„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin Jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.14 A. M. Slomšek. lzhaja vijak dru^i ćutrteik. Naročniki nSlov. Gospodarja* pa dobivajo zastonj. Posebej naročen valja s poštnino vred eno krono ^ celo loto. Posaioe/.ne številke veljajo 4 h. — Naročnina ho pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v lisicami sv. Cirila T Mariboru. — Za oznanila so plačuj« od navadne vrstice tiiciit), će so enkrat uatisno, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 35 h. Potrata pri gospodarstvu. , Nek angleški profesor na kmetijski šoli je "letovalcem podal več opominov, ki zaslužijo, da Sl iih vsak kmetovalec zapiše za uho. Će se je *h(,žu potrebno zdelo dati bogatim in skopim ^ngležem take nauke, veljajo pač še veliko bolj nas Slovence, ki nimamo angleškega bogastva, Pa smo še s tem, kar imamo, včasih preveč ^tratni. Zatorej podamo tu nauke angleškega nietijskega učitelja in jih obrnemo na naše izmere. 1. Potrata iz nevednosti. Mnogi kmetovalci se ne pobrigajo, da bi fVedeli, kje se dobi najboljše in najbolj po ceni *zno blago, stroji, semenje, trte, gnoj, živinsko I erbe, ampak kar slepo kupijo kaj bodi. — letošnjo zimo je hodilo med kmeti vse polno 'eParskih agentov, ki so ponujali podobe, blago ^ obleko pa kavo. Kratkovidni ljudje so si l^ročevali, pa dobili mesto kave smeti in pobarvane J0gljice iz gipsa ali česa. Ali ni škoda denarja? . n°go je tudi takih, ki o kmetijstvu nič nočejo ati, misleč, da vse dobro v< do. Slepci! 2. Potrata pri zemljišču. V mestu bi marsikdo dal Bog ve kaj za ped Pol i0’ k° b' I® imel i na kmetih pa je včasih vse Rrn?° neP°trebnih praznih kotov, voglov, plotov, ^ovja, trat, iz katerih ni nikakšnega haska. kal*!1 KosPodar ve iz vsake pedi zemlje izvabiti KSfii hasek. 3. Potrata pri semenju. velilf ^nog°krat se seje pregosto, s tem se potroši t(jj. zrnja in ne more kaj prida zrasti; seje se (j 1 slabo in nesnažno seme, mesto dobrega žita iti krat skozi Celovec v Lurd, priskočil je na ce-°vškem kolodvoru mladi princ Oton iz množice k jemu, ga pozdravil ter mu pred vso množico Poljubil roko, da mu izkaže svojo hvaležnost. In .0 mu je g. župnik k zaroki čestital, poslal mu lfi odgovor, v katerem se ga še hvaležno spominja. Visoka poročenca sta ostala blizu 14 dni na ‘edu. Tako se jima je prikupil ta lepi kos slo-1'onske zemlje. Ko sta hodila po okolici na spre-hde, je vojvodinja prijazno odzdravljala v slovenim jeziku: »Dober dan!» Dne 5. februvarja sta Poročenca odpotovala v Trst ter se po ladiji ‘Habsburg* odpeljala v Egipet, kjer ostaneta več asa. — Dota, katero je naš cesar svoji vnukinji advojvodinji Elizabeti Mariji nakazal, je sledeča: milijonov frankov v vrednostnih papirjih, letno ^Punažo v znesku 1,250.000 frankov, en grad in h° palačo na Dunaju in potem dragocenosti v mdnosti pet milijonov frankov. — Mož nadvoj-°dinje, knez Oton, je založil na Bledu za vsako-(JPo sv. mašo 1000 K, ki naj se daruje na Bledu ,ri januarja v spomin njegove poroke. Dalje je Oton Windišgrec daroval 100 gld. Marijini mžbi na Bledu, njegova visoka soproga nadvoj-^inja Elizabeta pa je darovala Marijini družbi u kron. So Razmere na Kitajskem. »Katolickč Listy« -p Rjavili nekaj podatkov iz pisma jezuita P. La ch6pe, ki je misijonar na Kitajskem in dobro l^nH tamošnje razmere. On piše: »Pri nas na tonskem gre tako, kakor sploh po starih orijen-ih državah. Pri nas gospodarijo ženske in ^mmci, tako da nikoli prav ne vemo, pri čem Vr smo. Politika se spreminja, kakor aprilovo ame. Evropejci pridobivajo tod vsak dan nov Se,lvi samo to jim škoduje, da so zavistni med haihr .^aiu8°dnejši položaj ima Rusija, katera je jJ ‘‘žja soseda Kitajcem, a Japonci jim gledajo o ° na prste. Mandžurija Rusom slednjič gotovo 'j' arie, tudi če bi se začasno morali umakniti, divina napreduje, posebno Nemci se silno tru-Np ’ f^a razširijo svoje tržišče. Ni dvoma, da hhni izpodrinejo Angleže.« O stanju katoliških misijonov pravi P. Tschčpe, da se množe vkljub vsem težavam in zaviram. V njegovem kraju je 40.000 novoizpreobrnjencev. Vojska v Južni Afriki. Nizozemska vlada je začela pri Angležih posredovati, da sklenejo mir z Buri. A Angleži so tako zaslepljeni, da nočejo ničesar o tem vedeti. In vendar bi se že lahko spametovali. V letu 1900—1901 so znašali vojni stroški 63 milijonov funtov, t. j. okoli 1584 milijonov kron; v letu 1901—1902 bodo znašali baje 62 milijonov funtov, t. j. okoli 1464 milijonov kron. Minolega leta je štela angleška armada v Južni Afriki 250.000 mož, 1. januarja 1902 pa še 237.000 mož. Poprečno se je vsak mesec nakupilo 23 000 konj. Z vsemi pritiklinami vred je znašala armada 280.000 mož. Vlada je morala vzdrževati okoli 27.060 ujetih Burov ter še 150.000 oseb burskega naroda. Mesečni izdatki so se v zadnjem zmanjšali od 61/* milijonov na 47* milijona. Vojna traja že 28 mesecev, a Angleži še niso dosegli večjega uspeha. Vsak drug narod bi bil toliko pameten, da bi mu bilo posredovanje tretje države in vlade dobrodošlo, a Angležem se je vteplo v glavo, da morajo biti zmagovalci. — Se bodo še kesali. Gospodarske stvari. Korist ptičjega gnezda in ptic pevk. Mnogi ljudje nimajo niti pojma o koristi ptičjega gnjezda, ker bi jih sicer ne razdirali. Mlade ptice jemati iz gnjezda more samo človek brez srca. Kdor je prišel kedaj v bližino ptičjega gnjezda, v katerem so bili mladiči, in je slišal, kako sta stara nad glavo plašljivo cvrčala, kakor bi ga prosila, naj jima ne razdira njune sreče, ta gotovo ni mogel biti tako hrastovega srca, da bi zadal malim stvaricam tako težko rano. Ptičja gnjezda v gozdu in na polju so pogostoma plen dečakov-potepuhov, pa tudi neumnih odraščenih. Gorje oni okolici, kjer se ne vale ptice-pevčice, a mesto njih gomazijo gosenice. Vzemimo na primer, da se v ednem gnjezdu nahaja pet jajec in pozneje pet mladičev in da vsako teh mladih bitij potrebuje na dan 50 gosenic, to bi znašalo vsaki dan 250 gosenic in v 30 dneh 7500 gosenic. Ena sama gosenica požre vsaki dan toliko listja in cvetja, kolikor sama tehta. Ako bi torej ena gosenica 30 dni živela, in vsaki dan požrla samo en cvet, tedaj bi ona v 30 dneh 30, in onih 7500 gosenih 225.000 cvetov požrlo. Z izgubo teh 225 000 cvetov bi morda mi izgubili ravno toliko sadov. Redko pa se zgodi, da bi kaka gosenica na dan uničila en sam cvet. Še je tu in tam grda navada, da