štiri dni trajati in pridejo danes z vsake strani menda trije, druge dni pa po štirje govorniki na vrsto. O resolucijah, ki jih priporoča odsek, se bode razpravljalo posebej ter je že oglašenih več govornikov; mogoče pa je, da se razven teh nasvetuje še kaka druga resolucija, zlasti glede carine na vino. Ker namreč ni nobenega upanja, da bi obveljal predlog manjšine, za katerega bode glasovalo k večemu le kakih 70 do 80 poslancev, hočejo poslanci vinorejskih okrajev nasvetovati resolucijo, v kateri vladi naročajo, da naj se glede znižanja carine na vino z ^ Italijo pogodi tako, da se sme to znižanje izvršiti j Še-le po 6mesečui odpovedi, ali tudi v tem slučaju ne pred 1. januvarijem prihodnjega leta. V oger-skem zboru omenjal je poslanec M a 11 e k o v i č, da je to že preskrbljeno, ali ker v pogodbi sami take določbe ni, je gotovo prav, da se tudi pri nas ta reč pravočasno sproži in zagotovi. Ko to poročilo sklepam, govori še-le prvi govornik Kramar, za katerim pride na vrsto P e e z, ki v carinskih zadevah velja za enega prvih strokovnjakov in bo gotovo vsaj tako dolgo govoril kakor Kramar. Ni torej upati, da bi prišlo danes šest govornikov na vrsto, ampak utegne biti zadnji govornik poslanec Šuklje, ki je vpisan kot četrti v obojestranski vrsti. Draginjske priklade uradnikov. Že v zadnji, zlasti pa v današnji seji je bila izročena cela kopica nujnih predlogov, ki priporočajo vladi draginjske priklade za državne uradnike po raznih mestih in mestecih ali celo na deželi. Danes je poslanec K u š a r izročil tak od vseh slovenskih poslancev podpisan predlog za uradnike v Ljubljani. Ni še dolgo, ko je finančni minister S t e i n b a c h povedal, kako sodi o povikšanju plač, in nič ne kaže, da bi bil odtlej premenil svoje mnenje. Deželni zbori. Razni dunajski listi, med njimi tudi stara „Presse" danes poročajo, da se deželni zbori dni 5. februvarija snidejo za štiri tedne. Res je, da nekateri deželni odbori vlado prosijo, naj deželne zbore skliče meseca februvarija, ali reč še ni konečno rešena, ampak hoče ministerski predsednik še-le v par dneh povedati svojo odločbo. LISTEK. Z Nove Seelandije. (Po zasebnem pismu.) (Dalje.) V primeri s priprostim otokom Diego Garcia ponuja nam sladkorni otok Mauritius vse drugačen krasen pogled, od katerekoli strani si ga ogledamo. Lepe ravnine, preprežene z mnogobrojnimi vodami, razna pogorja, vse zavito v bujno zelenilo iz krasnega tropičnega rastlinstva (nad 2000 čevljev viso-čine), in nad tem gole, v oblake štrleče skalne čeri najraznovrstnejših oblik: vse to je bil prizor, kite-rega smo gledali otok obkrožujoči. Dražestnost prizorišča je popisal Bernardin de St. Pierre v svojem idiličnem romanu „Paul et Virginie" na mnogih mestih z nedosegljivo spretnostjo. Razna pesniška krajevna imena na tem otoku (n. pr. „Baie du Tombeau", „Cap Malheu-reux„, „Bois des Amourettes" itd.) nam kličejo v spomin preteklo stoletje in nadahnejo človeka z onim sentimentalnim čustvom, katero ima gotovo vsak čitatelj istega romana, čitajoč o katastrofi St. Ge-rana. Ako pa se dlje časa pomudimo na Mavriciju, opazimo kmalu, da realistična sedanjost nima več razuma za sentimentalno nadahnenost one dobe: ostala so sonorna francoska imena na zemljevidu, francoski Jezik še živi v ustih belega in črnega prebivalstva, a pod angleško zastavo se drvi vse za praktičnim smotrom: „denar delati". Otok daje povprek % vsega sladkorja na zemlji, toda nobenih romanov, in izmed domačinov ni še skoro nikdo videl gomile „Pavla in Virginije", katero večina tujcev obiskuje. Živeti pa znajo Angleži tukaj, kakor povsod. Kar smatramo mi kot potrato, je njim le neobhodno potrebni comfort; vsa njih hišna oprava bi človeka skoro preverila, da se troški tukaj prav nič ne vpoštevajo. Njih brezmejno gostoljubje nam je bilo skoro nadležno, ker nam zaradi vednih vabil ni preostajalo časa, da bi si ogledali druge reči. Vkljub temu sem videl malone cel otok, ki je nekoliko manjši nego Istra. Železnice in krasne ceste prepregajo celo, vseskozi rodovitno zemljo. Mesto Port Louis, kjer se steka vsa kupčija, ima lepo pristanišče in skalovito lego v znožju prastarega žrela. Mesto je jako nezdravo, ker nad eno tretjino skupnega prebivalstva na otoku stanuje v njem. Vsi Angleži torej, ki kaj imajo, prežive le svoje poslovne ure tukaj (9.