St. 20. V Gorici, 13. maja 1887. veljs . flnm „So8a" JzhaJR vsak petok poi»*>Sriprt»jematia ul> v Oorh poSU.h rm r : Vsp lota.....f. l.lo ¦ p«l !cm.....,. -J.rjO Cetwt lote - . . . ^» l-io i'ri ozitsuuili in tako tadi pri .,f c*. iHtcah" s& placitjc zti uaraduo tristop. no vrstftr 8 kr, L y Tratu, -via Call", i-i naj sc Mugoviiljnn poSiljajo •iw'«l!.iatvu,.,SiiA-» vOnrici Via Iforonto 12,1., "m'ofanm paopAVniltyu ,,8o«V, Via (!pU.i CJrbee It, 4. H, Uokii|)i»-i no up vratajo; dopisi naj *«> lilagovoljuo fraiiRujejo. — Dfllftlccro in driigiui iippri'inognlm 10 oaioftnlna zui/.R, alio io ogSusn? pri onravnlfctvu. DrLavna obrtna Sola v Trstu. | Kazen ljudakib in arcdnjih Sol aUvilo so se v ' zadnjib letib na drzavne t,troLke turU nino^o atro- • kovne, potebno obrtne sole, Kjor je obrtnija najbolj raavita, na Ce&ketn, dabili ao najproj in najvec lakib \ *ot; kjer je obrt na niiji atopinji aii «e lo xafanja, | pridejo tudi obrtno Side pozneje na vrato. V pri- | ruoruki dezeli imeli »mo do zdaj par tfpkarakib Sol na alovenskem CSoriakem ter mizarako in rezljarako ioto v Mariana na Furlanakem. Ker an v kratkom odpravi prosta luka trza&ka, ki je bila Trza&inoni v veliko koriat, ker jim je pospoievala dobifiek v kup-ciji, sacela je vlada na to akrb ti, da odfikodujo Tiat za ikodo, ki mu dojdo prvi trenotek po odpravljeni prosit luki. V ta who zazidalo so jo ie. iiiuoro milijonov v trJiSko luko, ki ao je razairila, ter so mo zazidajo v razna iktodiS&i, tovarno in razne napravn, a katftrimi hoce Avitrija pritiauiti trzaike nozadovolj-neie na "iivojo matrno nrsi. Xnano jt% da Trxavani fodno godrn(ajot d;k no jtui alab > godi, in da dizav.i no Jtodi raifijfinov, da bi enkrat wlov.djila to Ijud-itvo, kikor »o ^ pn-j5?ij.» dcNetlotja vniiw pri/ad«. ?»Ia, da bi cadovoljila pii-bivaleo v hombardiji in B©ne«iji. S kakim vapebom »o je tain trudila, jn splok znano, Ker bi ni(tp(ta tritftka kuptija po odpravi pro. ate luko kaj Skodo trpoti, akrbi vlada use adaj. da o prawn ca*u pntnoro obrtniji» ki naj bi nukaj naiiiehto-vala k«p«!Jo. V ta namen napnvi »e v Tiatu dflivai obrtna Sola, kt bo ob^cgafa v»ak*jvr»tno atroke. Sta-vani ama prigakovaH, da obrtna Sola bo ?x yso l'ti-morj« in aplob «a juioe avstrijake dezeie, tor buio so nadalit da bo tudi tako urejena, da bo ustreaala torn potrebam; aii mofino 8ma bo varali. Triaiko mcatno atareiinstro in kuf>4ijska xbornica ate izjavtli, da boto podpiralt solo lo pod teai pogojem, co bo sola le za Ttst in za primorgko Italijane. oziroma ce bo itali-janaki jezik izktjucljivo podufini jezik v tej soli. Month sma, da viuofea vlada bo popolnoraa po gvoje razpolagala z drfcivnim denarom in da b& nc bo veaala na pogoje onih zasfopor. All minister Gave je naSo nadn popoltio podrl, k«.» je n\ dotftno vpra«anj_o mc*t-nega Htareiinu'va brz>javtu oJgovoril. da izraaoua *plja in pnfcoj bo stalno pravilo *\ jiovo ^\o. Skoro no zdi Tuled' t<>gi od^oTora, da oracnj.-ni pogoji v Tutu ao bili atuk!f»hrti na vhdin mig'joj. Kakor ho go-tort, da ao bilt atorjiuii tudi dra^st aklepi triaikega zastopa, o katerib se je Ietosujo zimo mnogo piaalo. LISTEK. Deset boijih zapovedij v pravljicah. SpMwt dr. Franc ObUk. Bilo je tro€e poletno jutro. Iz tmk g6t m vreli Ijndji na Moitt a!i da bi §i tam potrebnih k&\ na-kupili, all da bi obilnoat afojih pridelkov prodaii. Mladi ljudje IK so tkrbno oblelent na lentniATerski aejem, da bi tam kaj Tideli, aii pa da bi jib drogi tideli. Pri Zaoj^i na Moita je le tedaj bila sloteia krema. in po »veliki magi* sg rreli ljudje ˇ ono gostilnieo: moski a hle6ami do kolena in belimi no-govicami, ki so jim ,steb!a* pokritale; stare in mla-de iene v ondasnji skromni noSi; nabspana dekleta z anageljni* na prsih, kakor Sene pokrite a belimi ,rntamt*, ki so lepo pog^jonc in spravljeue leia'o det tedftn y ^banjku*, kjer so se natzele prijetnih diiav, katere so ngjnetale v polne predalo; fautjo pa so stopali ^koraj.no'4 za deWeti, ki so ae le bolj avojih mater driftla, in seni ter He nalaid poprartli klobuke na svojih glavah, okrasene z mogocnimi ^puSeljci" all iopki. V kremi sami, ki je tedaj bila §o priprosta in je imela nizke proatoro, bila je tam zadi za kubinjo pribranjfna izba za bolj veljaTne moze. V to mo (lotovo jo t«riaj, da pritnonkim Italijanom so bo zidala I voliku obilniv fiola v Tratu, katero bodo mogli obi-akovati Hlnvonci lo pod torn pogojem, da ho proi na-u^ijo dovolj iialijiuiHkcga jo/.ika. Drftavui poiiannc. > Ivan Nuborgoj /, r*2 tovarisi Htavil jo do minUtra . (lavca intorpolai'ijo, v katori /ulituva za Slovnnan ¦'ftvonski pouoni jo^ik; a |iropriJ!ani nhmo, da glin alovnnskib poabincov aoXo do pravih uhob, tor da no OBtannjo Slovriu'i broz obrtno Solo, Kot razlog, da m primoroki Slovcucl puatijo brez obrtnoga poduka navaja ho to, da trkfiku obrtna Sola jo lo en kamcniiok iz vidiko obrtno palado, ki so m jiasom Hczi.lii za jn/.no detain, ako ho apoxna potroba in ako bodo dnpUB&ilo dr2avnn tinaiiRQ. To ho boNodn dvornoga svutovalca, ki talari h pogoji, ki no javaljno uroMiiicijo v t»»rn atolotji. Nrain no zdi bolj odlofbven drug razing, katnroga i.inuo