V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. SO kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
» četrt leta 2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto . 9 for. 50 kr. „ pol loto . 4 „ 80 „
„ četrt leta . 2 „ — „
„ mesec . . — „ 90 „
m. 10.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. posom.
V Celovcu v četerlek 24 januarja 1867.
Oznanila.
Za navadno dvestopno vrsto so plačuje: 5 kr., lctera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj III.
Slovenci na Koroškem!
Sveta dolžnost političnih časnikov je, ljudi posebno zastran volitev deželnih poslancev pridno in vestno podueevati pa jim pod ramo segati, da si volijo prave može. „Slovenec" je to svojo dolžnost zvpsto spolnil in vabil rodoljube, naj iz vseh naših slovenskih krajev naznanjajo može, kteri se jim vredni in sposobni zdijo za čestno in imenitno mesto deželnih poslancev. Glas naš ni ostal glas vpijočega v puščavi. Rodoljubi so nam pismeno in ustmeno na znanje dajali take može. Opiraje se na te dopise in pogovore oklicuje „Slovenec" imena tistdi gospodov, ki so mu bili za deželne poslance priporočeni. Ti gospodje so po abcdnem redu ti-le:
Einspieler Andr. profesor v Celovcu;
Gobane Aleksander, rudarski posest-v železnej Kaplji;
Krasnik Štefan, župan in posestnik v Svetnej vesi;
Dr. Pavlič Valentin, advokat v Velikovcu ;
Puc h er Jožef, okrajni predstojnik v Rožece;
Zeman Ernst, župan in zdravnik v železnej Kaplji.
„Slovenec" pozna vse te gospode po obličji, in jih pozna za take, ki imajo vse lastnosti pravega deželnega poslanca. „Slovenec" Slovence ljubi, za nje dela in se trudi; zatorej zaupajte njegovim besedam. Ne za-npajte pa takim, ki drugemale prostega kmeta ne poznajo, ki drugemale Slovence gerdi-jo in zmirjajo, zdaj pa se okoli plazijo in Prilizujejo, pa zlate gradove obetajo, da bi se le v deželni zbor prikradli; ko pa notri sedijo, pa nimajo glave, ne serca, ne besede za ubogega, slovenskega kmeta.
„Slovenci! bodite si dobri, bodite pametni in moški! Izberite si enega imenovanih gospodov, pa deržite se ga nepremakljivo 1 Ne dajte se nikomur omečiti, nikomur goljufati pa tudi nikomur ostrašiti. Sami svoji ste, in kakor si bote sami postlali, bote tudi ležali. Šestletna skušnja Vas je menda pod-nčila da je niste dobro zadeli, da ste pri Pervih volitvah poslušali nasprotnike naše Pa volili za poslance take može, ki so jih ti Priporočali. Zmodrite se in zaupajte svojim rojakom in bratom: Kdor noče imeti brata za brata, mora imeti tujca za gospodarja. B°žja pomoč!
Dragi naši slovenski bratje v Velikov-ški okolici!
Po dogovoru z mnogimi tukajšnjih vo-lilcev za prihodnji deželni zbor dajemo Vam ha znanje, da bodemo v Pliberški okolici svojega nekdanjega zastopnika, cest. g. Andreja Einspielerja zopet za svojega Prihodnjega poslanca volili. Brez dvombe So tudi naši vrli bratje v Kaplji in v Do-borlivesi z nami enili misli, akoravno se nekteri gospodje neutrudljivo semtertje vo-
zijo in si na vso moč prizadevajo , da bi jih pregovorili; a znani so nam oni, ‘ki imajo sterd na jeziku, v sercu pa meč zoper nas brusijo, in bi radi zopet v deželnem zboru trobili, da nas Slovencev na Koroškem še ni ne! Bratje, ne poslušajte jih! Ne bodite veternjaki, da bi Vas kdo s sladkimi besedami prevaril, naj bo še tako imeniten gospod! Podpirajmo eden drugega, da se nam glasovi ne razcepijo, zakaj sloga jači, nesloga tlači; sicer bode naše poslednje hujše mimo pervega! Bodimo složni in tudi Vi z nami vred volite č. g. Einšpilerja, čegar zasluge za nas Koroške Slovence popisovati bi se reklo: vodo v Dravo nositi.