dečaki lovijo senice v seničarke, ko jih vjamejo, pa so največkrat Žrtev mačke, ravno tako lovijo škorce, pa jih učijo brbljati. Ako bi ljudje poznali korist senice in _ 40 — Škorca ter ptic-pevk sploh, gotovo bi jih ne lovili. Ena sama senica n. pr. potrebuje na leto 2 do 300.000 raznega mrčesa za hrano in Škorci pohrustajo za časa valjenja neizmerno množino gosenic, polžev in Škodljivih črvov. Kako mrzijo in sovražijo ljudje tudi ubogega potepenega vrabca, čeS, da jim na polju dela škodo. Res, vrabec dela škodo, ali kolikor večja je njegova korist! Prirodoslovci nam zatrjujejo, da en par vrabcev nanosi svojim mladim v enem tednu preko 2000 gosenic. Friderik Veliki je ukazal v enem delu dežele vse vrabce iztrebiti, ker so jih smatrali škodljivim. A v kratkem je bil prisiljen skleniti mir z vrabci, ker ni hotel sadjarstva prepustiti popolnemu poginu Korist, ki jo imamo od ptic-pevk, ne da se popisati. Pa če nam one koristijo, jim moramo tudi mi pomagati. Lahko je pticam po leti, veselo je njih življenje, a druga jim poje po zimi. Mraz tira ubogo malo žival v človeško bližino in iz njih oči bereš tiho milo prošnjo: »Dajte nam vsaj vijesti!« Bodimo torej milosrčni do ptic in dajmo jim po zimi hrane. Glasoviti nemški pesnik Lessing pravi: »Najbolj usmiljen človek je tudi najboljši;« in jaz dostavljam še to: »Kdor je nemilosrčen do tuje boli, ta gotovo nima srca.« Iv. Vuk. Da bodo jabolčne in hruškove pečke gotovo ozelenele, zmešaj jih dobro s prstjo v kakem zabojčku. Zabojček postavi na tak kraj, da bode prst zmrznila. Pomladi, ko se bode ota-jala, bodo začele pečke kaliti. Kadar bodo dobro skalile, jih vsejaj v dobro prekopano in zrahlano zemljo. Iv. Vuk. Ne ustavljajte krvi s pajčevino! Zelo razširjena je navada, ustavljati kri s pajčevino. Neštevilne nesreče so se že pripetile radi tega, kajti pajčevina je vedno onesnažena z različnim prahom, in tako je največja nevarnost, da se zastrupi kri. Najhitreje se zacelijo rane, ako so snažne. V lekarnah dobiš posebno vato, ki je nalašč za ustavljanje krvi pripravljena in ne stane veliko. S to vato si ustavljaj kri, če si se vrezal, potem pa rano dobro izperi s čisto vodo, kateri, ako moreš, prideni kapljo karbolove kisline; rano s čisto platneno cunjo zavij. Pajčevine pa ne rabi, ker je prenevarno. Iv. Vuk. Sveti zakon v prvih krščanskih časih. 3. Zakonsko življenje. Prvi kristjani niso samo v mišljenju visoko čislali sv. zakona, ampak tudi njih zakonsko življenje je bilo vravnano po vzvišenem nauku krščanske vere o zakonu. Sv. družina v Nazaretu je bilo ono jasno ogledalo, na katero so se zgledovali zakonski. Nežna medsebojna ljubezen, spoštovanje, vdanost, vzajemna pomoč v dušnih in telesnih potrebah, neomahljiva zvestoba pa modra in na- tančna skrb za vzgojo otrok, to so prelepe cvetke na gredi zakonskega življenja prvih kristjanov. Pisani in kameniti spomeniki še dandanes dajej0 lepo spričevanje o zakonskem življenju prvih kristjanov. Lepoto in srečo krščanskega zakona nam 'I navdušenih besedah popisuje Tertulijan. Nekal njegovih besed smo že navedli zadnjič («Naš Dom* št. 3, str. 28), pa jih še enkrat ponovimo: «Kje naj vzamem besede, da zad< stno opišem srečo tistega zakona, ki ga cerkev zveže, daritev (sV-maše) potrdi, blagoslov zapečati, angeli razglasi)0 in Oče nebeški za pravega spozna! Kakšna je t0 zveza dveh vernikov enega upanja, ene želje, eneg8 reda, iste službe! Oba sta brat in sestra, ol'8 sohlapca, ni nikakšne razlike duha ali mesa. ' resnici sta dva v enem mesu; kjer je pa eno mesOi je tudi eden duh. Skupaj molita, skupaj se kratko' časita, skupaj se postita, drug drugega podučuje18’ drug drugega opominjata, drug z drugim imfll8 potrpljenje. V cerkvi božji sta ob enem, skup8! pri mizi Gospodovi, skupaj v stiskah, v preganjanj8! v razveseljevanju. Nič drug drugemu ne tajita, 81 drug drugemu nadležen. Prosto vsak obiskni6 bolnika, podpira reveža. Miloščina se daje brel kreganja, darila brez sumnivosti, vsakdanja pobož' nost se opravlja brez zadržka; ni se tu treh8 skrivoma križati, s strahom Bogu hvalo dajBr molče blagoslavljati. Med njima odmevajo psal881 in svete pesmi, in med seboj tekmujeta, kateri h° lepše pel svojemu Gospodu. Kristus se radni8' ko to vidi in sliši. Takim pošilja svoj mir. Kief sta dva, je tudi On; kjer pa je On, tam hude!!9 duha ni.» ■ Tako redno in lepo zakonsko življenje pa 11 lahko. Moč, da so mogli tako lepo živeti prV' kristjani v zakonu, so zajemali iz žive vere, 1 molitve, iz presv. daritve in sv. zakrament0^ Kakor jim je Kristus bil posvečevalec in P°tri^ valeč pri sklepanju zakona, tako jim je bil t8^ vir zakonske sreče. Na grobovih nahajamo večkr8 poleg imena zakonskih, ki so srečno skupaj živel'! podobo ribe, ki pomeni Kristusa; on je bil podlag njihove zakonske sreče, od njega so tudi po srnf upali zadobiti nebeško kraljestvo. .j Ker so kristjani v zakonu zvesto tako živ8' kakor je Kristus učil in kakor je zahtevala sve 0 cerkev, zato so celo neverniki občudovali lefj9 zakonsko življenje kristjanov. Med pagani je h*j. grozna razuzdanost, na lahko roko so sklep9^ zakone, čez nekaj časa pa zopet šli narazen ih znovič ženili, o zvestobi in stanovitnosti ni govora. Če sla tedaj v kateri hiši mož in - . lepo živela, je bilo to znamenje, da je tista dru^11 krščanska. Pagani so večkrat občudovali kristjš8, bil8 Nevelj mož je pogostoma iz tega spoznal, da je žena kristjanka, če mu je bila zvesta, vda rekoč: »Kakšne žene imajo ti kristjani!* j.»w- ^ 41 krotka, skrbna in delavna. 0 paganskih zakonih pravi Tertulijan, da pri njih stopiti v zakon poceni ločiti se, ločitev je sad njih zakonov. Na j^kem paganskem grobu se bere o ženi, ki je bila ^rn pokopana, da je v petih letih imela osem Kako lepo pa diči krščanske može in žene neomahljiva zvestoba do groba! Neštevilni napisi nahajajo na krščanskih grobovih, kjer beremo: ‘“rezvesti ženi», »čisti družici*, »krepostni so-Pr°gi», »ženi, ki je možu ohranila neporušeno 2vestobo», »ženi, ki je z menoj živela brez krivde ln v najlepši ljubezni.* , Sveti mir in ljubezen vlada v krščanskih atakombah. Toliko sovražnikov so imeli, toliko So prestali preganjanja, krivice, obrekovanja, tr-Pmčenja, pa nikjer ni brati na grobovih žale besede Zoper krute sovražnike, kakor se to na paganskih grobovih večkrat najde, ki so se še na grobnih Popisih večkrat znosili nad svojimi nasprotniki. katakombah med krščanskimi grobovi se človek uti v kraljestvu nebeškega Jagnjeta, ki je zraven 6°lobčeka večkrat naslikano ali izklesano; tukaj .V(i6 diše mir, odpuščenje, upanje, ljubezen. Tudi lubezen med zakonskimi traja še tukaj naprej. 