nlihiili mi vladnu iiiisso, waft pa od vladuili in nnvlndnih n\nft, in ta jo Mtmli pmd Slovonoi in •lugoaiavaiii. Vai vi'ino, oil katorn Htrniii jo bi! pripowinw ir. pod-pimn k.uidiilit z:i (iiv.aviki zbov, ki to jo i/bial kot gaalo: „.laz aovra/.iiii Hlovonro" in ki jo h pomonjo ti'gu giiHla tudi ziiif|:<„il. iuh poilalijandi; hhiuo naj hah no (tola odgovomo /a iia&ledko. ________ Solkanska slavnost, katero smo naznanjali v zadnjih liatib, vriiia 3« jo protoklo nedeljo 8. t. m. slovesno in dustojno med mnogobrojuimi delozniki. Tt/twko delalako druStvo doSlo je uzo zajutra 8 posobnim viakom na gorifiko postajo, odkudar so so odpeljali v Solkan tor fili na bv. Cioro. Tiztieki Sokol bil je iizo zajutra alovosno •jprejet pr«d Solkanom; odbor italijanakega druStva „Cnione operaiarf bil je povaod z dolulakim podpor* iism driiHtvom. Tr2j»kih gostov bilo jo mid 500. Ob l\% vrnili so bo ronurji bo Sv. (ioie, uavduioni lo* pega govora, ki bo ga v corkvi Biiaaii, in vzvioeno cetkveno bluvesnosti, ki jim je sogla do area. Druit- zabajali go nsjbolj dubovni in 2upani in drugi bolj apuatovani uiozje. 1'ri koailu bilo jo polno iraenova-nih veljakov. I'ilo so jo mnogo in dobrega vina iz Soskih bregov pri blizujem ter rodovitnem Itofiinij, iz Brd, in iz kraane Jpavake doiino. (iovorilo so je mnogo, vender ae oi napivalo. V to izbo priiel j© po kosila. ko je bilo ie tso 8iidane* Tolje, tudi Btari Miklavi s ^>s'a la poioSi avoje citre na mizo tam zadi za vrati. Kadar jo apoz-nal, da jo primerno% zacel je gonti^ najprej okrogle kakor o wnebeiki svatbi aii ohceti% potora pa tudi peti pesmi o »Kralju Matijazn" o nLavdonu pri Be-iem gradu", o Bljubici, ki gee z voj&cakosn na ptuje", in drnge ter je spremljal svoje petje s prej imeno-vanim, tedaj jako priljubljenttn. glaabenim orodjem. Za nekaj caaa stopi v sobo tudi goapod fajmo-iter, ki je bil priSel iz Void na Moat veliko maSo sluzit. (Vol6e so bilo tedaj sodoi. ^upnika zavMost; na Mostu jo bil postavljeji le nizji duboven.) Z njim pride tudi fajmosto.- s St. Viake gore in drugi dubovni. Vai zbrani mozjo (zenske po tedanji navadi uiao zahajalo v to izbo voljakov) vatanejo in spoatlji-vo dajo iupaiku in drugim gospodom prostor na prvih meatih za mizo. 8 tega mesia bilo je prav lepo vtditi na mizo za vrati. Ko se volcaoski g. zupuik so sprem-stvom vsede, vaedcjo se tudi drugi mozjo in tedaj zagleda volcanski zupnik pevca Miklavla. BDobro, MiklavS; ate tudi vi tukaj?* tPsl, loiDod]8 Dd?jrjj# VikJai^ i ¦¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ------iPI ... i J. ilaiiiiiiiijiiiiiiii.....¦¦Ni.,fl,i,,i|.«.iJJ|J voni zaatavi pripoli ro na Sv. Oori apominakl trak. Vn Htobrih v Sofkanu Hprojela ita romarjn *np»n sol-kanakl in prodHednik dttelnUon, kfttorima »o jo prod-Nudnik Viktor Dolenc uronroiio zabvalil. L»o trudapolnl Iioji dilal jo obad, ki bo ga|imoli v holkiiiiu v raznik gostilnab, kor ona aanrnjui mo-gla iiHtioi-i tolikomu IjudBtvu. Na Mozoti^ovom vrtu pod glavno w»ato zacoh so no zbirati popoludno tudi gorifiki in drugi goatje, Nokatori bili no navtsofii u2e pri nprojomii; drugi ho pomojo dohnjali. Vonolja ao jo tazl.igali) mod uavzooitni vrstaml, ko jo deiol po« Hitik Simon (hogoroia mod trBaSko Hlovouoo, /a alav-imHiiio boHodo bilo jo oiUofiono in'oatorno dvoriS'lio, n» kiiinrnm ho jo vzdigal odor mod KMtavaml, podobami iu raznim liin^om, Ob Hvologornkili atobrili in ob v-hodu na Mnxotifiovn dvorMSoi kakor tudi uploli po Kollittiiu vidnlo ho Jo Kolaujn in raiobofiono »ft»lftVOf ki ho prir.ilo, da Holkiui pra/.unjo hIovohou dan, Ob \% jo bila mi|)ovodnim b^-'da, Mod Um ho hii Rbirali gMijo, kl ho trumuma dobajall z runih Blraidj, /iiHtipaui bo bili Kniiata! po avojom kropkffm povakoin zboru, ki jo vofikrat pnjetuo zapel, PrlMI ho r.nloljnbi iz vOopovana, (irgarja. « Trnovogii, in MnmpaHa, Hola, (jiiruid, ,iz Ililimilmiga, Dornborgft, in I'rvaoino (z zaitavo), Ht. 1,'otra, 8t. Audr«ftA, Mirna, h lied in |Knol)iu) obilno iz (fortoo, Udjo podpornoga rtni:Hvu, riluldi^iirji in drugi nntodnjuki bill ho zbrani v obiluoin litcvilii, '/, navKooimi Holkanct, ki 00 bo HlavuoHli udolozili, bilo jo nad 2000 ljudij okolo Mo-zoticovili liiA iu na croili. Tako obilna uctolo2itov do-111 it ("ill in HOHodnjib ljudij jo jako giuljlva in prioa, kalro piobujon jo Blovonaki rod ob Sodi in na obalih jadrauakoga morja. H ponosom amomo kazati na 80I-kanako H!..vnoak kot na dejanaki dokaz, da naie Ijud-etvo ae zavedu, da je pouoano na avojo narodnoat ter da r#uikdar vec rob Skvan no boa. Ob doloceni uri zaccla jo boaoda, katero je apromljaio najprijetnejSo, nokoliko oblacno vremo; a ^0 prej zaavivala je Teaaih vojaaka godba, ki jo bila pritila v ta namen v Solkan. Predsednik ditalnioen TomaL Jug pozdravi pra? prosr^no in a toplimi bo-sedami vao navzoee in doiia druitva poaebo. Moiki zbor zapojo „Bolkanskoko mo.jo" pel je bkupni abor a onim utiaom, ki ga navadno dela ta fesem, kadar jo poje mrogo i/.u'jonih in krepkih peveev. Na to je bilo areckanje. Mt-d poaamnimi toekami in po besedi atirak je vo-jalka godba. Po betedi ottali so rojaki adrnieni t prijaanem pogovoru