—-4. ure), s svojimi družinami pa žive sredi otoka na višinah, najmanj 100 čevljev nad morjem. Vozijo se zaradi tega vsak dan (razven ob nedeljah) najmanj dve uri po železnici sem in nazaj. Gori je ozračje jako milo in prijetno, eno posestvo poleg drugega, eno letovišče lepše nego drugo. Vsi tropični sadovi rast6 v obilici, poleg tega pa tudi jagode, breskve in grozdje. Hiše so na- vadno lesene; ko bi bile zidane, bili bi stanovalci v nevarnosti zaradi silnih viharjev — da, pa (udi prelepo bi bilo tukaj! Dalje potujoč proti Avstraliji smo obiskali St. Paul. Hrib z žrelom na vrhu se dviga nad 800 čevljev visoko iz vedno besnečega morja. Nobeno drevo, noben grmiček ne raste tu, le neka pusta rujava trava; nekateri vroči vrelci in odprtine, iz katerih se kadi dim, pričajo o moči ognjenika, ki še zdaj ni popolno ugasnil. Neštevilni morski ptiči, pinguini in ponirki so edini stanovalci te ognjeni-kove razvaline. Od Mavricija do Avstralije nismo videli 33 dnij nikake ladije. Vreme je bilo viharno, mokro in mrzlo, za nas dvakrat občutljivo. Naša mogočna ladija se je dozdevno izpremenila v orehovo lupino. Tem boljši tovariši so nam bili v teh dneh albatrosi. V najhujšem viharju so viseli — letanje ne moremo nazivati njih premikanje — mirno in zložno v zraku, ne da bi kedaj zaplopolali s perutnicami, brez vsakega vidnega napora, kakor bi jih gnala neka notranja moč. Z vsakovrstno hitrostjo so merili ozračje, sedaj z vetrom, sedaj proti vetru, visoko nad ladijo, potem zopet prav ob vodni površini. Nagn.li so se, skrili po strani in rezali s koncem peroti morske valove, kakor bi se s tem kratkočasili, a vedno so bili enako varni in divotni. Večkrat puste po bliskovo hitro ladijo za seboj, vrnejo pa se vedno zopet in lete za ladijo, kjer pobirajo iz vode razne odpadke z ladije. Do pozne Govor g*. poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 16. decembra 1891. Visoka zbornica! O številkah finančnega zakoua ne bodern govoril. Porabiti hočem to priložnost, da ¡¿pregovorim nekaj besed o političnih razmerah v Avstriji, in sicer s svojega jugoslovanskega stališča. Gospdda moja! Vnanje države opazujejo nas zadnji čas z vedno večjo pozornostjo in temtertja po časopisih objavljajo svoje mnenje o nas. Tako je lani v Monakovem izšlo obširno delo pod naslovom: „Oesterreich Ungarn im reichsdeu-tschen Lichte" od Pavla Dehma. V tej jako zanimivi knjigi nahaja se tudi znameniti izrek princa Alberta Siksensko-Koburško-Gutskega iz leta 1852, ki se glasi: „Avstrija še le misli biti država". Pisatelj misli, da ta izrek še dandanes velja. Žal, da mu jaz moram pr.trditi. Naša država se še vedno ni popela do te stopinje, da bi vsi narodi bili zadovoljui in pomirjeni. (Tako je! s strani somišljenikov.) Že štirideset let težimo po lakih državnih vredbah, da noben narod druzega ne bi pritiskal iu zatiral, da bi vsak dobil, kar mu je treba za ohranit-v, razvoj in procvetauje. Posamezne faze teh dolgotrajnih bojev so zaznamovane s krvavimi katastrofam'. Kakor je znan-1, ste burni leti 1848 in 1849 pomeli stare razmere, ministra Bacha absolutni centralizem je propal pri Magenti in Solferini, in sledeči ustavni centralizem ministra Sehmerlinga bil je pokopan pri Kraljevem Gradcu. Pa tudi sedaj gospodujoča sistema dualističuega dvojnega centralizma se ne bode obnesla in se tudi ne more. (Dobro! na desnci.) Gospoda moja! Ne bojte se, da bi Vam začel razkladati zgodovino dualizma. S tem le začenjam svoja razmotravanja in rečem : Temeljna ideja dualizma je ti, da se osnujete dve jednotni državi, jedua pod madjarskim, druga pa pod nemškim vodstvom in gospod3tvom in z nemškim državnim jezikom. Ta ideja je, kakor se kaže, vedno manj izvršljiva, in se vedno manj strinja z interesi skupne države. To mi morate priznati, da vzlic triindvajsetlet-nim prizadevanjem še vendar nimamo centralizovane jednotne države. Niti Giskrova ostrost, niti brez-ozirnost Auerspergova, niti premetenost Taaffejeva (Veselost na desnici) niso pripravile slovanske opozicije, da bi umolknila. Kakor so se razbili vsi dosedanji poskusi, tako se razbijejo tudi vsi prihodnji ob naraščajoči moči in