1,1 vidimo neštevilne napise, katere so dale nabaviti žene svojim umrlim možem in v katerih bhsujejo srečo, ki so jo vživale poleg rajnega jhoža v zakonu. Na nekem kamenu beremo: »Vo-Uz'ia Martina je postavila ta nagrobni spominek 'Mjernu predragemu možu, dobro zaslužnemu, ki P1*3 nikdar ni karal * Zatorej mu postavi spominek, ,a mu pokaže hvaležnost za ljubezen in vdanost j,0 nie. Drugod zopet mož podobno govori o svoji aini ženi, n. pr.: »Ta grobni spominek je postavil ; bander svoji ljubljeni soprogi, ki je kot krist-^nka živela z menoj vedno v pokoju.* Večkrat ® bere, da sta zakonska vedno skupaj živela brez ^ kaljenja in trpkosti, vedno v najlepši zastopnosti, vsakega karanja in očitanja. Na nekem grobu ■ av* mož o svoji umrli ženi, da mu jo je Bog dal jliubezni kot sveti dar. Pač srečni zakonski, gp"^im se takšno spričevalo lahko zapiše na je Se celo po smrti veže ljubezen njih srce. Ge • ženi Bog vzel moža, ga imenuje svojega pri-$ teUa, ki ji ga je telesna smrt samo za nekaj °dpeljala. Z goreče ljubljenim soprogom ostane da se na dan vstajenja zopet ž njim vZrUf*' ^avno 1:8 m°čna zakonska ljubezen je v da prvi kristjani niso radi drugokrat stopali ta. a«on, ker so tudi po smrti hoteli ostati zvesti tjbenau. Mnogi so celo obsojali take zakone, v^ev ni nikdar prepovedovala vdovcem ali vdo- vWk v nov za*{on. Vendar pa je cerkev 0ll> ne greši, pa boljše in popolnejše je ter H cenila vdovski stan. Kdor slopi v drugi večjo čast doseže pri Bogu, če tako ostane. Sv. Ambrozij pravi: «Ne prepovedujemo drugih zakonov, pa tudi ne priporočamo.* Celo pagani so bolj cenili vdovski stan kakor drugi zakon. Seveda vdove so morale lepo čednostno in zdržno živeti, kajti drugače je boljše,Tče pošteno stopijo v zakon. Vdove pa, ki so lepo živele, so vživale posebno čast v cerkvi. Pri Rimljanih in Grkih so se deklice možile poprečno 15 let stare, postava pa je dovoljevala stopiti v zakon že po dopolnjenem 12. letu. Na Grškem in Italijanskem se namreč ljudje veliko prej razvijejo kakor pri nas na severu. Pogostoma so dekleta stopila v zakon že v 11. ali celo v 10. letu, toda v tem slučaju je deklica ostala pri sta-riših do dopolnjenega 12. leta. Posebno goreči krščanski novoporočenci so po poroki posnemali mladega Tobija, ki je po poroki tri dni s svojo nevesto Saro molil Boga, in so tudi prve dneve svojega zakonskega življenja posvetili molitvi. Stari pisatelji in sv. očetje splošno hvalijo zdržnost krščanskih novoporočencev. Zato so pa tudi bili srečni v svojem zakonu kakor Tobija in Sara. Zakon prvih kristjanov je bil v resnici to, kar pomeni latinska beseda konjugium, tesna zveza pod enim jarmom, nerazločljiva zveza v vseh okoliščinah življenja do smrti. To skupno življenje in krščanska edinost se je kazala zlasti v tem, da sta skrbela drug drugemu tudi za duhovni blagor. Tako Klement Rimski (umrl 1. 101 po Kr.) daje spričevalo korintskim možem, da »žene opominjajo, da bi vse opravljale v neomadeževanem, poštenem in čistem življenju, da bi imele do mož potrebno ljubezen, in da jih učijo, naj bi bile stanovitne v pokorščini ter svojo hišo skrbno gospodinjile in skrbele za vsakršno krepost* V zvrševanju zakonskih pravic in dolžnosti jim ni bilo merilo razuzdano poželenje, marveč vzvišeni namen sv. zakona: roditi in dobro izroditi otroke. Ker je zastopnost in ljubezen podlaga srečnega zakona, svojo moč za vestno izpolnjevanje težkih dolžnosti pa zakonski dobivajo iz sv. vere, zato je tudi cerkev že od začetka opominjala svoje vernike, naj ne sklepajo zakonov s krivoverci ali celo neverniki, kajti v takem zakonu je pravoveren del vedno v nevarnosti, da postane mlačen za svojo vero ali pa jo celo izgubi. V takem zakonu je redkokdaj najti pravo zastopnost in ljubezen, lepo krščansko življenje in pa skrbno vzgojo otrok za časno in večno srečo. Tudi dandanes zakoni med katoličani in luterani ali kalvini ne prinesejo nič dobrega. Krščanski Slovenci naj bi se zgledovali na zakonsko življenje starih kristjanov, potem bode pri nas marsikaj boljše. E* K.*c; — 42 — Kazne novice in druge reči. Našim slovenskim poslancem! V državnem zboru hočejo nemški in italijanski poslanci glasovati za to, da se odpravijo slovenski gimnazijski razredi v Celju. V proračunskem odseku so že glasovali v tem smislu. Mi slovenski kmetje obsojamo to krivično postopanje proti nam Slovencem. Slovenski gimnazij v Celju je ^potreben za naše slovenske kmetske in delavske stanove. Vsled te potrebe se je tudi ustanovil. Nemci in Italijani se naj brigajo za svoje stvari, naše pa naj pustijo pri miru. Ali naj naši kmetski sinovi ne študirajo? Ali je samo za gospodske sinove odločen beli kruh? Ali naj kmetski sin ostane trpin in tlačan, kakor njegov oče ? Ne, in stokratne! Ce pa ima naš kmetski sin pravico do študiranja, potem imamo tudi pravico do slovenskih gimnazij! Mi ne bomo svojih sinov dali še prej nemško učiti, predno gredo v gimnazije; s tem se nam povečajo samo stroški. Naj se nemško učijo na gimnazijah. Za to jih tudi plačujemo! Slovenske poslance pa poživljamo, da nam slovenski gimnazij ohranijo na vsak način, pravica nam mora biti. Z našimi kmetskimi zahtevami se ne sme igrati. Poslanci, postopajte odločno, mi smo na vaši strani! Razpisano darilo. »Stajerc* je menda zdaj iztirjal dolg iz svojih sužnjev, zato pa ima denarja dovolj, da razpiše kar 10 tisoč kron darila. Zakaj pa je razpisal? Morda za siromake? ali za slovenske šole? ali za tiste, katere so ljudje, njegovega duha spravili ob streho? Ne, marveč 5000 K tistemu, kateri dokaže v njem (v »Štajercu*) članek, v katerem bi se pisalo, da naj naš kmet zapusti svoj materni jezik, in 5000 K tistemu, ki dokaže tudi samo en članek, v kojern bi se pisalo proti naši sveti krščanski veri. No, če bi »Štajerc« bil pravičen, bi to darilo moral dati nam, kajti mi smo mu že lansko leto na dlani pokazali njegov nemčurski namen in izvor kakor tudi, kakšen kristjan da je. A mi njegovih tisočakov ne maramo, ampak če je on res prijatelj slovenskega kmeta, naj da te kronice za dijaške kuhinje v Mariboru, Ptuju in Celju, kjer dobivajo revni dijaki slovenskih kmetov zastonj hrano, ali pa družbi sv. Cirila in Metoda, ki varuje slovensko deco pred ponemčevanjem. Sodbo nad »Štajercem« je že izreklo pošteno slovensko ljudstvo, kar spričuje čez 11 tisoč naročnikov, katere že ima »Naš Dom.