Se dalje, dokler ni priiel Trza^anom 6is, da 20 morali odrinitL Solkanaka citalo:ca mora si ateti v veliko eaat fa aloresni dan in dobro bi sto-rila. ako bi tso slaTnost natanko opiaala ter shranila pupia mod aTOJimi knjigami, kajti take stefianoat ialibog ue ponarlja se Ttak dan. Vaem deleinikora prelepe sla^nosti, poaebno triaikim Slovencem pa kliSemo: Slata! m___mammm_tmmmmm f Anton Hribar, voditelj e. k. dedke radnice v Gorici, Blovenaki perec in akladatelj. Zopet zalnje Slovenija na grobn moza, ki ai je atekel Yelike aaalage za alovenski narod, poaebno na Yipavskem in na Goriskem. Preteklo nedeljo 8. t. ni. umrl je v Gorici po daljii boleharoad, a po krajsi piavi bolezni Anton H r i b a r, Toditelj na c. k. de-Ski vadnici, nenaradno toSS in apreten pevee in pe-vovodja. NjegOTe nenaradae saalnge i% oerkreno in narodno petje se bodo mogle Se le a caaom popol-noma oceniti. „0j, kam bova Tandrala, vandercek moj?K nCez plania^ice, ces doUncice, Oj ti, decTa, pojd* z meaojt" Vsi bo zrli v petca, ki je mojstersko pel, in kadar je pri besedi .decva" rzdignil prisiljen glaa iz grla, so ma zaceli ploakati. Goepod fajmoster pa je jako reaen postal, ne-kako \zdihnil ter dejal: „Ne nadaljajte, Miklati! Eno misel pa so mi dale te pesmi, in Bicer to, da bi prav bilo, naj bi nam vi praro veselje priakrbelt. Vi po-zuate po naSih hribth stare pripovedovalee prarljic; ali bi vi takih moi dobili, ki bi nam zna^. povedati pravljice, kateriin bi za podlago bilo deset boijih za povedi^? All bi %\ mogli to storiti?" ^Mcgel bi t najmenj poldrugcm lata.' ,Prat*, odgoYori na to fajraoStor, in na sjegovo vabilo ae vatopijo na sredo izbe vai navaeit dnhoTni in zupani in se med sabo prav aiv fano pogovarjajo. BTadaj, dragi bratje in speStoTani mozje, pri Zanjci na Mostu se snidemo za dve leta o pnstnem casn, Le nas Bog v ii^ijenji pnsti, in sieer 25. fe-bruarja leta. in vi, Matevz, spra«ite aa tedaj vkup v»e potrebne pripovedoTalce, jaz jim plaSam ˇse". vLmo naS gospod fajmoaler!* zaupijejo vsi; fvjmoster ae na to prvi odsloyi. potera se razidejo \si drugi prienjoei. Mtklavi pa je aadovoljen preitel nabrani drobi5: poaosen aveje naloge aprart eitee v jn&?ho in otify feted, kako Sgmk ay^j fQftL Anton Hribar rodil se je t Gorenjem Tuhinji pri Kamnika na kraojako-atajeraki meji IeU 1S3§. Ljndako aeJo iarnW je t Kamnika, spodnjo gimna-iijo t LjaWJeai. Kot drugoS^leti na gimoaziji priSel je t AIojzijefi*deT ˇ katerem je oatal kot odlicnjak do izvriene ielrte sole. Ted;ij se ni mugel dalje u-staTljaii afe|eian pekliea in neaavadaeaaa veselju do ceikvoat godba, ai ae je takrafc edino le na ucttelji-acili gojila, ter ja atopil v tedaaji prep irandij, ' da bi imel pciliko baTiti ae a orglaaai in cerkTenim petjem vse BTOJe aivljenje. J^vrSil je pre^aran .ij a iarrstnim Tspehom ˇ dveh latik ter Sal k>t zaLasni poducitelj t Loko, kjer je priiel t clrfiko z ondalopai doboir* nikom Ant GloboSaikom. uaarlim t Goriei. Leta 18C0 priael je kot nfitefi ˇ Vip^raj, kjer je t mate latin, katert je onde praWl, eerkreaj* in narodae petje p >-fiJigail d« tale atopinje, na k*M ni bilo ˇ onib krajib ai prej at wam^j, V iapa^tfci cerkti pelo ae je izmtno in k ano la v L'vg vrelo je Ijaditvo ti*ta leta prav mno^> tmji mdt Repopi'slJBT^ga porja. Vi-pavakt petci ataveit so lUxi &m po ».-»•» VipaTakem in Uoriikam V Goiici ua^taptt |a Hetbarjer Vip*T ski pevaki abar leu IHI^i in m>:i r frubtci a tiktm Tapebom, da jm je datte^a »pl^lna brala od Stcvfia-eeT in Nealofeocev. jtmjki Jurij Grabrijan,, dut^o-letni dekan Tjpatski, je d«br«> peznat ranjkega Ilri* barja kot mr»tnoga ^evoTwdju in nLtkalja; zato gu je ar6no rad imcl. Leta 1864 dobi Hi:bar slulbo t Gorici in c. k. deiki vadniei, ttnlanji novmakt gfatni Soli. Tudi tn-kaj oatane zvest sv jjemu poklicu. to je: orgfam* ka-tere jo ledno r.tpi irnttl nego glanovir iili hannonij, tar cerkveitemu petju, katero je juufevat v razntb aavodib, daat je cisliil in vicU tudi svetno pctj«. Njc-gove skt ad be m vietnom cerkveae Taebine, in tudi uecerkvetia njpgo?a dela spominjajo na eerl;veti,i pm-Tila, tuko Slavuek, Slovao, Pmega, KviSko sinovi; zkiil je razoth kantat o priHkah ter napcre KEocK-2eTemu delu »Novi avet*. Kakor ? Vipavi, tako je tadi y Gorki pricela a BribiH-jera nova d<>ba mmO' Yistnemu pctju, Hribar pretzel je y Gorici pevovodatYo t «i-talnici, kjer se je petje pod njcgovtm Yodntvom tako marljiro gojito in popolnitot da \a aht\ ciit*irti&fii abor dnU'c okolo, Takrat prtcajaio w s« v ditudtiet prupsro in krasne vosalice, Po Hribarjevt»m priz.id«Vai>jt ustanovil se je bil „8lavee% pofako dreStro« \ii jo sift'Io* dokler jf» »vogel Hribar sanj d(.'tovati» Jlo-tehnost in druge riumore <.iviriite m v ztulnjili letih, da se ni raogel pecatt s podnSetanjem narodneg.