vzajemnosti slovanskih narodov. (Odobravanje na desnici.) Mi vsi, gospoda moja, mislim, da tudi Poljakov ni izvzeti, nočemo hegemonije, zatiranja iu izsesavanj«, temveč mi hočemo popotuo jednako-pravnost. (Živahno odobravanje. — Poslanec dr. Laug: V pravem zrnislu besede!) noči letajo okoli ladije in, ko se zjutraj komaj dan zazna, so zopet pri nas, bolj lačni, nego sploh kedaj, a prav nič utrujeni. Brez najmanjšega truda lete noč in dan, 100 m Politični pregied. V Ljubljani, 13. januvarija. Iotrau|« deiel«. Dr. Smolka. V poljskem klubu je predsednik državnega zbora, dr. Smolka, odločno izjavil, da ni res, da bi on nameraval odložiti predsedništvo državnega zbora in prevzeti članstvo guspodske zbornice. Tudi to ui res, da bi baron Cblumeeky in pa pisarnični ravnatelj zbornice poslancev, dvorni svetnik Blumeustock, delovala proti njemu. On je baš tema dvema gospodoma v več ozirih še hvalo dolžan. — Mi pič uimamo nobenega povoda, da bi ne verjeli besedam starega predsednika, ali s tem pa seiela ui rečeno, da bi se ga nekateri krogi radi ne znebili iz političn h ozirov, samo da jim noče dr. Smolka z odstopom napraviti veselja. Nedavno smo omenili, da grof Taaffe hoče razbiti levico, in izrekli mnenje, da so s tem v zvezi vt.sti ob odstopu Smolke. Da je vsa stvar popolnoma neosuovana, bi se opetovalno ne ponavljala po ue-katerih listih. Zatorej smemo biti preverjeni, da se od neke straui neprestano ruje proti predsedniku državnega zbora. Mladočehi. Kakor piše neki moravski list, imajo realisti v mladočešnem klubu večino. Od tod tudi izvira sklep, da se morajo govori, predno se govori v državnem zboru, predložiti parlamentarni komisiji. Če se klub razkroji, bodo radikalci izstopili, ne pa realisti. — V tem ozru, da je po številu v mladočeškem klubu več zmernih elementov nego radikalnih, ima pač moravski list prav. Na drugi strani je pa resnica, da zmerni elementi ne kažejo dosti odločnosti in zatorej radikalci v klubu druge terorizujejo. Cernu je pač parlamentarna komisija, če se pa na-njo ni treba poslancem oz rali. I)r. Gregr je govoril v državnem zboru, ne da bi bil komu le omenil, o čem bode govoril. Pričakovati je bilo, da ga klub izbacne ali vsaj izreče mu odločen ukor in javno izrazi, da se ne strinja ž njegovim govorom. Nič tega se pa ui zgodilo, ker se realisti menda boje vpliva Gregrovega lista. Pri tacih razmerah pač večina realistom v klubu dosti ne koristi. Vnaaje dri»T«i. Bolgarija in Srbija. Bolgarska vlada je zvedela, da se zbirajo bolgarski emigrantje v Srbiji ob bolgarski meji, da jo udero v Bolgarijo. Bolgarska vlada je zatorej pomnožila vojake ob meji. Iz Belega Grada se pa- poroča, da ni res, da bi se v Srbiji zbirali emigrantje. Vseh bolgarskih emigrantov je v Srbiji 9, pa še ti so pod strogem policijskim nadzorstvom. Seveda ni prav gotovo, da bi srbska oblastva tiko nataučoo za vse bolgarske emigrante vedela <"n da bi nadzorstvo zares bilo tako strogo, posebno če se pomisli, da iskrenega prija teljstva med Srbi in Bolgari ui. Bolgarija in Francija. Rizpor med Bolgarijo in Francijo se bode baje kmalu poravnal, če je verjeti poročilom nemških listov iz Pariza. Turčija bode baje izrekla, da bolgarska vlada ni popolnoma pravilno postopala, ker je francoskega časnikarja iztirala, ne da bi bila to prej pismeno naznanila francoskemu zastopniku. Bolgarska vlada bode na to izjavila svoje obžalovanje, francoska pa odstopila od zahteve, da se Chadouruu dovoli povrnitev v Bolgarijo iu dd primerna odškodnina. S tako rešitvijo bi bili pač Bjlgari lahko zadovoljni, Francozi bi se pa tudi izmotali iz zadrege Itusija. Veliko iznenadenje je vzbudila novica, da bode geueral Gurko moral odstopiti od generalnega gubernatorstva varšavskega. General je še zdrav in krepak, torej morajo biti važni uzroiti za njegovo premeščenje. Mož se je v poslednji voj-ki proti Turčiji večkrat odlikoval in zlasti kazal veliko odločnost. Ruski vojni krogi so vdnj stavili velike nade. Po vojni je bil nekaj časa generalni gubernator v Peterburgu in so pričakovali od njega, da zatrč nihilizem. Dogodki so pa bili kmalu pokazali, da nima proti nihilistom take sreče, kakor na bojišču. Prestavljen je bil v Varšavo, kjer se je posebno odlikoval z