Drugega gospoda v deželni zbor voliti pa prepuščamo Vam unkraj Drave proti temu, da si tudi Vi kakega poštenjaka izmed svoje srede izberete , takega namreč, ki ga dobro poznate in, se vam tudi od „Slovenca" priporoča, da ima serce na pravem kraju, znanje in sočutje za naše potrebe ter bistro glavo, da podela naše nasprotnike z uma svitlim mečem.
Toraj: č. g. Einspieler bodi v torek 29. t. m. Vaš glas, in naša usta bodo klicala ime onega, ki nam ga bote Vi po „Slov." nasvetu priporočili! Da ste nam zvesti slovenski bratje!
Več domorodnih volilcev iz Pliberškega okraja.
----<=*34»*=--
Slovenci na Goriškem!
26. dan januarja se bliža; volitve kmečkih občin trkajo na vrata! Župani, starašine in vi volivci in veljaki vsi kakoršnega koli stanu, ki se vam te dni prvim sreča in nesreča deželna v roke podaja, ste že kaj svojo dolžnost pretehtali? Koga mislite volilti? Pomislite, da, kakor si zdaj posteljete, tako bote najmanj 6 let ložah!—Možake ki ste jih 1. 1861 volili, poznate; poznate jih, ne samo, kakor ste jih takrat poznali, kedar ste v prvo volili, temuč zdaj, konec šestih lot, zdaj, potem ko ste jih tolikokrat v zboru opazovali, o njih marsikaj brali ali slišali, zdaj jih gotovo še bolj na tanko poznate: zdaj jih poznate po njihovih djanjih, zdaj vam je drevo po sadu svojem znano. Povejte, imate li še staro zaupanje do starih mož? Imateli zaupanje do vseli, ki ste jih uno leto volili? Če ga imate, dobro: če pa ne, ali če le do nekterili ne, ozrite se po deželi, poiščite si družili; glejte pa, da ne bote zgolj svoje trme za svet prašali , ali se s tacimi ljudmi posvetovali, ki naših razmer (okolnosti) ne poznajo, ali za naše pravo, resnično duševno in telesno blagostanje ne marajo. Poslušajte raji „Domovino!" „D.“to reč že dalj časa preudarja, in, ker štiri oči več vidijo, kot dve, zato je „Domovina" nekaj veljavnih, za prid goriških Slovencev vnetih mož v posvet sklicala in kar se je v tem posvetovanji sklenilo, hoče vam tu zdaj naznaniti.
Stare poslance smo deli na reščeto; pa, da po pravici povemo, našlo se ni nič ta-cega, zavoljo Česar bi se imeli pri sedanjih volitvah popolnoma prezirati in iz novega
zbora nepogojno izklepati. Reklo se je pa tudi, da volilcem sile delati po nikakem ne gre, če bi eden ali drugi ne bil več po njih misli in to tem manj, ker se je spoznalo, da v 6 letih nam je dežela nekaj novih, za zbor sposobnih (pripravnih) mož pripravila, kterih leta 1861 še bilo ni, ali pa niso bili še godni. Preudarilo se je, da, če te mlajše sinove domovinine na tehtnico položimo, ne bodo nič manj tehtali, kot uni. Slovenci! Dobro je dobro, bolje je bolje! Zakaj bi se bolj ega ogibali, če je v naši oblasti, si kaj boljega oskrbeti? Pšeničin kruh je gotovo boljši, kot ajdov; sezite tedaj po pše-ničineml „Domovina" misli, da se nikomur ne zameri, če volivcem slovenskim (da se glasovi preveč ne raztresejo) med starimi zborniki nektere nove može nasvetuje, kteri so gotovo popolnega zaupanja vredni. Kar se tiče dosedanjih starih zbornikov, ki jih bomo priporočali, bodi „Domovininemu" vred-niku dovoljeno, še to omeniti, da jih sam na tanko pozna, ker je v vseli sejah vseh šest let (razun kakih 4—5) vselej pričujoč bil, in ima tudi zunaj zbora priložnost, se ž njimi meniti. Tudi novi so „D." osebno ali po natančnih popisih znani. Bodite si torej svesti, da si ne kupite mačke v Žaklji, če jih volite. Sicer pa ste vi svobodni, sami svoji državljani ; storite, kakor vam je drago!