* petja s prejgnjim ognjem; a!i kadar jo priiika na* neala, videlo se jaf kako moc je imel ranjki na pevce. Ko jc bit cesar leta 1882 v Gorici, jo Ilvibar y zadnje zbral velik zbor okolo sebo. Se ptr dnij pred cesarjevtm prihodom ni bilo znaoo, ah nastopi pevaki zbor javoo na Rojicdh aft ne; in komaj je bilo to doloceito, uze je imel „geaerat* 200 puvcev okolo oebe, ki so na Kojicah tako kra»no p(vSi, da jim je do§Ia pohYata od vseb atranij in od samegi cesarja. Naaleduje leto sodelotal je ranjki pri kon-certn na mprji, ki se je napravil v cast cesarja v Trstu. Se pri pogrebu ranjkega Erjavca rodil je petje y cerkvi sv. Ignaeija; a zdaj peli so ojema Laio-stinko y prvostolui cerkvi. V avojem obceraoji s pevci bil je Hribar mrbkega, prijateijskega znaeaja, tako da ni nikogar zalii ali odurno odrival, ampak Ysakega pridobil za se. Na tqkajsnjem uiJiteljisci in na ViBJera gimnaziji poduceval je petjer dokler ma je zdravje pripusdajo. Kot ucitelj bil je ranjki Hribar veatea in pre-Yesten; ojegova neumorna delavnoat in vsestranaka natauLaoat je gotovo maogo prikrajsata njeg-v-v iiv-Ijenje. Bil je rahlega, obfiutljiYegu area in je zn*i pridobiti srea sYOJih ucencer y kratkem ea>tt. Radi njegovih zaslng na uCnem polji podeiif ma je pre-SYitli cesar ht krizec za zaslnge. Ranjki je bil blag znaeaj in dober prijatelj j za narod m narodna dm-Stva daroval je syoj eas in denar; zato je umrl po natadi narodnib delavcer kot rerefc. Syojo druzino je presicno ljubil in Se na srortni postelji je pripo-rocal, naj prijatelji podelijo njegovi dcuiini, kar »o odmenili ojemu za Yence in trakove. Tako se je tudi zgodilo in darori bili so toliko o'oHoejsi. Okolo mrtvaSkega voza ni bilo veneer (razan 3), a spvevod je bil krasen in mDogcstevilen ter je fcazal, kako Yisoko je bil cialan moz-Solnik po volji bozji. Syojo bole-ten (suSico) prenaSal je jako ndano in je umrIT kakor je zivel, kot veren kristijau. Naj y mirti po-ftra blagi pokojnik in apomin na njegora dala naj sveti naslednikoni kot lao pri dela v soli in zanaj nje. Dopisi. Iz Brdf 10 raaja. — Letoinja pomhd nam je pokazala prav iepo; nastoptlo je po ostram mra-zn zvitega maica Ic|bw>, uvede in iz-vr§i. Dela ae bo manjkalo. Po zboru so se m)zje aaomtujali Solkanske siavno^tt ter uapivali na bra* terako alego priraor-kih Sloveuc^vt Pod varatvotn sveteger^ke Kratjice gotovo amngamo, naj se le na-leitja J,Rt'0(lrtStiuatt ka&i; strta ji bode glava — in Lt'g;ita butie slava? IZ kanatekib hribOV, dne It. maja. — Vceraj v nrdelju doe ». t. m. je bil vlozen in blagoslovljeti po telecast gasp, dekaou iz Kanata temoljul kamea za noto cerkev v K a 1 u. Stir* cerkev ni le revna, ampak tudi pretema za veliko SttsTiio |tamo»njih pre-bivateav (b!;zu 1500 duS). Obfiinarji so se odlofiili aa to y sadanjih c^.mIi prar U'iixvno delo iz vorake CarelnGsti le na ateuo prigovarjanje svojega c, g. vi-karjat podpiraaaga po provzvisenem goapodu kovau-nadakofu ob caflu kanonivnt-ga obiskovanja ter dona-Sajo k temu popolnoma prostovuljiio in radodarno doner, materijat iu deb brez najmanjse «ile po svetni oblasft, kar jim sluii v toliko vecjo cant, kor sploh niso bogatif tomud Yedtnom revnt trpini, ki si morajo vodkrat tudi na ptujem zasluzka inkati. Pri oimnjd-nam cafkvenom opravila bile jo razen doma^ega g. vikarja n\v/Mcih h^ pet drugih iz sosadnjib o^d\Rf namree iz Levpe, iz Haf, z llanjaie, iz Loma in iz Lokovea. Govor vob.ca*t. g. dekana rta prostem — kervstaro cetkav bi ne bila mogla uiti tretjina Ijud-stva — je prilet iz area in je tudi iivo ganil area pofluaslticv, zia^ti ribcinatjer, da bodo pruvto dolo aavduieiio oadaljerali in da jo z bozjo pemoejo fta \m«A je.4tHiijo dokon^ajo. Sodtti po tiiitSitut olnUh in mod(;iu4 k»tern je napravil vrli slovenski strokovojak Anton Treble od 8tr. Ivann v Trslu, ki tudi onubtm dato vodi, bo nova ecrkev ne le svojutnu namenu priinerna, tamad tudi prav kraana ter bo tudi s tatn k sel« viibiln ob^tnacj^ da bodo s pwlmintotu outilit ki prari: „Ve let Le paU; zidali so natorad novo carkeY: leta 1&71 v Plaveh, i. 1873 na Srednjem, 1.1883 v Levpi, 1. 1886 y Desklah in sedaj v Katu. IZ Soreuje Trebuie, 7. maja. (Trebu5ani, de-lajte casta!) Dne 17. fabr. imeli so sastopniki obcin y gaciSkem ekraji volttvo v ecatni odbor in dne 21. febr, so bili klfcani zarad pogozdovanja v Gorico. Oba dnava sf:» bila velika vaznosti tudi za nsSo ob* tmo. Cesta iu %, katero morate uo^tti, od Mo&larja y Cepovanu 6ez Kobilico; kako trpite potam zopet ko z L'delanimi Jrcblji po s*rmih io dolgth poteb na aajme hitite! Vso zirao pridao kajate od zore do mraka in Se dalje; pa retain vender ne morate na vrb (v okom). Konuj Vam pride krajcar y rokef ie ne vesta, kateri dolg bi L njim maitli. Dolg je skoro pri vsaki hisi. C. k. dav-karija Vam pos-lja p-3 vackrat na leto eksekstorja. Cerkev imate lepo, stoip zgradili ste jej res kraaea, vikanjevo staoovanje ^ prostorno in ukuario zidano, pokopaUsce ste novo kupili in obzidali. Mnogo Vim je to stale; in vzdr/vanje poslopij odnese Vam Se dalje vsako leto marsikak trdo zasluzeoi krajcar. Car-kveniku, ker je oddaljen, povisali ste place in zdaj mialite xtdati ma novo stanovanje pri cerkvi, kakor tndi, za bozjo east vneti, Se dva nova altarja v cast svelima apost. Petra ia Pavlu postavtti. Dahovnika morata vzdrzevati, otgainsta. tajnika, zunanijake stro-Ske ptacevati. Se v drugih reeeh ste radodarni, ome-nim le, da se je vpijalo letoa v drazbo sv. Mohora