zatiranjem poljske narodnosti in katoličanstva. Splošno se je mislilo, da bode poveljnik v vojni proti Avstriji ali Nemčiji. Pod njegovim generalnim gubernatorstvom se se hitelo zj|gra-jenjem trdnjav iu strategično važnih železnic. Videlo se je, da on zmatra za svojo glavno nalogo, deželo pripraviti za vojno. In ta mož se sedaj odstrani s tako važnega mesta. Nekateri sodijo, da je to znamenje miru. Rusija je spoznala, da jej neugodne narodno gospodarske razmere ne dopuščajo začenjati velike vojne. Skušnje pa učč, da slabe narodnogospodarske razmere ne preprečijo vselej vojne. Tako Turčija pred zadnjo vojno ni imela že s čim plačevati uradnikov, ali vendar se je potem več mesecev bojevala s tako odločnostjo, da se je že večkrat mislilo, da bode konečna zmaga na njeni strani. Zitorej je tudi mogoče, da imajo tisti prav, ki trdijo, dn Rusija odstrani Gurka iz Varšave le zaradi tega, ker iioče proti Poljakom začeti drugo politiko. Sedaj so Poljaki tako nezadovoljni, da bi gotovo podpirali sovražnika. Predno se začne vojna, hočejo torej Rusi s prijaznostjo pridobiti 8i srca Poljakov. Saj je tudi Prusija zadnji čas iz jednakih ozirov premenila svojo politiko proti Poljakom. Katero mnenje da je pravo, o tem nas kmalu pouč3 bodoči dogodki. Nemčija. Načrt novega šolskega zakona, ki se predloži pruskemu deželnemu zboru, baje določa, da sme zasebno poučevati, oziroma zasebno učilnico ustanoviti vsak, ki dokaže nravno, znaustveno in tehnično sposobnost. Nekateri katoličanstvu sovražni listi neso zadovoljni s to določbo, ker se boji, da bi razni samostanski redi ne osnovali ljudskih šol. Izvirni dopisi. Iz Idrije, 10. januarija. Že mesec dni je preteklo, kar je govoril državni poslanec g. dr. Fer-jančič v državnem zboru na Dunaju v svojem dobro sestavljenem govoru o žalostnih razmerah idrijskih delavcev, pa se še ni poleglo veliko veselje, ki je nastalo med rudarji, ko so videli, da se je vendar našel mož, ki ima srce tudi za nas uboge rudarje, ki smo tako potrebni zboljšanja našega revnega stanja. Zmiraj se je čulo med rudarji zdihovanje, kam se hočemo obrniti, kje pomoči iskati? Današnji čas je čas socijalizma, povsod se delavci potegujejo za zvišanje plače, za osemurni delavni čas itd. Pri nas godila se je v tem oziru velika krivica. Znano je vsakteremu, kdor pozna naš rudnik, da stane ubozega rudarja veliko napora in truda, delati 8 ur v rudniku, polnem žveplenega smradu. Koliko pa zasluži rudar v osmih urah v jami, razvidi se iz govora g. dr. Ferjančiča, kateri je navel nekatere slučaje pod normalno plačo plačanih rudarjev. Žalostno ali resnično! Da skromno in pošteno preživi sebe in svojo mnogokrat preveliko družino, mora si pomagati s tem, da gre po svojem prihodu iz jame zopet na drugo delo ter na ta način dela na dan 12, oziroma 13 ur, kar je pa gotovo jako škodljivo zdravju že tako utrujenega rudarja vsled osemurnega težavnega dela v globoki jami. Dobra misel prišla nam je ubogim rudarjem v glavo, obrniti se s prošnjo do naših gg. državnih poslancev, da naj oni posredujejo na višjem mestu za zboljšanje našega gmotnega stanja. Vsa stvar izročena je bila v roke g. dr. Ferjančiča, ki je svojo nalogo tudi izvršil ter z neovrgljivimi dokazi opisal žalostno stanje idrijskih rudarjev. Poglejmo nekoliko vsebino tega govora, zlasti petere točke resolucije, v kateri se c. kr. vlada poživlja, da vravua plače in druge razmere rudarjev v Idriji. 1. Da se rudarjem stalna plača primerno zviša. Stalnih delavcev pri rudniku je 900, od katerih služijo največ za osemurno delo 48 kr., 44 kr. in 40 kr., in teh je največje število namreč 644 pri rudniku. Kje na svetu je kaj jednacega, da bi za tako majhno plačo delali rudarji, kakor pri nas. 2. Da nobeden delavec po pogodbi (akordu) ne pride pod normalno plačo. To se je zgodilo pri našem rudniku že premnogokrat. 3. Da imajo tudi oni delavci, ki ne služijo po 48 kr., pravico do žita za družino po znižani ceni, ki imajo najmanj osem službenih let. V tem oziru godi se takim rudarjem, ki imajo družino, pa ne še stalne plače 48 kr., vel'ka krivica, ker morajo za svojo družino kupovati žito po navadni tržni ceni, kar je gotovo preveč za tacega, ki ima poleg tega še manjšo plačo, kakor prednji. 