« Za pametne ljudi smo že dovolj povedali, norcem in hudobnežem je pa zastonj kaj dokazovati. O ti ptujski lisjak, zvit si pač dovolj! Tako neumen ja ne boš, da boš naravnost pravil: glej, slovenski kmet, jaz »Štajerc« ti hočem vzeti tvoj jezik, spraviti te s tvojega doma, na tvoje mesto mora priti nemški gospod, ti pa boš hlapec pri konjih in kravah, potem že znaš slovensko govoriti. In dalje: Glej, pošteni, krščanski kmet, jaz sem tisti Antikrist, o katerem govori sv. pismo, jaz ne trpim krščanske vere. Tega »Štajerc« pač ni pisal, to je res. Pa tudi hudič ni povedal Evi, kdo je in kaj hoče, ampak je govoril sladko; Kajn ni povedal Abelu, da ga bo zaklal, ampak ga je prijazno povabil ven na polje; Judež ni rekel Kristusu: pojdi z menoj, jaz te zdaj izdam, marveč ga je kušnil; Judje, ki so Kristusa izročili v smrt, tudi niso rekli, da so zoper sv. vero. Glej, »Štajerc«, takšen si ti P® svojem začetku, po svojem namenu, po vsej svoji neumni pisavi. Ali te niso vstanovili tisti, ki so največji sovražniki slovenskega kmeta in slovenskega jezika? Ali si že pozabil, kaj je bilo lani na mariborskem nemškem shodu? Ali niso tam sklenili, da hočejo zatreti slovenske šole. izgnati slovenske uradnike, katere slovensko ljudstvo lahko razume, spraviti slovensko ljudstvo ob vse pravice? In ti »Štajerc«, tvoj urednik j® takrat slovesno obljubil, da bo »Štajerc« podpiral nemške meščane! In zdaj imaš obraz še vprašati« kedaj si bil zoper slovenščino? Ali si se potegih* kedaj za naše šole? Ati si grajal vnebovpijoč® krivice, ki nam jih delajo Nemci? Ali si črhni) besedo zoper Stallnerjevo postavo? — In ti nis' zoper vero? Da, da, ti prinašaš pastirske list®« tvoji ptujski očetje pa kličejo v svojo sredin® luteranske pastorje Ti si »liberalen«, kakor sam praviš. Kaj pa je liberalizem? Boj zoper sv. ver° in krščansko življenje pa brezobzirno odiranj® kmetov in delavcev. Ti udrihaš vedno po »klerikalcih.« Kaj pa je »klerikalizem«? V ustil* liberalcev je to katoliška cerkev; z besed® »klerikalizem« le zakrivajo svoje črno sovraštv® proti cerkvi. Ti udrihaš po naši duhovščini, ker v sv. pismu stoji zapisano: »Udari pastirja razkropile se bodo ovce« (Mat. 26, 31). Tako sn delali tudi rimski cesarji; apostoli so bili najpr®l mučeni, potem drugi kristjani; najprej so preganja1 škofe in duhovnike, potem druge vernike. Tak0 so delali tudi »liberalci« v francoski prekuciji ''j »Po njih delih jih boste spoznali«, je rek® Kristus; oglejte si, dragi bralci malo bolj tist®’ ki med nami vedoma in nalašč delajo ? »Štajerca.« Kdo so in kakšni ljudje so? A vi i*1; poznate bolj, kakor mi pri uredništvu, zato bo® dovolj. .« Iz Ormoža. Mali shodi bi vtegnili ve®) pomen imeti, kakor marsikateri veliki. V naš®*r okraju so se taki mali shodi večkrat ponavlj®1' Prvi shod v zadnjem polletju je bil v O®*'L ševcih pri g. Jožefu Kovačecu, narodn® gostilničarju in naprednem kmetovalcu; marsik ^ teri gospodar si je hodil ogledovat njegovo razum® svinjerejo; vzrok shodu je bilo blagoslovljenje 1®^ kapelice, katero je na svoje stroške postavil — 43 slovenski katoličan; to je bilo 11. avgusta 1901. V njegovem gostoljubnem hramu se je takrat 2bralo lepo Število Slovencev iz sosedstva, pa tudi Iz Ormoža. — Drugi shod je bil pri meni v ^inskem vrhu, kjer smo si ogledali novo primjeno sobo; vkljub grdemu vremenu so me po-^stili iz Koga, iz Cerovca, iz Grab, pa tudi iz Ovetkovec in OsluSovec, med njimi g. Jožef Kovačec; to je bilo 26 sept. 1901. — Tretji shod je bil dne 6. oktobra 1901 v Cerovci Pri g. Francu Vrazu, na rojstnem domu Stanka Vraza. Ondi smo se navduševali v duhu divnega Stanka za čvrsto delo na narodnem polju; lepo levilo bližnjih in daljnih gostov je kazalo prijateljstvo do narodnega župana in Stankovega nekaka gosp Franca Vraza; med drugimi so bili iz Oslusevec gosp. Tomaž Korpar in Jožef f^ovačec. — Četrti shod pa je bil dne 27. januarja 1902 v Osluševcih, kamor je gosp. "omaž Korpar bil povabil prijateljski zbor, kate-j^ga so se vdeležili tudi gostje iz Cerovca, iz Grob, Hardeka in Ormoža. Obiskali smo ondi tudi gosp. požela Kovačeca. V [-ostoljubnem hramu gosp. T. Korpara so se vršile seveda razne napitnice, razni govori, prepevale narodne pesmi itd, tako da smo m še le v pozni noči ločili, veseli tako lepega oneva. — Da bi pri g. J. Kovačecu bilo ravno gbezdo »Štajerca*, ali da bi on bil kje proglašen prihodnjega deželnega poslanca, smo še le 'Zvedi; iz zadnjega »Našega Doma* ter jako obsujemo, da se naši kmetje smešijo v naših čas-h'kih Dr. Ivan G e r š a k. Iz Jarenine. Predragi »Naš dom!« Pošteno zavrnil ptujskega kljukeca, kateri je nas slovenska ^ekleta tako grdo ozmerjal. Hvala ti lepa od nas ^klet. Sestre predrage, od danes zanaprej poka-z'ttio onemu kramarju vrata ali pa peč. Mnogo nas je že v vrstah narodnih, ali vendar tudi še j50 nektera, kterim ni mar za naš klic, ampak jim bolj mar za brezsvestne fantaline, kteri ponujajo ,v°i0 robo »Štajerca« pri cerkvi, pri sv. maši, akor smo same videle. Sestre, tudi me stojmo /uno kakor zidi grada. Napovejmo »giftni kroti« kakor so že nekatere naredile. Ne pozabimo Podrage sestre, kar je enkrat nek mladenič z naše pisal: »ptujskega lažnjivega kljukeca v peč, ti/V- Gospodarja« na mizo, »Naš Dom« pa v °ke«. Drugikrat še več kaj sporočimo v Vaš list, Urednik, če smemo. Do tega časa pa Vam kli-afno; zdrav nam ostani, za naš blagor in za etinje našega naroda vedno delujoči »Naš Dom«. Jareninske dekleta. D Od Sv. Urbana pri Ptuju. Preljubi »Naš "ut«. Sprejmi tudi od nas urbanskih deklet pri-lj jU‘ pozdrav! Iz drugih župnij vedno poročaš, kat Vese!