petdeset ndav. In Vaa je tako inalo, le 658 du§, zitsluzek \mA, polj^ih in v.taih pridelkov ae Vam niti ne splaaa po takih poteb izaasati na prodaj; a weta uaate za dve veliki Lsri. Koliko aadaaga drpv» ja, koliko gozdov bij Iehko zaredilj I Le cesto na-prkvite in bote meato zrebljev zlate ia sreberno do-narje kovili iz sadja in drv v Gorici^ ali pa tudi J deugje, »n ^ar &>nu P° zim' zeleznega akujeto, vsak &LSbrez tezave prodaate, ker zima, se tako huda, Vam ravnik voznjih cest nikdar ne^ bo mogla tako zaprcti, kakor sedan}© kozje poti. Ce st-m Vam t\\ \ priporoccval nepotrebne ia tiekoristae teci, oglasite J se; co pa ssmi spoznato icsnico teh be^edij, delajre I po dobtera spoznanji — ceato ter redite aadno ia gozdao drevjel _____________ IZ Orehka, 8. maja, — Pol tola je ze pre-teklo, odkar nas je zapustil r. g. Stefan Starman ; pol leta fce caka otamela 6roda pastirja; inarda pre-tefie se pol Ieta, in §e pot em ? Bog ve, kako bode ? Kaj se pravi imeti dukovnika v avoji aredi, vedo oni najbolje, ki ga oimajo. Tern bolj to nas razveaelili et. gg. sobratjo ranjeega, ki «o *e pretekli cetrtek, b. maja, zbrali oil blizu ia od daleg (n, or. is Doleuje Tribuee, iz Sebrrtj), da bi imeli iz prijaznasti in ljubezoi do ranj* kega tudi tukaj po njem hv, opravilo, lit! je prav 30. dan po njpgovem pogrebu. Lepo je bilo videti po odpetem otieiji tti prijatctje ob enem av. daritev opravljati* g. zupnik debreijski pri glavnem altariji x aaiataaco, g. iuptiik Uukoviki in g. provizor IU-venaki pa pri stranakih. Kden goapodov opravljal jo |« aluzbo orgemttovo, Milo bo nam je atorilo. Cerkov lepo ozaljuana, tkoro y»x prenovljeoa; onega pa ni vec med uami, ki je vie to a tiudom in s ttiivj pre&krbel. Iuvko aiuo moiili v are It maia „en ofienaa* za r. g. Ste-iana, videl si lahko v maraikaterem oceau aolzico igrati. Nuka) pa nag tolaxt; prepricatii smo, da uiiva turn gori plaftlo pri Oneni, z.i gpgar cast se jo na tern »*etu tolik* trudil, Sktem»m: iJog daj njoaivi teem mir in pokoj, nam pa mnogo taeih duhoviiikov, $0 Sfirpenice, 4. maja. — Ncdavno ^ttal gem r evojib preda!tht draga flHo^afc, da so i© nokteri a^rpfiniiki oMinarjt % g. Inpanom s-p'li, po njitmvo •kavnaii, ra ii MftjnstLrgt him. To/Jlt ho obtviniirji zii* pam radt to nm«ih»»ti v mogli woiekrvneii pri dez. odbnrti nig opraviti, UotHi ao at »vojo B*veto j«zoM a tout ohladiii, da ao omodiH y t», draga BSota1*, •vttjoga zuparta, ceA. avct bode vendar lo vol';!, da jo lie-potteit! — Mislira pa, da jtm preido velika vrofiina, ko bodo todeti vsak 2 dni (edeu celo a) na bladuem. 2upau w namreS ni brigai za njsh govoridenje, am-pak pozval jib je 2, maja k aodniji t Bole, kjor so bili postavao kazno?an\ Porcdal bi lahko ie ma»;kaj o g. frniteijib. a raje mot6ira j to pa aem povedal resnici na ljubo. U tega lahko spreridtte, drag? ^itaterji, kako radi bi nekateri acrpentgkt obfinarji SYojega zapana osramo. till, aii poston moi ae ne da osMraotith Vse to pric-kanje pa izTira le iz r^ro^jbosti: nekteri ouih ob-6»narje? aaYidnjo iupana, ker mu gre boije kot njim. Ako bi pa pomMiH, da »ovra»tvo njim in tudi ob-6tni §koduje, goto™ bi te tprijazaili. lletnicoljub. POd faVHOm. dne 0. niaja 18S7. — Zarrs dudoe poti hodimo dandane». E«ien ^leCe tje, drugi ptlje 9pm. tivtji potika gor, ietrti paha dol i. t. d. Ne tern, ali srao res tako pozabijeni, ali pa iraamo tako kratek sporoin: ali ena teh je gotovo. Na$e zupatistvo ima dobro voljcs kar je hvale tredno; sklrmto jp, da ne dovoli veC javnih plesov. — Ali — ali — hm! ni»ki obfinskt odbornik, ki je ob euetn ptMiiupan v nekfj katastralnej obciui v na-Sej zttpaniji, je ze pozabil na to. 5o, mi dobro ve-mo, da to je iiasproto?anjpt ki deia „veCne sitnosti" in sovrastvo. Ja. ja. naj bo; kaj mu cemo? mu ne vemo kaj reft. On n; pozabil dopisa v 19. St. „Edi-ttosti", pa drago je *abil. — In kadar je kteri pre-ptrt kdo je kriv? Jfw ne. ti net on ne, a kdor je — Cujte — tisti je v kotut ne vL\ — Toje pa L> pre-vefi ad sile tega wljaka. — So, pa saj ne bode, kakor je bilo od iaeetka in kakor je zdaj, tudi na vekomaj. — Steer smo odktito-rCni in radi povemo, kar vemo; vender radi ne ple§emo, da bi nam kdo drugi godel; rajSi jo zakroz;mo pa svoje. — Pa mol-fiimo o tem. RajSi upajmo, da si. starcsinstvo ne od-stopi od svojega sklepa ter da kaj tacega ne dovoli. Pa se nekaj upajmo: da se si. obLino scsednjih obCtnah, kakor so Sempas, Kamnje Rifemberg in druge; kak§^.n mir in red imajo! Za-kaj bi ne bilo tudi pri nas tako, ker bi lahko bilo? — Te obCtne naj bi se vzcle v itgled pa bo konec beaedtj. _____________ M. Politicni razgled. V gosposkcj zbornici na Dunaji priscl jc vendarlc na vrsto in v obravjiavo ,Schmerliugov predlog, kateri je imel dokazati, da je Prazakov odlok v zadevi visjc sodnije na tick ;om proti-zakonic. Iz odscka doSli so v zbornico trijc pred-logi: prvi Seliuicrliugov, katercga smo gori na-vedli, potem Conradov, da ona naredba mitii-strova sicer ni proti zakonu, a da ministerstvo ne sine hoditi to pot, ker je notranji uradni jezik venderle nemdki in torej naj ostanc nem-§ki, in slednjiL predlog, da ni