„Domovina" vam nasvetuje te le može : V Tominu naj bi volili volivci kmečkih občin (tominskega, cirkljanskega in bovškega polit, okraja) 1.) gospoda Antona Gorjupa, (deželno-sodnjiskega svetovavca v Gorici). Sramoto, ki so si storile gorske občine 1. 1861 s tem, da so takega korenjaka pod klop vrgle, in da je prišel še le s pomočjo Lahov (kot izvoljenec velikega po-, sestva) v zbor , to sramoto morate zdaj zbrisati. Ko bi vam ne bil Gorjup že preveč znan, rekel bi vam, da berite „Novice" januarja meseca lanskega leta. — 2.) G. dr. J. Tonkli-a, advokata kanalskega. To vam bo steber domovini, da vam bo srce veselja igralo !
Vi Kraševci! vam nimamo kaj svetovati, ker že sami veste, kaj imate storiti. Kraševec je vselej mož; vi ste trdne volje in stanovitnega značaja, kakor vaše kraško kamenje. Vam gre slava, da ste nam že unikrat možaka poslali, kteri zdaj po vsi Avstriji slovi, in vam in vsem Slovencem čast dela. Pošljite nam ga zopet vrlega Černeta in pa tovarša njegovega, razumnega, obče spoštovanega Alojzija Pollaya (komenskega predstojnika), če se vam pa zdi, da bi bilo bolje izvoliti druzega vašega rojaka, dr. Jožefa Abram-a, (deželno-zbor-nega tajnika), volite ga v imenu božjem; na sramoto Yam ta volitev gotovo ne bo. —
In vi Ajdovci, Kanalci in okoličanje go-riški! kaj pa vi mislite? — „Winkler, Winkler, Winkle r!“ slišimo od vseh strani vpiti.' Dobro, dobro 1 sej vam tudi nikoga druzega ne silimo; v imenu „Winkler" je vse zapopadeno, kar vi mislite, in kar bi vam imela „Domovina" povedati. Da se goriški zbor brez Winklerja misliti ne da, je tako naravno, kakor da Soča v morje teče. Ali zdaj, ljubi okoličanje ! vam manjka
še enega! In veste, koga je „Domovini11 ojstro naročeno, da naj vam nasvetuje? Gospoda, s kterimi se je „Domovina" posvetovala, noče drugači , kot da naj vre dni k njen samega sebe ponudi. Njemu samemu ni nikdar kaj tacega na misel prišlo, dasiravno na vsa usta pove, da zborne zadeve, zborno opravilstvo in potrebe naše dežele dobro in morda bolje, kot marsikteri drug pozna. Drugi so mu to misel usilili. Ko bi se hotel on priporočati, moral bi vas najpopred neke strašne reči opomniti, da je namreč duhovnik in cesarski uradnik! To pa sta nekterim ljudem dandanašnji glavna greha. Tak človek je po njih mislih dvakrat odvisen, on se mora, pravijo, škofa in vlade bati, če hoče v zboru kako moško besedo spregovoriti, ali po vesti glasovati. To bi vam moral najpopred povedati, in potle pokazati vam, da to strašilo je, od blizo pregledano, ponošen, piškav klobuk, tedaj strah prazen. Toda , ker se vrednik tega lista volivcem ne sili, se mu tudi ne zdi vredno in potrebno tega krivega mnenja spodbijati. Naj vam torej odkritosrčno ob kratkem pove: Ge ga izvolite, štel si bo to v čast, ter prizadeval si, da vaše zaupanje opraviči; če ga pa ne izvolite, hvala vam tudi lepa, ker mu veliko sitnosti prihranite.
To so možje, ki vam jih „Domovina za 26. januarja nasvetuje, /a naslednje volitve trgov in obrtnijskih krajev, 31. januarja, ima „Domovina" družili, vsega zaupanja vrednih možakov v svojem imeniku.
Slovenci bodite složni! („Domovina".)
Slovenci v Primorju in Istri!
Deželni zbori so v vsakej ustavnej državi tako imenitni in za narodno in državno blagostanje tako važni, da se mora njim vsaka druga reč umakniti.