° napredujejo posebno mladeniči, za 'Urimi na mnogih krajih tudi dekleta ne zaosta- jajo, ampak si pridno naročujejo tega malega junaka. Pa tudi med nami urbanskimi dekleti se je že začel pridno razširjati vrli »Naš Dom«. Naročnic že ima v nekaterih občinah, ki spadajo med manjše v naši župniji, lepo število, katero pa vedno narašča. Pa saj tudi težko pričakujemo dneva, ko ga dobimo, ker nam z lepimi svojimi povesticami dela veliko veselje. Le zbirajmo se me deklete okoli »Našega Doma«, da prekosimo mladeniče. Sicer se jih probuja v »Našem Domu« že veliko, vendar je več občin, v katerih nima niti enega naročnika med fanti, kateri pa svojo veliko modrost zajemajo iz ptujskega kljukca. Kaj vas mladeniči, ki niste naročeni na »Naš Dom«, zadržuje? Ali vas moti ptujska krota, katera ja ne more drugega kakor regljati? Ali se sramujete, da bi bili naročeni na list »Naš Dom«, kateri se je vedno v prvi vrsti potegoval za vas in kateri je odločil še poseben prostor za vas mladeniče, na nas dekleta pa se manj ozira? Kje vam ponuja vaš »Štajerc« toliko časti? Predragi mladeniči, vzdramite se in naročite si »Naš Dom«, ptujskemu kljukcu pa dajte že davno zasluženo slovo. Če tega ne storite bomo me dekleta začele posnemati vrla dekleta iz Murskega polja. V obilnem številu oklenite se torej mladeniči in dekleta vrlega »Našega Doma«, da se nam ne bo treba sramovati pred dekleti in mladeniči v drugih krajih. Urbansko dekle. Iz Velike nedelje nam pojasnuje prijatelj našega lista, da gospod Anton Karlo ni naročnik »Štajerca«, ampak se mu list vsiljuje. G. Karlo je priden čitatelj »Naš. Doma« in »Slov. Gospodarja«. Njegovo obrt naznanja samoslovenski napis. Pri Mali Nedelji so našli v vinskem hramu na Kamenščaku človeške kosti, ko so podirali hram zaradi rudokopa. Človek, kojega kosti so se izkopale, je bil bržčas ubit, kar je svedočilo znamenje dveh udarcev in razpočena glava. Sodijo, da je bil morebiti kaki kupec. Kosti so odnesli po naročilu komisije v Ljutomer, od koder se bo vodila nadaljnja preiskava. Ogenj. V Okoslavcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je pogorela 19. januarja zvečer viničarija Franca Mauko, posestnika iz Radenc. K sreči so prihiteli sosedje, ki še niso spali, ter z velikim naporom rešili druge hiše, da ni segel plamen po njih, dasiravno stojijo samo par korakov proč. Sluti se, da je užgala hudobna roka. Posestnik je zavarovan. . . , Rečica v Sav. dolini Iz Gornje savinjske doline se nam poroča, kak) ugodna zima je letos za uboge delavce, kateri veliko zaslužijo pri stavi nove velike grajščinske žage v M. Nazaret. Kajti ljubljanski knezoškof so dali posekati vse svoje velike gozde v Gornji savinjski dolini, iz katerih bo prišlo mnogo lesa. Zato delajo pri grajščini — 44 Vrbovec veliko žago, ki upamo, da bo veliko let dajala dober zaslužek ubogim kmetom, kateri bodo vozili s svojimi konji blago na precej oddaljeno železniško postajo, Največji tat umrl. Eden največjih tatov kranjske dežele, Anton Prelovšek iz Trzina, je pretekle dni v mariborski kaznilnici umrl. Ljubljanski list »Slovenec« pripoveduje, kako je svoj čas izvršil predrzno tatvino pri trgovcu Perdanu v Ljubljani. S svojimi tovariši je pripeljal neko lepo noč pred Perdanovo prodajalno voz s konjem, ki je bil zavit v rjuho. Nato so odprli tatovi pro-dajalnico, prižgali luč in brezskrbno nakladali blago iz prodajalnice na voz Ko se je zjutraj o tatvini zaznalo, iskala je vsa ljubljanska policija po okolici ljubljanski »šimelna«. Prelovšek je tekom tatvine govoril z raznimi stražniki, katerim je pravil, da se pelje na semenj. Vlaka obtičala v snegu. Dne 1. februarja popoldne so bili na koroški progi med Vuzenico in Vuhredom taki snežni zameti, da sta dva vlaka obtičala v snegu. En osebni vlak je moral ostati v Vuzenici, eden pa v Vuhredu. Iz Maribora je bil odposlan pomožni vlak. V Savo je pahnil, kakor sumijo, premogar Franc Strehar iz kamniškega okraja, na poti iz Radeč na Hrastnik svojo ljubico Ano Strah, da bi se z drugo poročil. Ano Strah pogrešajo že od 19. minulega meseca. * * * Škocjan na Koroškem. Kakor je bilo naznanjeno v »Našem Domu«, katerega tukaj prav radi beremo, — čez 50 naročnikov ima pri nas — se je dne 26. januarja vršilo pri nas zborovanje Ciril in Metodove podružnice, na katero pač smemo ponosni biti. Neumorni delavec za koristi našega kmečkega ljudstva in iskren njegov prijatelj č. g. vikar Podgorc iz Celovca je govoril prelepo o naših kmečkih razmerah. V rokah in pod vodstvom takih mož, ki imajo razumnost in srce za kmečke potrebe, bodo nove zadruge velike koristi za kmetijstvo. Kmet bode združen, v združenosti je moč. Nov kmečki parlament, nov obroč kmečkih poslancev, pride v državno zbornico. Podpore kmetijske nove družbe dobijo potrebni in vredni udje, dosedaj se je godilo dostikrat narobe. Ljudje, ki ne sejejo in ne žanjejo, judovski špekulanti ne bodo določevali cene žitnim pridelkom, temveč na borzi, kjer se določa žitna cena, bodo govorile kmetijske nove zadruge. Po naukih katoliške vere se naj vzdigne zopet ljudsko šolstvo in vzgoja, da bode kmet imel in dobil zopet pridnih sinov in zvestih poslov. Brez verske šole ni poštenosti in prave zvestobe. Veliko veselje je zavladalo med kmeti, ko nam je nazadnje gospod vikar izdal skrivnost, da bodo v Celovcu ustanovili »Katoliški slovenski učiteljski dom.« Sprejemali se bodo mladeniči, kateri hočejo po-stati učitelji; ko bodo oni prišli med ljudstvo, ne bodo sovražniki naših teženj in nam ne bodo blatili naše vere in narodnosti. Vsled prisrčne navdušenosti je sledilo burno ploskanje in pritrjevanje lepim besedam gospoda Podgorca. Zahvalil se mu je v imenu zbranih kmetov domači kaplan č. g. Poljanec, ki je pozneje navduševal p°' sebno mladino, naj brani in hrani v sebi zvestobo do vere očetov in ljubezen do svoje rodne zemlje> naj nadalje naši mladeniči in dekleta radi berejo knjige in časnike, ki so pisani v poštenem krščanskem duhu. Potem je sledila prosta zabava, ki ie povzročila obilo prisrčnega poštenega veselja. Izvrstno so svirali gospodje tamburaši iz Celovca. Naše ljudstvo, kateremu jo bila dozdaj popolnoma tuja te vrste godba, se ni moglo dovolj načuditi in prehvaliti lepih glasov slovanske glasbe. Veliko veselje so nam pripravili domači možje in mladeniči z gledališko igro, katero so morali še tisti večer ponavljati. Upamo, da še večkrat vidim0 naše igralce, posebno pa mladeniče na odru. Vsa čast in zahvala pa tistim možem, ki so v kratkem času naučili mlajši zarod, da je tako vrl° nastopil in se postavil na oder. »Proklete grablje*) ki so najboljše mazilo za žnablje, ki zasramuje)0 domačo slovensko govorico in o katerih nam ie toliko znal povedati mladenič Kuštrov Janez, na10 tudi ne morejo iz spomina. In z veseljem je p°' slušalo vse mogočni možki zbor škocijanskih mladeničev, ki je ubrano prepeval ljubke narodne i0 umetne pesmi slovenske. Čast našim pevcem; lahk° trdimo, da malokje se med