4. Da se delavci stalno namestijo v starosti od 15 do 20 let, in ne še le po 20. letu, in da se je jeden del začasnih delavcev, ki že več let služijo, staluo namesti. K temu se drugače ne pomore, kakor da se poviša Število stalnih delavcev. 5. Da se zaradi malih pregreškov kazuovanim rudarjem zmanjšajo nasledki kazni. Ce je delavec 8 dni zaprt, takoj ga izpustö iz službe. To je gotovo prehuda kazen, pri tem trpi cela družina. Ce je kaka privatna oseba zaprta, ne trpi pozneje po zaporu nikakih hudih nasledkov. Popolnoma se strinjamo rudarji z gori orne-njono resolucijo, že'imo le, da bi bilo kaj vspeha, ker zadnji čas je tudi, da se nam zboljšajo veliko premajhne plače. Hvaležni smemo biti rudarji g. dr. Ferjančiču in vsem drugim gospodom, kateri so k temu kaj pripomogli, da se je o našej stvari na višjem mestu razpravljalo. Znaua ja tudi velika dobrotljivost Njega eksce-lencije poljedelskega ministra gospoda grofa Falkenhayna, kateri bode gotovo našo ponižno prošnjo uslišal ter nam še enkrat zboljšal delavske plače, za kar mu bomo vsi delavci pri rudniku iz srca hvaležni. Idrijski r u d arj i. Iz Stange, 10. jauuarija. (Raznoterosti.) Tukajšnja župnijska cerkev je gotovo med najlepšimi v okolici. Vse to se je zgodilo v teku 16 let. Kmalu po prihodu sedanjega vrlega gosp. župnika je bil predelau prvi del cerkve; 1. 1886 je bil z milodari dobrotnikov postavljen veliki oltar iz samega marmorja v romanskem slogu, podobe so iz mavca, izdelal jih je g. Zajec. Najlepša podoba je sv. Antona, izdelana v Monakovem. Štiri leta pozneje je tudi g. F. Toraan izdelal dva nova stranska oltarja in pri-žnico. Lausko leto je g. A. Cej iz Novega Mesta naslikal na presno v dveh kapelicah čudeže svet. Antona. G. Grošelj iz SjIc jo izgotovil kip sv. Jožefa in Lurške M. 15. Pred štirimi meseci pa je cerkev dobila nov chamotte-tlak, katerega je naredila tovarna Iiadakovec na Češkem po naročilu g. Vidica v Ljubljani. Tlak je v resnici prelep, da bi bil le tudi trpežen. Iz navedenega je razviduo, koliko truda in skrbij je bilo treba, predno je bilo vse to oskrbljeno. Stalo je več tisočakov, a domači ljudje so le malo čutili te troške. Torej vsa hvala in čast g. župniku I Duhovnija šteje okoli 800 duš, v minolem letu je umrlo le 10 oseb; kraj je torej jako zdrav. Letina je bila prav slaba. Strnenega žita je bilo malo, proso in ajdo pa je toča pobila. Nekateri kmetje so veliki reveži, ker morajo že sedaj kupovati živež. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. januvarija. (Presvetli cesar) je z Najvišjim odlokom z dne 31. decembra 1891 podelil pri stolni cerkvi ljubljanski izpraznjeni Sebiffersteinov kanonikat č. g. Ivanu Š u š n i k u , župniku v Selcih. (Osebne vesti.) Mil. škof tržaško-koperski je imenoval preč. gosp. stolnega prošta dr. J. Š u s t a generalnim vikarijem, č. g. dr. J. I v a u i c a kan-celarjem škofijskega ordinarijata. — Okrajni sodnik g. Miha Gabrijelčič je iz Pograda premeščen v Ajdovščino, pristav okrožnega sodišča v Gorici g. Matija Rutar pa pride za okrajnega sodnika v Podgrad. (Novo sv. mašo) bode daroval v nedeljo due 17. t. m. na Brezovici pri Ljubljani novomašn>k iz reda sv. Frančiška, č. g. o. Kajetan Kogej, sin ondotnega nad učitelja. (Oddelek za očesne bolezni) v tukajšnji deželni bolnišnici je bil prav potreben, kakor kaže poročilo. Od 17. novembra 1890 do 16. novembra 1891 je bilo sprejetih 406 bolnikov, od teh je imelo 64 bolnikov egiptovsko očesno bolezen (trahoma). Izvršenih je bilo 174 operacij. Povprečno število bolnikov je od 31 do 51. (Narodna Čitalnica ljubljanska) priredi društveni večer z malim plesom v soboto, 16. dn^ januvarija 1892. leta v društvenih zgornjih prostorih. Vspored: 1. W. A. Mozart: Ouvertura k operi „Titus" igra vojaška godba. 2. J. Vilhar: „Pitaš dušo", samospev; poje gospica Fr. Vrbunčeva. 3. B. Mendelssohn: „Pozdrav", dvospev; pojeta gg. J. Pavšek in A. Dečman. 4. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društvenikom čitalniškim. (Bralno društvo pri D. M. v Polju) vabi na občni zbor, ki bode v ponedeljek, dne 18. januvarija 1892. leta ob 7. uri zvečer v gostilni gospe A. Kuhar. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Samostalni predlogi in drugo po § 26. društvenih pravil. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. (Poročil) se bode prihodnji ponedeljek gosp. drd. Franc Podobnik, odvetniški koncipijent v Novem Mestu, z gospico Antonijo pl. L a n g e r. (Priznanje.) Občinski zastop novomeški je sklenil g prof. Vrhovcu za njegovo knjigo „Zgodovina Novega Mesta" izreči pismeno zahvalo, da je zgodovino tega malega, a važnega mesta tako lepo in korenito opisal. Zajeduo je skleuil poklicati pisatelja v odsek za olepšavo Novega Mesta. (Rudarski štrajk) v premogovih jamah pri Zagorju in Trbovljah še ni končan. Dne 11. so v Trbovljah premogarji s silo ustavili voznike, ki so premog vozili na kolodvor. Vojaki so potem spremljali voznike. (Z Dunaja) se nam piše, da je naš rojak g. Trtnik dne 4. t. m. prvič nastopil pred dunajskim občinstvom v koncertu kot junaški tenor ter zaslužil mnogo pohvale. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo dopis prihodnjič. (Statistika ljubljanskih farfi leta 1891.) V du-hovniji sv. Nikolaja bilo je lansko leto rojenih 5 (vmes 4 nezakonski), poročenih 23 parov, in umrlih 53; pri sv. Jakobu rojenih 205 (vmes nezakonskih 46), poročenih 64 parov, mrličev 156; v du-hovniji oo. frančiškanov rojenih 301 (vmes nezakonskih 32), poročenih 105 parov in umrlih 211; pri sv. Petru rojenih 496, poročeuih 81 parov, mrličev 353; v trnovski fari rojenih 167 (vmes nezakonskih 36), porok 56, umrlih 109; v deželni bolnišnici bilo je lani rojenih 187 (razven 33 vsi drugi nezakonski) in umrlo jih je t ondi pa v hiralnici skupaj 388. Vseh skupaj torej ' lani v mestnih farah ljubljanskih rojenih 1401, porok 329, mrličev 1270. (Z Dovjega) se nam piše, da so dne 6. t. m. ' ustanovili gasilno društvo, ki šteje že 29 članov. Načelnik je župau g. Jakob Janša, njegov namestnik gospod Fran Jeglič. Obširnejši dopis jutri. (Ustanova.) Akad. senat dunajskega vseučilišča je razpisal Majenovo ustanovo v znesku 70 gld. Pravico do nje imajo dijaki dunajskega vseučilišča, ki so v sorodu z ustanovnikom Jurijem Majenom, bivši m kanonikom v Zagrebu, če teh ni, pa drugi revni na Hrvaškem, Kranjskem iu Koroškem rojeni dijaki. (Nesrečna smrt.) Iz Selške doline se nam piše: Pretečeni četrtek je šel iskat gostač Janez Jen-š t er le, stanujoč v Zalem Logu, gabrovega lesa v gozd za izdelovanje žlic. Domov se vračajoč spod-drsne na ledenem potu in 41 letni mož pade tako nesročno na obraz, da je na mestu mrtev obležal. Drugo jutro so ga našli krvavega z razbito črepinjo. Dne 7. t. m. pa so v Kokri blizu Kranja našli utopljeno 70letno Jero Košnik s Primskovega. (Neprijetna zamena.) Madj;.rski list „Pesli Hirlap" poroča, da je štajerski deželni glavar grof Wurm bran d pri otvorjenju železnice Oelje-Velenje v dveh občinah zamenjal govora ter pohvalil slovenski občinski zastop zaradi mirnega mišljenja, nemški pa grajal zaradi narodnega hujskanja. Temu je bilo krivo to, da ima slovenski župau nemško ime, nemški župan pa slovensko. Graška „Tagespost" je objavila govora, kakor bi se bila morala vršiti, na to pa je slovenska občina poslala popravek, nemška se pa huduje. Se non e vero. e ben trovato. (Pekel ali: Tretja reč med štirimi poslednjimi.) Slovencem za novo leto 1892 spisal kanonik dr. Iv. Križanič. — V Mariboru. V založbi Katol. tiskovn. društva. Tisek tiskarne sv. Cirila. — Marljivi slovenski pisatelj dr. Križanič podal je s to knjižico slovenskemu ljudstvu tudi za letošnje leto resno premišljevanje o peklu, in sicer v vabljivi in domači obliki. Tvarino razdelil je na 19 odstavkov in posamezna poglavja osolil je z mnogimi mičnimi dogodki, kar bo knjižico"posebno priporočalo ljudstvu. ■— V prvem poglavju g. pisatelj pojasni pomen in namen te knjižice rekoč: „Lani in predlanskim mi je delalo veliko preglavice, kakoršni imeni bi naj dal svojima otrokoma, ki sem ju ob novem letu poslal romat po slovenskem svetu. Moral sem skrivati pravi obraz in nju nekoliko našemiti, drugače bi mi ju ljudje ne bili lahko jemali pod streho. Ker sem torej ono leto pisal o 6mrti, oblekel sem jej lepo belo obleko in Bela žena je precej imela dosti snubačev, dočim bi suheri kostenjači gotovo povsod duri zapirali. Lani pa sem sodbi dal skrivnostno ime Tekel ali Pravična tehtnica božja. Računil sem