Razpisane so že volitve v vseli^ deželah takraj Ihtave za deželne zbore. Te volitve pa so zdaj še važnejše zato, ker imajo deželni zbori voliti poslance v poseben državen zbor, ki ima izreči svojo menitev zastran državnopravnih razmer med ogerskimi in neogerskimi deželami. Volilci na Goriškem in v Istri! tudi vi boste skoro volili poslance v deželne zbore. Na srce vam to-raj polagamo to preimenitno reč. Sveta vaša dolžnost je, da se vdeležite vsi teh volitev, sveta vaša dolžnost je, da volite take može, ki imajo srce za vas, za domovino in za državo. Ne dajte se nikakor preslepiti, ampak volite po svojej vesti, ne glede na bogastvo, prijateljstvo in drugo razmere. Kakor si posteljete, tako boste spali! Izvoljeni bodo imeli v rokah vašo srečo in nesrečo. Zato se precej med sabo pogovorite, ktere može boste volili in varujte se posebno, da se glasovi ne razcepijo. Ako glasuje eden za tega, drug za druzega, gotovo pride v zbor človek, ki ne bode imel srca za vas. Po vseh deželah je že živo gibanje, povsod se posvetujejo, kako bodo volili. Storite tudi vi tako, zedinite se pri volitvah, izberite si može, ki ljubijo naš narod in dom, ter so dobri in pošteni državljani. S torn pokažete, da ste vredni ustavne svobodo, s tem mnogo sebi, vsej domovini , vsemu cesarstvu koristite.	(„Primorec".)
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Vesela novica; nemški volilni odbor.) Temna noč je pokrivala nebo prelepe spodnje-štajerske zemlje. 2i. t. m. so primigljale nove zvezde, ki nam oznanjajo lepše in veselejše čase. Štajerski Slovenci so se skazali česti- in hvalevredne
— 42 —
rodoljube. Pred nekaj leti so imeli le enega moža v deželnem zboru, ki edini je od 400.000 Slovencev po Štajerskem vedel in jih zagovarjal. Predlanskim so volili enoglasno spet enega, tako da so šteli dva poslanca, ki sta kot leva delala za slovenski narod. Pred nekaj dnevi so volili spet štiri nove, tako da bojo v graškem deželnem zboru sedeli slovenski slavnoznani gg. rodoljubi: Herman, dr. Razlag, dr. Vošnjak, dr. Dominkuš, Lipold in Lenček; morebiti da sta izvoljena še tudi una dva od naših rodoljubov priporočena gospoda, o kterih pa še nimamo nobenega sporočila. Zmaga je naša in sicer slavna zmaga, ktere glas bode odmeval po vsej Evropi. Zdaj naj g. Blago-tinšok,-Kaiserfeld in njegovi pajdaši še terdijo
—	ako jih sram ni! —- da Herman in Razlag ne zastopata Slovencev; zdaj naj še kujejo
—	ako jih sram ni! — odpadencem našim širokoustne zaupnice; zdaj naj še trobijo po svetu, da slovenski narod še ni politično omikan in zrel, pa da ne mara za slovenske prekucuhe, kakor naše poštene in lojalne rodoljube kaj radi zmerjajo. Na sv. Neže dan ste štajerski Slovenci vse to klepetanje na sramoto postavili, ste nasprotnike svoje v prah poderli in obraz svoj pred celim svetom sijajno osvetlili. Slava Vam, slava tisočkrat!