minister s tern odlokom nikako proti nobeni po^tavi grcSil. V odsekih je bil sprejet z vefcino predlog bivfiega ministra Oonrada, a v zbornici pa /, vcliko ve-tMio zadnji predlog in sicer z 72 proti 47 gla-som. Gqspod Sehmcrling je torej dobro propal, kajtl za njegov predlog je lu malo udov gospo-skc zbornice glasovulo. V zbornici pijslancev razpravljala se je na dalje razprava o proracuim /.al. 1887. Vojnega ministra oddelek sprejel so je po odsekovem na-crtu nespremenjen, proti zahtevam tega oddelka ni bilo od nobene strani ugovora, le nekatere zelje so se izrazile glede oddaje del razliftnim skupinam in podjetnikoni. Tern bolj ^ivahim pa je bila razprava o proraeunu za oddelek nauc-nega ministerstva. Prvi govoril je v torn oddel-kn Sulferajnov predsednik Weitlof, ki je to^il, kaka krivica se gedi Ncinccm na solskem polji; i/.taknil je eelo v nTjubyau8kcm Zvoim" par vrstic, ki mu niso ugajale, ter sv(?tu kuzal, kake grozodejnosti Slovenei poeenjajo. Xaufitii minister mu je takoj odgovoril ter txlluCuo zavradul nj«-govt) trditev, ila se ne goji avstrijskl dull po nasih arcdnjih Solali, Minister je poudurjul, da dokler bode on na stolu nau^iega ministra, bode ze skrbel, da se ne urini protiavstrijski duk v srednje hole. Za njim govoril je poslanou Suk-lje, ki se deloma strinja z ministrom v tern, kar namerava ukreniti gled^ preustrojenja gim-Du/ij, toda ne odobrava prcvisoke Holnine, katero je upeljal scdanji minister, Gospod poslanec se niidja, da bode naueni minister vendar enkrat i/.polnii /e itak skromue zahteve sluv. naroda ter se cudi, da je ministerstvo odlocilo, da ima biti na novi obrtnijski soli v Trstu izklJuCljivi poueui jezik italijanski. To je proti drzavnemu interesu, kajtt cdina zancsljiva straza na Adriji in So6i so Slovenci. Govorilo je se mnogo dru-gih poslancev v tej zadevi, toda za nas so ti govori inanj vazni, omeniti moramo pa, da je zid trzaskt Luzzatto tozil ^lovence, da veduo obrekujejo trzaske in druge Italijane, 6es da ti so isto tako dobri Avstrijci kakor drugi avstrij-ski narodi. Kadovedni smo, ne bode ga li tolil kak list radi Laljenja casti. Nasproti poslancu Sukljeju je minister rekcl, da mu je hvalezen v tern, kar jc v zadevi gim-nazijski povedal, zagovarjal je fiolnino in trzasko obrtnijsko solo, za katero so le Italijaui vecje rsote 2rtovaIi, zato mora biti ucnt jezik italijanski, docim ko6e skrbeti, da se bodo mladcnci slovcnske narodnosti poufievali vmaterincm jeziku. Izvrstno risal je zalostne razmere sloven-skih sol na Koroskem, Stajerskem in Primor-skem poslanec Klun ter po uro tiajajocem go-voru stavil resoluoijo, naj bi se upeljal vendar enkrat na vseh sloveuskih ljudskih solali — po-sebno na Koroskem — slovenski u6ni jezik, naj bi se prestrojili uciteljisui v Ljubljani in v Marlboro, ter naj bi se enkrat ze oziraio na slov. srednje sole. Po konSani razpravi o visokih solah, spre-jel se je nasvet odsekov o naucnega ministra proracunu s to sprcmembo, da se mu je tudi dovolilo 5000 gld. za se enega sekcijskega no-celnika, katero vsoto mu je bil odsek precrtal. Z Dunaja bi imeli se porofiati, da nagajajo profesorju Massenu dunajski studentje na vseu* ciliscu, ker se jc izrazil v gosposki zbornici, da je Nemec a ne tak, ki bi drugim narodom kra-til njihove pravice, Massen je pa tudi dober Avstrijec in katolifian, zato je dunajskim 2idov-[ skim pxotemim in dijakow ^ v i>eti. N* y^e- uciligfii je nad 600 zidov dijakov, ti pa delajo' take skandale, docim so drugi tihi. 2[id hofie ])ovsod gospodovati in kdor mu ni prav, tega preganja brezozimo, ^idovsko. Na polji zunanje politike je v najlepgem •azevitanji pi-avda med uradni mi nemskimi in av-strijskimi listi, ki so si v laseli zaradi Bosne in Hcrcegovine. Nemski listi pravijo, da Nemdija ni podpirala avstrijske politike v tej zadevi, teniae da se jc Avstrija z Rusijo brez ivje vede-nja v tej zadevi pobotala, Temu ugovarjajo naSi in ogerski listi, ker se Cuti grof Andrassy za-ljen po takih izjavah, Inace ni na tern polji za-nesljivih in zanimivib vesti. Domade in razne vesti, Za Erjavfiev spomenik in ustanovo bilo jo do zdaj razknzHiilh 2»8» gl. 34'/, kr. Daljo so dftiovali: Hokod«liiko bralao druStvo v Tolmtnu C gl. 50 kr.; Vrann tebnn, vlkar v llavnicl, 2 gl,; Martin Pofi, zupnik v Hturjah,2 gl.; Simon Kos, vi-kar tin 8rednJom, \ gl. 10 kr.; trl cestllko Erjavfie-vu v Ljubljani 3 gl,; Mllm Pakifi, trgovoc v Ljubljani, 1 gl.; dr. Nikolaj Tonkli v Goricl B gb; Vllhol-mina Franko, ucitoljica v ljubljani, 2gl.; Stefan Va-lontincie, vikar na Temovem, 2 gl.; fiitalnica v Pod-mulci H gl. no kr. (in sicm nodnli: Miha Pirlli, Zupnik v pokoji, 1 gl; Jotilp HJtocir, Zupnik, 8 gl.: Ivan Krajiiilc no kr.; Bogie1 HUifaii 00 kr.; Luka Brtdih bO kr.; Mihu (iolja 40 kr.; Martin Golja 10 kr.; Site (iolja 20 kr.; tap Mun^oe 20 kr.; Anton Burlot, knplan, 2 gl.); Bralno druStvo v Sobre-l,ji\h 14 gld. (k»tt!i »*. da pri-hednjid pride v IV. Criatofoleltija preaUvI.. ' Hi. razreda v II. radi doatojnoati in ker j© p»»'-a enako cenjen. V morske kopeU v GradeM (Grado) aprej-me doticui odbor tudi letos 40 ubogih sktolfaloiom otrok