namreč, da so vsi ljudje kolikor toliko radovedni in da bo torej marsikdo prišel na skrivnem se tehtat in kukat, kam ga pravični jeziček obsoja, ali v pekel ali v nebesa, na sodbo bi mi pa nikdo rad ne prišel. In nisem se zara-čunil. Letos pa svojega otroka nič ne zakrivam; paglavca vam pošljem golega med svet. Pišem namreč letos o peklu in svarim pred njim, in zagrešil bi se zoper zdravo pamet, ko bi peklensko žrelo kakor si bodi zakrival. Kdor pred volkom svari, ne sme mu jagnjetove suknjiče obleči, drugače bo volk tem več jagnjet požrl, ampak kdor vidi volka priti, mora na vse grlo klicati. Tako jaz naravnost povem, da letos o peklu govorim, o tistem peklu, katerega je božja pravičnost vstvarila in njegova jeza zakurila za vse, kateri s smrtnim grehom na vesti gredo s tega sveta." — Mi to knjižico vzlasti zaradi važne vsebine iu poljudne pisava prav iskreno priporočamo Slovencem v branje iu premišljevanje vz'asti sedaj v predpustnem času. (Na Koroškem) jo pri 9 davčnih uradih, pri katerih največ plačujejo Slovenci, le 9 slovenščine zmožnih uradnikov. (S Koroškega) nam piše sicer priprost, a zaveden narodnjak : Žalostne so v resnici naše razmere. Mi kmetje si ne znamo in ne moremo pomagati, a drugih gospodov je malo, ki so hočejo truditi za nas. V deželnem zboru imamo sicer dva vrla za-| stopnika, ali ves trud teh dveh poslancev je brez-j vspešen. V državnem zboru pa slovenska tretjina koroškega prebivalstva nema nobenega zastopnika. Žito smo prav hvaležui onim gg. poslancem, ki se tako odločno potezajo za našo pravice. Posebno žalostno pa je to med nami, da celo mnogi naši ljudje hodijo tlako delat našim nasprotnikom. Tako je neki Lušin v Libeličab, ki zasramuje vedno in povsod svoj rod. Ko smo mi letos v Velikovcu propali s svojim kandidatom za državni zbor, ukazal je doma s topiči streljati. Naši učitelji so večinoma podpirani z Judeževimi groši nemškega „schulvereiua." Tako dobiva nadučitelj v Šmihelu pri Pliberku 50 gl. V Orntčah je učitelj vpeljal nemško molitev, ako-ravno ljudje doma slovenski molijo. V šoli ta učitelj navadno čita beljaški list „Ali. Deutsche Zeitung."; sicer pa je rajši v krčmi, ko v šoli. Otrok ima v šoli nekaj nad 20, pa v štirih letih se nobeden ne nauči brati. Da, take so naše šole, zato pa hočimo boljše. (100.000 goldinarjev) jo glavni dobitek velike praške razstavne loterije. Opozarjamo častite čitatelje naše, da je žrebanje dn^ 12 fVbruvarja. TeSegrami. Dunaj, 13. januvarija. V zbornici poslancev nadaljuje se danes generalna debata o trgovskih pogodbah. Dipauli in Adaraek sta govorila proti pogodbi z Italijo, ki bode občutno škodovala avstrijskemu vinarstvu. Dipauli je opomnil, kake zasluge imajo Tirolci za varstvo tiste meje, od koder sedaj preti gospodarska nevarnost. Poslanec Adamek pa trdi, da je ost novih trgovskih pogodeb obrnjena proti Franciji in Rusiji. Debata še dalje traja. Praga, 12. januvarija. „Hlas Naroda" poroča, da hočejo Spindler, Vohanka in Nemec odložiti svoje državnozborske mandate. Poslanci Adamek, Tekly, Trojan, Kaftan, Vesely, Slama, Slavik, Mixa, Hajek in Blažek pa so izjavili, da ne morejo dalje odobravati politike, katero je dr. Gregr izrazil v svojem govoru. Mladočeški klub utegne razpasti še v tem zasedanju. Rim, 12. januvarija. Včeraj se je zopet vlila lava proti Atriu del Oavallo. Pariz, 12. januvarija. Po tovarni za likčr znani benediktinski samostan Fecamp je nocoj popolnem pogorel; škodo je do dva milijona frankov. Tujci. 11. januvarija. Pri Maliču: Gauteä, Schütz, E kstein, Weiss, trgovci, z Dunaja. — Hönigman iz Kočevja. — Kališnik, poštar, iz Tržiča. — Stefančič, posestnica, iz Trebnjega. — Wolf, arhitekt, iz Badna. — Baronica Urban, zasebniea, iz Beljaka. — Gabrič, potovalec, iz Maribora. — Witzler, potovalee, iz Gradca. Pri Slonu: Wirl, trgovec, z Dunaja. — Mally, tovarnar, s sinom, iz Tržiča. — Udoarnoky, ženijski stotnik, iz Trsta. — Liza in Ana Kreutzer iz Korpiča. — Palat, zasebnik, iz Egipta. Pri Juinem kolodvoru-. Mally iz Sp. Idrije. — Gregoriančič iz Vipave. — Rabensteiner s soprogo iz Trbiža. Umri i so: 9. januvarija. Ana Piala, delavčeva hči, 5'/a leta, Prod konjušnico 2, bronhitis. — Loopoldina Homing, podobarjova hči, 2 leti; Streliške ulice 11, ošpice. 