Zdaj se pa oči naše obračajo črez Ljubelj in tudi odtod pričakujemo 26. t. m. veselih in častivnih novic. Svesti smo si, da kranjski Slovenci ne bojo zaostajali za svojimi brati na Štajerskem. Slovenci na Kranjskem! vi ste serce telesa slovenskega; ako je serce zdravo in čversto, bode vse truplo zdravo in čversto. Zatorej ojačite in poprimite se terdno tistih gospodov, ki so jih Vam per-vaki Vaši v Ljubljani nasvetovali in priporočili. Volite jih enoglasno, da bode zmaga Vaša tem slavnejša, sramota unili pa, ki čisto slovenskej deželi nemščino štulijo, tem veča! Bratje na Kranjskem delajte, da se 26. januar 1. 1867 z zlatimi čerkami zapiše v bukve neumerljive zgodovine! —
Naj pa tudi Slovenci na Koroškem iz tako srečnih in častivnih volitev na Štajerskem sprevidijo, koliko zaupanje do znanih rodoljubov, koliko politična zrelost, koliko edinost in sloga premore. Tudi po Štajerskem je nasprotna stranka imela mreže svojo razpete; trobili so na vse gerlo, da je zmaga njihova gotova. Štajerci pa so bili tako omikani in prebrisani, da se jim niso vsedli na njih nemško-madjarske limance. Bodite tudi Vi tako pametni in prebrisani in zanašajte se na može vaše kervi in vaše besede. Razpo-lali so Vam po deželi celo rajdo bliščečih imen in v obširnem dopisu obetajo Vam sveti raj že na zemlji. Brašamo Vas, ali je med vsemi temi kak gospod, kterega ne po besedah, timveč po djanju poznate za svojega resničnega prijatla? Večidel so priporočeni taki gospodje, ki so sc ali v deželnem našem zboru ali po časnikih ali pri drugih priložnostih skazali za nasprotnike vaše. Ne volite torej tudi enega ne iz cele tiste raj de. Kakšen duh veje pri tem nemškem odboru, vidi se že samo iz tega, da med vsemi katoliškimi duhovniki, kterih je okoli 400, niso našli le enega ne, da bi ga bili priporočili, izmed luteranskih pastorjev pa, ki jih lehko na perste sesteješ, priporočajo najvišega za poslanca. To je ravnopravnost! Zatorej poglejte imena, ki jih donnša „Slovenec" na čelu svojega lista; zaupajte gospodom vašega rodu in volite si izmed njih enega ali druzega, kakor se Vam zljubi. Edinost bode tudi Vam pomagala, da zmagate. Ako zmagate, bode to Vaša čest in sreča; ako pa padete, bode tudi Vaša manjščina Nemcem v poduk in pričo, da je na Koroškem še Slovencev, in to še vnetih, svojemu rodu zvestih in politično omikanih pa zrelih Slovencev! —
lz spodnje rožne doline. (Koga bomo volili?) Omikanih gospodov je po našej prelepej dolini še precej; pa kaj hočemo,-ko je vse oglodala tista nemška kultura in po-
litika, za ktero boleha zdaj cela Avstrija. Voliti nam je treba moža, ki je sicer omikan, pa se tudi v politiki derži prave poti. Tak mož pa je g. Krasnik Štefan, župan in posestnik v Svetnej vasi. Hodil je v vse latinske šole, oskerbljuje doma zdaj veliko posestvo, teržuje in kupčuje z raznim blagom, peča se z raznimi stavbami in je po tem takem zveden na vse strani. Zraven pa slovi po celej dolini zavoljo svoje poštenosti, vživa zaupanje iu ljubezen cele občine in ima tudi serce do svojega slovenskega roda in jezika. In takega poslanca bi imela celovška okolica poslati v deželni zbor. Slovenci! ali bote mar spet volili J. Majer-ja, tistega moža, ki je slovenske rodoljube černil v deželnem zboru in najgerše počenjal v narodnih zadevah? Da ste ga volili nekdaj, to da se še izgovarjati, ker ga niste poznali! Sram Vas pa bodi pred celim svetom, ako ga še zdaj volite, ko ga poznate za svojega najhujšega zopernika. Drugi gospod, ki nam ga priporoča nemški odbor v Celovcu, je dr. 1'lasch. Rojen Slovenec je, pa svoj jezik tako spoštuje in ljubi, da ga komaj govoriti zna! Svoje politične misli pa jo pokazal pri tiskarni pravdi gosp. Einšpielerja. Perve besede, ki so tedaj črez njegova usta prišlo, bile so te, „da zastran političnih zadev ni enakih misli z gospodom, kterega le naprošen brani." Ne vemo, ali se je bal Sclimerlinga ali naših Nemconov, ali pa mu manjka vsa politiška žila. Take politične ničle naj le Nemci sami volijo. Rožna dolina je slovenska, in pravega Slovenca si volite vsaj Vi, — naj Nemci, kterim ste pritisnjeni v en volilni okraj, volijo, kogar hočejo. Ako se rožna dolina združi in sporazume z volilci drugih slovenskih soseščin tega volilnega okraja, gotovo spravite vsaj enega Slovenca v deželni zbor. Pa žalibog moram koj pri priči povedati, da imam malo upanja; kajti med volilnimi možmi se nahajajo taki, ki so znani najpervi nemškutarji. Naj se pa zgodi to ali uno, jaz sem spolnil svojo dolžnost, ker sem svaril rojake in brate pred nesrečo, ktera jim žuga. Pomota je kratka, grevenga in nesreča pa bode dolga! Še enkrat tedaj: Slovenci volite zgorej imenovanega gospoda!