iz Gorieo in z Goriakega brezplaSno. Roditelji ali \arulii, ki bi radi doaegli brezplatao meato SYOJim ed fi do 14 let atariin otrokom, naj uloiijo proanje, pisane na imenovani odbor, pri avojera c. k.okraj-aem glavaratvu, v Gorici pa pri raeatnem magistrate, ? cam od 15. owja do 10, junija. ProSnji naj se priloii zdravnisko spricetralo, da ja otrok bolan pa ozdravljif, apricevalo o ataTljenih kowh ter uboini in fojfttai list, Primorski deielni blainici, o kateri s© jn rsokdaj govorilo, da «c bo gradila, odlodilo je Nje-govn Valtfanat™ is tfstiu dobodko* driarnih lotenj lon.OOft gbl, ki §o »ws *¦» icpU^ftli financnera Todatm v Twin, da jib obreatonoino nal»li in (* avojora eaau ixda y naraen, «a kateri ac ©dlotomi. NameatnKtfo narocilo je tr&Ukemu magistratu, naj atopi ˇ dogo- i vore z dclelnintt odboroma ˇ Gorici in r Poiecl, da | ho izve, koliko bi goriaka in istraka deiela donaSali j k aknpnim atroskoni za grajenjs in TzdrieTanje tega zavoda. Istreki delelni odbor je ule apreYidel, da tu grc za telikansko podjclje, od katerega bi imelo velik dobicek raesto, y katercin bi se bl-uraiea aidata; ?ato hoce naj bo tudi Iafa del&aa bodocoga dobieka tudi a te sttani, Ker p* *e, da Tc*t nikoli * to ne privoli, da bi ao akupna dezeira blaznica gradila aunaj tria&kega oiemlja, zrto je nie odgoToril, da lstra so m udeleii akapnega zichnja, impak da bo zidala dezelno blaznico za ae. Ni dvomiti, da tudi delelni odbor (oziroma zbor) gorilki odgovori v iatem aroialu, kajti ratraere za deielno blaznico t Gorici m mnogo ugodncjae nego v katerem koli me»!u na rriimnHiiom. V pni ?rati lelece je zdaj na deielncm odboru tgori^kcm, da dobimo kmalu prepotrebno delelno btaxnico. Goriaki vlaini list, kateremu dohajajo redna poroiila od razoib javnth in zasebnih akupacin, po-roffl, da profesorja Joaip Culot na c. k. gimnawji in Anton I* 1 u b 1 na c. k. realki ata po>zdigmna » oiim dijetni alt ahubeui razrcd, ter ceettita po^ebno prveinu, ces da a tern ao priznane vzlanti njegove zaaluge na ueiteljakem in nadzorniskom polji. Druga^e poudarja ta list najrajai zaaluge za „meatno narod-noat" ter presojuje dogodke z njenoga stalia5a; zato je cudno, da je pri tej priliki opnatil avoje navadnc opazke. Pa ne, da bi „meatoa narodnoat" paaala? TriaSke sodnije odbjale so, kakor je znano h mnogih izgledov, navedenih pred leti tudi v gSo* «i", slovenske in brvaake nloge rckod, da niso pi' sane v sodoijskem jeziku, ki je za Trst nemlki in italijanski. Ljudska posojilnica Y Kopra imela je e-nako usodo z neko avoje alogo, katera je bila odbita radi slovenske piaaro pri deielni sodniji v Tratu, kakor tudi pozneje rekurz proti tej odbitvi pri delelni nadsodniji v Trstu in pri najvisjem aodiici na Dunaji. Ha to je predsednik poaojilnicen prodlozil* vse akte pravosodnemtt ministru ter prosil, naj zapove, kar tir-jajo novi eaai in nova oa6ela. Minister je spoznal proaojo kot opravi^eno ter je nkazal trzaikim ard-nijaui, naj ne odbijajo ulog zato, ker ao pisane r slovenskem all brvaskem jeziku, teravec naj jib apre-jemajo in redno resujejo. Ho?a na^ela zmagnjejo in morajo zmagovati, ali treba je, da ae rojaki za nje potegajejo :>o vzgledu vrlih istrekih domafiinov, Vaak pritiaek rodi odttsek: kolikor Te6je ao tezave, s ka-terimi gre Slovau na dan, toliko krepkejie in trpez* nejse bo njegovo livljenje med narodi. Istrski Hrvati dobro napredajejo r narodnem in gospodarskem ozira. Dusevna probujenost in ne-dlovecnost njihovih tlaciteljev kazali ste jim pot do STobode tor osrcevali jib t politicnih borbah pri raz-nih volitvab, ki ae ne dajo primerjati z Tolitvami in borbami v drugih krajih. Po dobfjenih zmagah sku-aajo domacini jatrdtti ai tla pod svojimi nogami? da ae jim ne izpodmaknejo, kakor y prejsnjih eaaih. V to avrho zidal ae bo med drugim v Opatiji, kjcr je zacvelo novo podnebnogzdravisce, 9Karodni dots", za kateri je sama obeina podpiaala 4000 gld. Zace-tek je dicer akromen, a delavnemu in Tztrajnemu ve-Ija pravilo, da niz malega raste veliko". Javna zalivala. Podpisani odbor iieje ai v Ijubo doKnoat tem potom prav srcno zabYaliti ae Taem onim, ki ao za slaynost nase Citalnice kaj 5rtovali, pri njej aodelo-vali, in vsem bodi ai drustvom ali zaaebnikom, ki ao se slavnosti udelezili. 1- Posebno ae zahvatjuje ca-atitim gospicara in dekletom aolkaoskim in gospicam tizaskim za podaritev krasnih trakoir na§i &'talnicni zastaji. -— Enako bodi presrona hvala izrecena goap. ZupJjaninu za lep sonet v apomin dvajsetletnice. Solkan, 11. maja 1831. Odbor «olkan*kft Citalnicp. VABILO. Prigodom pretaae saatti ia pagrebc* nasega pre-Ijabljeucgii aoproga, o«i?amakibnega o8eta ina^rodEika Antona Hribaija dokazalo ae nam je nmogo iskrene^ aoeatja. Zahva-Ijiijemo se zalujoct oatali na dobcih srcibt in ker-scanaki ijubezni vsem prebTngira deteznikon, posebao goapodcm vodjam^ pcnfesArjem In aiitetjem tak»j5njih Sol. slavnim itrnStrnn, vriim pevcera .in ^aem ^r in, ki so se dejansko apouinj^ili Tettke «a»e nesre***. Bog, ki prvana pt<*arfno Uf»le>ic*t bm5o« naj p»rrr«e atotcrno vaem prijal^]»x«i, d&brotnikont in nvancero! V Gorki, 10. maji 