priprostim kmečkii° ljudstvom popeva tako lepo in veselo, kakor pP nas. »Dal ljubi Bog, da se še večkrat snidemo PrI tako lepem in veselem zborovanju«, tako so klicali pri slovesu ljudje, ki so se v velikem števil0 pri Majerju zbrali iz domače in iz vseh sosedni10 in daljnih far. Na svidenje! Iz Podjunske doline na Koroškefl* Ali bi nam gospod urednik »Našega Doma« 0.e hoteli prilično razjasniti, zakaj da nekateri učite'l1 na slovenskem Koroškem, ki hudo sovražijo s*0' venščino, zakaj oni tako goreče delajo za »Sb5' jerca«. Veselo je gledati, kako se trudi in pe^ šentprimožki gospod Privatnik. V kratkem dob'1 kratko povestico o delovanju njegovem, in o dr°' gih gorečih »Štajercijancih«! Zdravi! Izpod Obira na Koroškem. Bom sabljico nabrusil) da s« svetila bo. a Kaj bi ve6 jezik bru* ’ z jezično babnco. Sabljiče sicer nabrusil nisem, ker je ninH,,,1(j pač pa sem si dal poostriti svojo potno Pa |0 in ker sva se s svojo sicer dobro ženko skregala, sem šel nekoliko časa po svetu. 1° . ^ tej poti sem nabral nekaj v svojo potno torb* — 45 — »NaS Dom«. Prigel sem do Miklavca. Vse polno ^elavcev, ki zidajo železnico iz Sinčevasi v Kapljo, onujali so mi »Štajerca« v štacuni, jaz pa sem Hvaležno odklonil te ne preveč brzne cajtnge. . ravili so mi tam tudi nek očka, da je bila »Starčeva« dušna hrana dolgo časa prav tečna za *darske in sosedne kmete, sedaj pa so se je že Zveličali. Uberem jo potem po cesti skoz Goseljno | Dobrloves. Bolj mirno sem hodil boječ se de-mvcev pri novi železnici. Hudi ljudje so to, šale P°znajo prav malo; še pred Plavcem nimajo tak-' nega rešpekta, kakor nekateri izmed naših ljudi. pridem v Dobrloves, vstopim nekoliko pri "lertliču. Dva bolj gosposka deda sta pri mizi se Priduševala in razsajala, da si Slovenci upajo kaj acega v Dobrlivesi in motiti mirno nemško po-rjt. Kupili so si tam hišo, napraviti nameravajo ekaj takšnega, kakor v Sinčivesi. Oh ta sinče-aska zadruga! Da bi te ne bilo, mirneje bi ‘^ličkali naši nemškutarski liberalci v Dobrli- in ‘'nčevasi in ne stočili bi toliko britkih solza naši Prijatelji v Velikovcu. Je pač križ brez Boga; jhdstvo je spoznalo veliko korist zadruge in pro-^aialnice in dobiva vedno več zaupanja. Samo pkaj kazi. Veliko bi se koristilo dobri stvari, če ' se prostor štacune povečal, če bi se postavil •ev za konje in če bi postrežba postala bolj °čna in ročna; po sredah se posebno pritožujejo, a morajo predolgo čakati. Škoda, da je gospod aisterl bolan. In mahnil sem jo dalje proti Velikovcu. Purgarji tega mesta so sicer tudi libe-aini Nemci, toda s Pintaričem vred se nikdar j® branijo grošev krščanskih slovenskih kmetov. v° sem se nekoliko odpočil pri Kolorosu, so zopet kotu pri mizi razsajali nemškutarji »Štajerčevi« ^ 'latelji. Ko sem jih baral, kje da tiči vzrok nji-j Ve razburjenosti, so mi tužnim srcem tožili, so klerikalni bindišarji kupili znano Hufmutovo ia»8tilno' s0> da je to predrzno izzivanje; « Pa sem se jim muzal, spil svoj vrček piva in P° opravkih. Obiskal sem še našo šentrupert-sv°. ‘Narodno šolo« vrnil se potem pod Obir k h j' ženici, s katero se zopet ubogava. Za danes s J bode dosti iz moje potne torbice; nabral še dosti, ko sem hodil po Djekšah, Klobasnici, Dnu iu' Šmihel ju in Železni Kaplji. Tisto pa vam kaže ob priliki udani Vaš Drašek. $ Trije otroci so se zadušili. Delavska je a Haringkopp v Hamburgu je pustila, predno Sg °dšla od doma, na peči tri mokre blazine, da ^Posuše, in je zaklenila v sobo tri svoje otroke. 8o Se je vrnila, dobila je otroke mrtve. Blazine 8e unele in otroci so se zadušili v dimu. v ^ Mesto, katero se seli. V mestu Creighon kfari rai8ki traia Pravda radi nameščenja državnih 0v že celih dvajset let. Pred kratkim pa je odredil državni sod, da se imajo preseliti 12 milj od sadanjega središča na posestvo nekega Wiliama Wiskensofla. Ker pa je malo mesto Creighon živelo dosedaj edino od uradnikov v mestu, sklenili so meščani, da se preselijo ž njimi in sicer ne sami, ampak tudi hiše vzamejo seboj. Hiše podložiti hočejo z valjarji ter jih tako prepeljati cele, kakor so in jih bodo postavili v istem redu, kakor sedaj. ^ Papiga morilka. Na Dunaju prigodil se je te dni redek slučaj, da je povzročila papiga s svojim kljunom smrt svojej gospodarici. Gospa je bila velika prijateljica ptičev, ter je mej njimi imela tudi papigo. Te dni pa jo je igraje se ž njo vjedla ista v ramo. Toda gospa se ni menila za to ter je nadaljevala svoja dela. Bila je namreč lastnica velikega modnega salona, kjer so si prve gospe dunajske naročale i bleke. Toda drugi dan bila jej je rama vsa obolela in so morali rezati zdravniki. Pa bilo je zastonj. Hoteli so poskusiti skrajno, namreč, da jej roko odrežejo. Toda v noči pred nameravano operacijo zastrupljena je bila vsa kri ter je gospa umrla v groznih bolečinah. Ruski milijonar-menik. V samostanu sv. Andreja na Atonski gori je umrl pred kratkim časom ruski milijonar in posestnik zlatih rudo-kopov, I. Sibirjakov kot menih v 40. letu svoje starosti. Sibirjakov je bil zanimiv človek. On je vse svoje premoženje volil v povzdigo blagostanja in omike na Ruskem. V Tomsku je ustanovil vseučilišče in vzhodno-sibirsko zemljepisno društvo, v Petrogradu pa zdravniški zavod itd. Kot dobrotnik je storil rajni Sibirjakov veliko dobrega. Ni delil tisočakov, ampak kar cele milijone. Preteklega leta je daroval delavcem v svojih sibirskih rudo-kopih milijon rubljev. A vse to ni zadovoljilo njegove duše; zato je stopil v atonski samostan, kjer je do smrti živel kot navaden menih. V oporoki je zapustil čez 30 milijonov rubljev v razne dobrodelne namene. Čast komur čast! Umetni dež na Japonskem. Na Japonskem so pričeli »delati« umetni dež. Izpustili so močan električni tok proti jasnemu nebu ob 11. uri zvečer. Po 9 uri drugo jutro so se pričeli delati oblaki in v 24. urah so imeli dež. V koliko se bode tak »umeten dež« obnesel in če bo tako umetno delo imelo vedno vspeh, se natančno še ne ve. Pes pismonoša. V Parizu sta dva prijatelja, ki stanujete daleč drug od druzega, dresirala nekega psa, ki posreduje med njima pri donašanju pošte in drugih obvestil. Zmedeni račnni. V Galverstonu v Ameriki je umrl tovarnar, ki je zapustil svoji noseči ženi 4? 