10. januvarija. Irina Stupar, polnočnega uradnika žena, 30 let. Mostni ti g 8, krvotok. — Hozalija Sušteršič, delavčeva hči, 2 leti, Opekarska cesta 35, laryngitis erouposa. — Kristina Vernik, delavčeva hči, ll/, leta, Dunajska cesta, delavske hiše, ošpice. — Frančiška Juvan, šivilja, 27 let, Raz-potne ulice 4, plučnica. — Marjeta Stiiklingor, hišnega posestnika hči, 1 mesec, 11 dni, Rimska cista 15, atrofie. — Tomaž Korošič, delavec, 41 let, Poljanski nasip CO, bronchitis. 11. januvarija. Jožef Očakar, sprevodnikov sin, 11 mesecev, Marije Terezije cesta 12, bronchitis. — Matija Rojsk, delavčev sin, 2'/4 leta, Streliške ulice 11, bronchitis. — Leopold Peče, davkar, 46 let, Rimska, cesta 17, septicaemie. — Marija Hogele, gostija, 79 let, Studentovske ulice 5, marasmus. 12. januvarija. Janez Marn, tesarjev sin, 1'! let, llovea 44, bronchitis. V bolnišnici: 9. janinarija. Jožefa Stibilj, delavka, 28 let, hydrocephalus chronicus. Vremensko sporočilo. i\ V Tunjcah pri Kamniku so na W prodaj po prav nizki ceni | stare m z desetimi spremeni. Več se izve pri župnijskem uradu v Tunjcah. m 54 a > «Cm S l a n j e S g -—---Veter Vreme | _____zrnkomera tonlomora © . opazovanja T mm p0"Cellijn S g 77 u. zjut.l 72BTTT 0 4 slTšzapad oliTacno 12 2. u. pop. 730 9 2 8 si. vzb. jasno 0 00 9. u. zvee. 731.3 —4 8 brezv. megla Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plomb o vanj a A. PAICHEL, (ii) 4 zobozdravnik (?) pri Ilradcckega mostu I. nadstr. * m*S gSpi M Vclika praška lotci^| Zadnji meseci Glavni dobitek 44 (15-2) |__i_fj 1 M [HI sililffpllill8si®1' ^^ iSreoiice si i gia. priporoča J, C. Mayer. 9i ♦AAAAiAAAAAAAAAAAAAAAJVAAA« i Iif®iii ilr. Albin Šuyev naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani 22 (3-2) v Ciospoilski ulici št. 1. ♦wwwwvvvwwwwww* v v CEBELN0-V0SCENE; SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. Oü 1> xi il a, j 8 k a l> o i* z a. ¡jgl—== Dni 13. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 93 gld. 05 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 93 „ 15 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....110 „ 85 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 103 '„ 05 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1030 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld................293 „ — „ London, 10 funtov stri........117 „ 90 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 357,. Cesarski cekini....................5 „ 58 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 90 „ Dne 12. januvarija. Ogerska zlata renta 4%.......107 gld. 30 Ogerska papirna renta 5%......102 „ 25 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 130 „ — 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 „ 50 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181 „ 25 Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4% 90 „ 15 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/, > 100 „ 30 Kreditne srečke, 100 gld.......184 „ — St. Genois srečke, 40 gld.......63 „ 50 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 gld. — kr Avslr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 10 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 60 „ Salinove srečke, 40 gld........(,3 „ 25 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........57 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 159 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2855 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 90 „ — „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 15'/a„ Laških lir 100 ....................45 „ 75 „ i menjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. stev. Najkulantncjše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Ituzna naročila i/.vrše se liajtočneje. 7.a nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnice. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'/j% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na to papirje daje posojila avstro ogerska banka in podružnice njene. SfMIv®® goldinarjev so dobi z ogersko hipotečno promeso it gld. I1/» in 50 lil-, kolek, fl^"" Žrebanje dne 15. januvarija. Kj Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.