Iz Brežec. —š— Do zdaj nam znani izvoljeni so v Brežcah Alojzi Lenček t 80 glasovi zoper 17, ki jih je dobil dr. del Cott. V Celju Ivan Lipold s 186; dr. Razlag 188 od 218 gl. V Mariboru dr. Vošnjak(125)indr.Dominkuš (95). V Ptuji Herman. —Tedaj smo sovražnike popolnoma poklatilil Živio ! Kako se je naprej dogodilo, hočem bolj na tenko povedati prihodnjič. Slava slovenskim volilcem!
Iz Dobrepolja na Dolenjskem 12. jan. (Ktere može bomo volili?) Ker prvikrat pišem, teži mi se ve da več reči srce, da bi jih svetu razkril; ali danes ne bom o drugem govoril, kakor o prihodnej volitvi za dež. zbor. Mi vsi tukaj mislimo voliti starega našega poslanca, vrlega g. S ve tea, ki nam je zadosti pokazal, da ima glavo in srce na pravem kraju. Zanašamo se tudi, da ostanejo Kočevarji mož-beseda in se ne lotijo kaj neumnega, da bi nam volitev poka-zili in kacega Pinterja ali Kromerja itd. volili, može, ki niso niti naši niti za nas, ki vse, kar je nam sveto in častitljivo, sramotijo in v blato teptajo, ki pa k večemu le takrat kako besedo za nas spregovorijo, ko se nam nemški jezik ali kaka druga davščina nakloniti hoče. Da bi nas Laščanov in Ribničanov zadosti bilo, enoglasno je g. Sve-tec izvoljen, nam vsem na veliko veselje in tolažbo, Slovencem pa v čast in slavo! Da si lih so nam pa okoliščine nemile in ima omenjeni gospod dosti zoprnikov kakor vsak pravičen in pošten človek, vendar si dež. zbora brez Svetca misliti ne moremo in zatorej upamo, da bomo pri volitvi zmagali in tako svetu pokazali, da se na politične reč* tudi kaj zastopimo in da nikakor nočemo, da bi se nemškutarski poslanci v Ljubljani iz nas norca delali ter nas prodajali in iz-
dajali. Na noge tedaj, volilci našega volilnega okraja, ne vdajmo se in volimo enoglasno nasvetovane gospode: Luka S v etc a, Petra Kozlerja in Franca S o van a. Srčnost velja! Živio!