000 dolarjev s testamentnim določilom, da dobi otrok, ako bo deček dve tretjini, mati pa eno tretjino. Ako pa bi bil prvorojenček deklica, dobi samo eno tretjino, zato pa mati dve tretjini. Ta račun pa so prekrižali sedaj rojeni dvojčki, deček in deklica. Vdova zahteva sedaj zase vseh 42.000 dolarjev, češ, da je imela podedovati pri dečku eno tretjino, pri deklici pa dve tretjini, tedaj vse. Sodniki in računarji si belijo glave, kako denar pravično razdeliti. Mladeniško gibanje. Predragi mladi prijatelji! Nek nov duh je prišel med našo mladino, od vseh strani se sliši o navdušenju za mladeniška društva in narodne svetinje. Toda to navdušenje ne sme biti podobno hipnemu plamenu, ki hitro visoko bukne, potem pa ugasne in ostane le kupček pepela. Pri tem gibanju moramo imeti stanovitno voljo, pa tudi določen cilj, kaj prav za prav hočemo doseči. Zadnji namen vsega združevanja mora biti, da slovenski mladeniči in dekleta postanejo oziroma ostanejo vrli Avstrijci, vrli Slovenci, dobri kristjani, da jih ne bo nosil sem in tje kakor smeti veter raznih hujskačev in sleparjev. Ge je sedaj mladina navdušena za vse dobro in lepo, se smemo nadjati lepše bodočnosti. Na kaj bi se torej naj posebno gledalo pri mladeniških zvezah bodisi cerkvenih ali izobraževalnih ali političnih? Ce je družba cerkvena, se ne sme v politične reči mešati, tedaj bo večkrat ali vsaj enkrat v letu priredila skupno cerkveno slovesnost. Poleg tega pa bi se v vsaki družbi naj gojilo petje; seveda bo to v nekaterih krajih težko, če ni v petju izurjenega vodja, pa se morda iz sosedne župnije kdo dobi. Petje razveseljuje srce, Slovenci imamo toliko lepih pesmi, kako veselo bo, če se bodo čez nekaj let čez slovenske hribe in doline razlegale lepe slovenske cerkvene in narodne pesmi, ne pa ono divje, kla-farsko tuljenje, ki se tu in tam sliši, da se človeku zdi, da je med volkovi! Dobro petje bo potem znamenje olike in poštenega življenja v fari. — Poleg petja se naj mladina uri v predstavljanju raznih poštenih iger, da tako včasih starišern in sebi naredi lepo zabavo. Nekaj velikanskega bi bilo, ko bi se n. pr. včasih sešli pevski zbori mladeničev iz raznih far in priredili veliko slovesnost. Tako bi se gojila tudi skupna ljubezen in zastopnost, kajti večkrat je med mladino raznih vasi in far neko smešno nasprotje, ki ima včasih jako žalostne nasledke; tožbe, pretepanje, needinost pri volitvah itd. To mora zginiti, saj nismo divjaki, da bi se grizli in klali med seboj. Mladeniči, to vam je lep cilj! Posebne važnosti je dalje, da se mladeniči vadijo v govorništvu, Marsikateri ima dober in krepek glas pa živ spomin, tak se naj le vadi javno nastopati in govoriti. Najprej naj začne pred svojimi tovariši, nič ne dene, če parkrat obtiči, sčasoma se bo tako privadil, da bo brez strahu in gladko govoril, če bi trebalo, pred samim* ministri. Nekateri imajo že od narave dar, d® znajo stvar na smešno obrniti. Tudi taki se naj vadijo. S tem se večkrat veliko doseže, če zna kdo nasprotnikovo trditev osmešiti in ljudi v smt'*1 pripraviti. Mladeniška društva naj tudi, kolikor se d3) delujejo zoper nezmerno pijančevanje, zlasti smrdljivo žganjopitje. Verjamite, dragi mladeniči >n dekleta slovenska, to je tista rakova rana, ki $ naše živo telo in kopa grob naši duši, našemu telesu in našemu premoženju. Ne bodo nas hud* nasprotniki zatrli, ampak sami se bomo duševno in gospodarsko vničili, če bo tako naprej šlo, kakor je sedaj po nekaterih krajih navada, da nioži6 ali pa še celo ženske vse znosijo za smrdlji^ žganje. Vsaka mladeniška in dekliška zveza nai bo torej močna vojska zoper pijančevanje zlasti žganjepilje. To so nekateri nasveti, o priliki se kaj več. Bodite zdravi! Krčar in zdravnik. Krčar je bil poljedelec v Jeruzalemu. Jeruzalem pa ne leži v Aziji, v katerem so Judi0 križali Kristusa, našega odrešenika, ampak to ie oni Jeruzalem, ki leži v Medjimurju proti vzhod*1 Ogrske. Ako se tje potrudiš in okrepčaš z žlahtno kapljico vina, katera tamkaj raste, ti gotovo ue bode žal, da si obiskal ta kraj. Naš Krčar se r bil pred leti tukaj naselil, in si kupil majhen gozdi katerega je posekal in si ga pretvoril v lep vinO' grad, da bi tudi njemu rodil tako izvrstno vin*’ Ljudje so ga imenovali »Krčarja«, ker je g°zd krčil, in ker je okoli njegovega postala sčasom9 majhna vas, so tudi to imenovali »Krčarijo«. Marsl' kateri naših bravcev bode lahko naštel takSU* imena, v katerih se nahaja prepogostokrat vest cele okolice. Krčar je imel tudi ženo, katera mu je hc.'. kega dne nagloma zbolela. Ko jo vpraša, kaj 1 manjka, ne dobi odgovora, še niti s prstom ^ ne namigne, kje da bi bolezen bila. »Nekaj P mora vendar biti na stvari«, si misli Krčar, iu b odpoti do bližnjega zdravnika, za kojega je doht vedel. Prišedši do hiše, je potegnil za zvonec, d je po celi hiši le zvenelo. Na ta ropot pride ženska, ki je bila zdrd^ nikova strežnica, in mu šepetaje d jala: ». . • P. . . . Krčar, nc boš tiho! Zdravnik sedaj nima ’ on mora študirati. . . .« j Krčar oddide med tem v gostilno, kjer naroči steklenico vina. Ko je tega povžil, vslj\|i in gre zopet do zdravnikove hiše, sedaj vendar h mirno in čaka, dokler se strežnica ne prikuj katera ga zopet odpravi, ker zdravnik še VcCl študira. z učenjem gotov. razkačan in zelen od jeze ko kuščar, za- . Nato odide Krčar v drugo krčmo in čaka, ‘u bi zdravnik jenjal od učenja; in ko pride tretjič 0 Pravnikove hiše, se mu pove, da ne bode do v^era zdravnik ]r‘®i: »Sedaj mi cela stvar preseda! Moja žena ežl bolna v Jeruzalemu, da niti govoriti ne more, 11 v obraz je siva, ko sliva, a zdravnik vedno , udira, kakor bi znorel! Grem pa k drugemu, a^eri ne študira vedno in še morda več ve. . !