1HH7. ^alujodi ostali I Dn6 11. maja 1884. leta je bila v Divaet naj- ¦ dena kraana vilenica. Nje zale nmotvore je obcudo-ˇalo vze mnogo, mnogo odlidnega obcinstva ; — da. — [ s ponosom zabiljezimo! — udje pn slavne vladarake , hrs? 83 tudi blagavoliii, podati ee v prelepe pod- ¦ zemake prostore. I Sodba o vilenici se v ribcc glasi: Divna vile- ¦ ntca je dika DivaCi. j V pro&!avo triletja ae vifonica 8. mnja t I. alo- » vesno odpre K obilnemu obiskti nasfi v?Ir»nice vabi nljndno: Ciospodai'Hk! s\et \ Divaet. of:im in mafcha. „Ljubljanski Zvon." Stoji a ;tl Mi gld. L3S; a citt to jli- US, Mnogo prihrani, kdor knpi obleko v ki je najvetja v Gorici v kateri ae dobi vsak caa na veliko izbiro narejeua oblcka po naalednjib cenah: Papolaa poaladaaih o'olska & gom si S k 30 & n » » ^ decks »6»!5» tt 9 » jj OtlOkS n 3 n IS rt rofrln pkWe nhji » gsspada » 8 » 35 » Pcoladaaiki said » * n S » IS » Vrhtt tega bogata znloga vsakovratne robe iz raznib tovaren po narocilu valed mere, ki ae iz-vrai to5no in hitro. Uzorci pa zabtevo brez-placno in prosti postnine. Novo dusli dolniani nnjnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki 23 gospe od 4 do 15 gld. V najem Podpiaani naznawjamo pretuinim areem wrodni-kom, znancem in prijateljem, da jp nas preljubi paatcrek, oziroma bear, gospod Karol Gabrijelcifi, pnega leta pravnik v Gradd, rojen v Kana!n dnft 21. oktnbra lftWr po dolgi In mu2ni boiezni, previdon aL sv. sakrameati, 12. t. m. ob 9. uri zvecor inirno v Goapodu laspal. Pogreb bo v aoboto 14. t. m. ob 6*/a u" ZVP* 6er ter pojdo aprevod iz hiSt* St. $t "Via dclla (-Voce, v farno cerkev 87^ Ignacija. V Gorici, 13. maja 1887. Joaip in Marija Iloenig, Antorv^ Ffanejf f AmuUja, aeatra. nd'lii se fal^a v Rlheaiberku (v wVa:-iw) na K'd.idovni ee»ti, pripiavi.a za gosttlno in atacuno all tudi za pekarijo. S biSo ate zdru^eoi tudi dve kleti, <*na manjaa, drtiga ve<*a, podzemaka; oddaati se obo afi ena, kakor Ijubo. Kdor &eli o tem ve<5 x?edeti, odgovarja mu: Aaton Mahnid,, poaestnik v Kobdilji. P. Htanjel. 1! *KSK«« St 661. ; Razpis drazk Po skiepu c. k. okrajnega s. sveta popra-viti se ima s. \uU v Kanalar pa dozidafi s. hi§a v Cerovem. Belo prvo je cenjcno na 1008 gl. 05 kr.r drago pa na 2582 gl. 00 kr. Prazilo se bo v Gorici pri c. k. okrajccm S. svetn 2. junija t. 1. od 9. do 10. are dop. Nacrti, preudarka in pogoji m razvidni pri podpisanem iiradn od 9.—12. pa 3,—6. ure. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici, 1. maja 1887. ttj OZNAN1LO. M t'ljudno itaxnanjatn slavncmu obcinatvu, yii da svojo novo tovarno za \J in » kg) wok iz Hadjn |ft na Bunajski Cesti (Via Staragora, 4) U! odprem 1. maja t 1. tor da ao bom pn'za-& deval, da bom alu/ij alavno obfinatvo vedno |8i z m»|Vi»teJHo iiajzdrarejio Jnneio pijaoo, |l' Ob cnoj.. naznaiijam, da ui>vji aifoni || ip! ao vnCji od oitib, ki ao v navadi v drugih Y*A tovarnab. ^5 Spo?tovani odjomniki, tudi suaebnikl, Wj »r, dobiju po xahtevanji blago v hiao, vu/niuo [At prosto. KI V tunniftt odjein>i»jo priparoSa so apoatljivo F. WASLK. NsroCila 8prejeroarn v &/oji piaarnt t na Travniku. yi V tunogo * rA NsroCi kf^koaar n 1 na Travniku. BS Zelodene boiezni CS hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo zelodfino zdraTilo. Ir.brnil v ra-rnih ztilmirnih bolezuih zdravilo, p katcro bt r resnici otlgovrtrjalu r.araenu, ni Iahlca dtvar |; (landane^ kn «¦»» proJajajo vs.tkovr^fna taka zdraTila. Var'jt Jul ; -offa li\> pru»ar'. poginto s? Ski dljiva. ,j t».uao j»MU/ulymHki balzam, uicc dwno znan I po svoji pt'i-rusfi :;e«tavi in po o^iTljajofJ avoji tuofi na , 2elorfcn-s ziret\ 91 j« pridobil prcdnost prfd Tiemi dru- i| gimi do ?Atti znanimi poraotk't, kar potrjuje njegova 1 razprodaja, ki redno raste. Th balsam, bogat krepcajof-e modi kineSbega ra« !r barbara. koreuikc, ki je spiok znaaa po svojem prc-1 bftTnem a?pf.'h:i, daje gotovo ^rodftvo pro'-i ielodfnim slaboatim. izTsrajo^inj iz nercdnoga prebaTljanja. Zato l| se priporo^a, ko jeati ne disit proti neprijetni aapi, li gojusu, riganjo, zabasaiyu, bemorojtlalnini teiaram; [i pomaga tudi prat: zlatenici, gtistam in. boksnim v droba. Stekientca a podukom 30 kr. GlaTna zaloga t Iekarni G. B. Fontoni ˇ Gorici. V TRSTT pri G. B. Rovis t KORMINU pH A. Fraazonf, r TOLSUNU pri C. Palisca. Cudovite kapljice \utona Padovanskoga To priprosto in naravno zdravilo jo prara dobrodejna pomof in ni treba mnogih Wfedi. da ae dokaic njihota fndovita t iroL. Ce se le rabijo nekoliko dni, oiajiajo J in pre/tsne;'o prar kmalu najtrdorrattijge 5c-/fodfine bolestt. Prar t^vrstno ystrezajo ::o-per bemnrojdG, proti boleznim na jatrih in na vranicJ, prjri crevc5nita bolcrnim in proti g»:sramT pri son^kih mes^nih nadle^nostih. roper bt-lt tok„ borast. zoper bitje srcater cistijo- pokTarjeuo kri. One ne prc-^;.i».jajo aamo omonjpnih. boiezni, ampak nas abvarujejo tudi pred Tsako bolc^nivj. Prodajejo se t Tsah glamih lckarnieah na aretu; z narofibd in poiiliatre pa edino t lekar-nici Criatofoletti V Gorici, v Trstti t lekami C. Zanetti in G. B. Rovis in r Iekarni AUa Ma-donna r Kormina. Kn« Rtaklpnic* «tan« SO nnTOwv