« Na ta odgovor bi imel jaz dve opazki, edno a Krčarja, edno za zdravnika, za vsakega eden ’'nufanec tobaka«, vendar za zdravnika tudi a>o paprike vmes. .. Krčarju sicer njegovo srditost radi oprostimo, vl baj se tiče Studiranja, on o tej stvari toliko ei kakor zajec o bobnu. Ge tudi namreč zdravnik .V(^ie skušnje napravi in si pridobi zdravniški 'P'om, še ni potem izurjen zdravnik, ampak, da ,0stane takšen, mora vedno in vedno knjige pre-(|lrati, da ne zastane, kar vsakdo ve, da znanost van za dnevom napreduje. Trditi pa, da se je kdo ^ ehi ali drugi znanosti izučil, je nespametno, t.r se še nikdo ni izučil, tudi papež v Rimu ne. vamo eden zdravnik je, kateri brez učenja vendar ve, kojega dragi čitatelj dobro poznaš in ,0iemu se klanjaš v prahu. Zato ti tudi svetujem, j4 sPoštuješ vsakega zdravnika, o katerem veš, v? Pridno študira, da si prizadeva vedno z no-v popolnejšimi zdravili pomagati bolnemu člo-stvu. Čisto drugače je pri takozvanih padarjih; zdravilo pomaga, se veseli bolnik, če ne po-la8a, se veseli pokopač in zvonar... Na drugi strani pa ne moremo nikakor lepo jj^bti o zdravniku, kateri pusti bolnika ležati v j °P bolezni, in pred onim, kateri pride ponj, duri n^ma časa’ ker mora študirati. Oobni jeziki trdijo, da je to samo izgovor; ako dj^eč ubogi ljudje pridejo, kateri ne morejo plačevati, tedaj ostane zdravnik lepo v i.. btf sobici svojega stanovanja in s svojim pri- toteij isni, recimo s kakšnim odvetnikom, lovi pa-t4ia; Vsakdo, ki ima v državi kaj govoriti, bi si i^0! prizadeval, da se takšen zdravnik odstavi k 86 mu vzame pravica zdravčenja, ker zdravnik, tu ali tam naseli, in dobiva od dotične 0(J.. - plačo, mora svoj posel vestno izvrševati, da je lahek ali težek, če je po noči ali po Ks' v sneKu in hudi zimi; ako ga sedaj pokliče ^sStas v svojo palačo, ali siromak v kočo, to Iti biti vseedno. On je takorekoč vojak, t^ora tej veliki grmadi boleznij izpostaviti svoje Hg0 brez pomisleka in brez strahu ; in če tega v°iaW krez strahu in brez lenobe, tedaj je kakor v4d ’ k* 2^ež‘ Pre^ sovražnikom, zločinec in je ea> da se dostojno kaznuje. Tako misli pisatelj teh vrstic in tako misli °i ki ima le količkaj zavesti in čutečega srca za svojega bližnjega in zase. Nehote se nanl vrinejo misli: »Ja, ali je umrla Krčarjeva žena brez zdravnika?« »Hvala Bogu, ni«, lahko z veseljem odgovorimo. Ker ni Krčar nobenega zdravnika doma našel, ampak so bili vsi pri bolnikih, tedaj se je sam domov vrnil. Domov prišedši pa je našel ženo na pragu sedečo, katera je bila sedaj že zdrava, ker je govorila in s prstom kazala. Takoj je mož spoznal, kaj je bilo ženi, da je pred hipoma pomodrela ko sliva in da ji ni bilo mogoče niti odgovoriti, niti s prstom namigniti vzrok bolezni. Ženi je namreč sliva v požiraku ostala, ker je med požiranjem vedno brbrala, česar ne stori nobeden pameten človek. Med tem ko se je napotil mož po zdravnika, sta se mati in starejši sin nekako porazumela, da je prišel bolezni na sled. Udaril jo je večkrat po hrbtu in če je sedaj slivo požrla ali zopet ven dobila, to mi ni več znano, lagati pa nočem. Ali kako je stvar našla dobro rešitev, tako bi se bila lahko tem večja nesreča zgodila. Kdo bi bil tedaj večji morilec žene, Krčar pri svojih dveh steklenicah vina, ali zdravnik pri knjigi? Da se mora med jedjo tiho biti in ne edno-mer brbrati, dokaže nam navada nekega Angleža, katere se je on posluževal med obedom. V neke toplice je prišel nekoč Anglež, kateri je bil pred letom tudi tam s celo obiteljo, gospo, sinom in lepo, mlado hčerko. Ono leto pa, v katerem ga pozna naša povest, je prišel sam Anglež v toplice in ko je pri obedu sedel, vprašal ga je eden izmed gostov, kako da je sam prišel in kje je ostala milostiva gospa? Anglež odgovori na kratko: »Mrtva!« — Gost se čudi in pomiluje gospoda ter ga dalje vpraša: »In mladi gospod sin?« In zopet odgovori Anglež: »Mrtev!« Čudenja ni bilo ne kraja ne konca, ker je bilo v ednem letu, v edni rodbini toliko mrličev. .. Med tem se je Anglež naobedoval, dokler so se ostali čudili nad to nesrečo, kar začne sam pripovedovati, da so vsi njegovi, gospa, hčerka in sin zdravi, ali na gostova vprašanja je »mrtvo« zato odgovarjal, ker je za njega vse mrtvo, dokler obeduje. Em. Kollay. Listnica uredništva. Mnogo nam ljubih in dragih dopisov tudi takrat nismo mogli sprgjeti, samo iz tega vzroka, ker ni prostora. Naj se nam to ne zameri, kar ni mogoče, pa ni mogoče. Skrbite, da dobimo še več naročnikov, potem je upati, da bo imelo naše upravništvo dovolj denarja, da fantu kupimo nove in večje hlače. Prosimo, kolikor mogoče kratkih sporočil. Uitnloa upravnlitva. Naročnikom, kateri so list pozneje naročili in še niso dobili 1, 2 in 3 številke, uljudno naznanjamo, da so nam iste pošle in da ne moremo od zdaj došlim reklamacijam ustreči. Kdor sedaj plača, se mu zaračuna naročnina od dne, ko je letos vplačal, do istega dne v drugem letu. __ 48 — ^ Rodoljubi! Mladeniči! Širite „Naš l)om!“ Na delo rodoljubno! Za veliko noč in za mesec majnik! Slovenski atelier priporof-a preč. duhovščini: v grobu ležete in na taber-nakelnn stoječe izveličarje, Ijnrdske device podobe z votlinami in brez, vse umetno izdelano in lino slikano, dalje vse dinge v stroko cerkvenih del spadajoči izdelke, oe* Za vsako poljubno delo pošljem orig. fotografije. '2HCH Naslov Konrad Skaza, St. Ulricli, Grdden, Tirol. 3 3_i Orglarska šolB' V kratkem bodem vstano,jj orglarsko Solo, kakorSno sem ž prejšne čase vodil. Mnogi si žijo svoj kruh kot orglavci iz m°if šole. Mladenči, za to sposobni, 111,1 se pri meni zglase. Srečko Pirc, 2 3—1 Maribor, INeinbaugasse^ Jožefa Košar, cvetliCnrica pri IVI*1*' 1 3-3 TVedelji, priporoča umetne vence in Šopke P? najnižji ceni za cerkve, gostije^ Vizitnice priporoča tiskarna sv. Cirila. Tiskarna SV» Maribor j Tisk „Cerkv. uradnega lista11, Uradnih listov c. kr. okrajnih glavarstev Celje in Brežice. Tisk in zaloga „Slovenskega Gospodarja11 in „NaS Dom“. Tisk „Siidstelriscke Presse11 in „Voditelja11. F Za urade, odvitnlk« In notarje: Vsakovrstne formulare, tabelice, pooblastila, blankete, ekspenzarije, pobotnice itd. I Za trgovce: Cenike, okrožnice, račune, fakture, memorande, naznanila, priporočila, vožne liste, pisma, vizitke, kuverte z naslovom, dopisnice itd. Za hotele in gostilnice: Jedilne liste, etikete za steklenice, račune za natakarje, knjige za vknjižbo ptujcev itd. Za založnike: Knjige, brošurice, časopise, strokovne liste, slavnostna pisma, imenike za knjižnice itd. itd. Za razne korporacije in društva: Pravila, letna poročila, pesmarice s sekiricami, pristopnice za člane, vabila za veselice in ples, diplome, plačilne knjižnice, blagajniške knjige itd. Vsakovrstne tiskovine: Wi_____91_____91________. A Lepake vsake vrste in velikosti, poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke itd. Zaloga vsakovrstnih tiskovin za kn. ik. župnijske In občinske urade, za krajne Šolske svete In Sole. > Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor. Mora št. pošimga kanil, urada 825.010. Zaloga vsakovrstnih tiskovin za posojilnice, o. kr. bilježnike, za odvetnike in zasebnike. Izdajatelj in založnik kat. tisk. drultvo. Odgovorni urednik: Edv. Jonas, Tisk tiskarne sv. Ciril*-