Iz Metlike. A. G. (ltedka slovesnost. Volitev.) Slovesnost, o kakoršni se le redko sliši, bila je 17. januarja v Metliki obhajana. Gospod okrajni predstojnik so namreč pripeli neutrudljivemu g. Janezu Škofič - u, lajmoštru Suhorskemu, zlati križec s krono, kterega so jim Njih Veličanstvo presvitli naš cesar za mnoge in velike zasluge podeliti blagovolili. Od daleč in blizo so se gospodje k tej slovesnosti zbrali in ob V411 občno spoštenega gospoda fajmoštra v sobo g. predstojnika spremili. Tam je bilo že nekoliko kmetov zbranih, vse so g. predstojnik prijazno pozdravili in v milem slovenskem jeziku tako le govorili:
„Častita gospoda, spoštovani poslušavcil Jaz sem Vas povabil, da bote priča slovesnosti, ki jo obhajamo pri podeljenju zlatega križa s krono, ki so ga Njih Veličanstvo naš presvitli cesar g. Janezu Skofic-u, Suhorskemu fajmoštru, podeliti blagovolili. Zdi se mi pripravno o ti priložnosti nekoliko Vaših zaslug omeniti. Suhorska fara bila je 1858. leta ustanovljena in Vam, prečastiti g. faj-mošter, izročena. Kakor vsak začetek delal jo tudi ta veliko skrbi in težav, vendar ste Vi vse v kratkem času z velikim in slavnim vspeliom premagali. Nastopivši to faro našli ste le gole stene farne cerkve in zidfarovža. Pomanjkanje se je povsod videlo, prostor okoli in okoli je bil prazen, zemlja pusta in nerodovitna, da, še up ni dosti obetal. Pa Vi ste skrbeli, da je cerkev potrebno pripravo za službo božjo dobila; se ve da sami brez denarja bili ste dostikrat prisiljeni na vrata milosti trkati, dokler da je cerkev tako snažno in okusno podobo dobila. Pa 1 komaj je bila ta glavna reč dovršena, obrnili ste svoje oči na obdelovanje puste in peščene zemlje. Vaš trud in pravi razum sta i to nerodovitno puščavo v lep vrt spreme->' nila. Mesto brinja in kopinja vidimo zdaj 1 žlahtne trte, sadno drevje in plodne njive, j S tem ste ne le ljudem lep zgled dali, am-1 pak jim tudi s pametnim podučevanjem v 1 kmetovanju — s podarilom žlahtnih trt in t sadnih dreves občno in vspešno vsemu kra-
•	ju koristili.
Razun tega ste se posebno skrb mladini
•	darovali, v farovžu prostor za šolo odločili,
‘ in tako mladini za boljšo prihodnjost skrbe-' b. Ta Vaša izredna in slave vredna dela v ' dušnem in telesnem obziru dospela so do
prestola Njih Veličanstva našega presvitlega
•	cesarja, ki so po sklepu od 28. decembra p. t k Vaše zasluge z zlatim križem s krono po-
•	častiti blagovolili. Ker je menita častna na-] loga dana, Vam, velevredni gospod, zlati j zasluženi križ pripeti, štejem si ta slovesni
>	dan med najprijetniše svojega uradniškega i življenja. Ko pa kličem: Rog ohrani Njih 1 Veličanstvo našega presvitlega cesarja Franca 1 Jožefa, ki resnične zasluge vselej čisla in
•	ceni, želim, naj bi ta zlati križ še dolgo,
•	dolgo Vaše častivredne prsi kinčal“.
G. fajmošter s križcem na prsih so na
>	to ginjeno odgovorili ter rekli: „Poslavljenja,
' ktero se mi danes skazuje, ne morem in ne 3 smem sprejemati tako, kakor da bi ga bil 3 te jaz sam zaslužil. Moji ubogi pa pošteni - farmani so mi pridno pomagali, častiti go-1 spod okrajni predstojnik so me ves čas pri-' jateljsko podpirali, in moji prijatli duhovs-
I	kega in svetnega stanu so mi ne le z dobri-
•	mi sveti, ampak tudi z djansko pomočjo vcd-
II	no na strani stali, da je Suhorska fara se-k danjo podobo dobila. Torej današnje poslav-
tjenje tudi njim velja, nič manj kot meni. ' Mene pa bo to počastenje spodbadalo, da
I	tudi posihmal vse svoje moči obračam v it blagor svojih farmanov, v blagor mile mi >! domovine, Njih Veličanstvu, presvitlemu ce-
II	sarju, ki moje male zasluge vedo tako visoko ' ceniti in slaviti, pa zakličem iz dna srca:
— 43 —
Bog nam ohrani, Bog nam blagoslovi, Bog nam živi našega svitlega cesarja Frančiška Jožefa!1* —
Suhor se imenuje novoustanovljena fara na Belokranjskem ob znožji Gorijancev, v okraju Metliškem. Cerkev in farovž stojita na griču, na kterem je še pred malo leti rastlo grmovje, brinje in osat. Zemlja je peščena in nerodovitna; kače so se vile poprej mod trnjem in kopinjem. Polog vsega tega nima Suhor — kar že ime kaže
—	blizo ne studenca ne tekoče vode. Pravo vrednost sedanjega g. fajmoštra in trud poštenih njegovih farmanov ve prav ceniti le tisti, ki je Suhor poprej poznal, in vidi sedanjo njegovo podobo! Vsak mora pripoznavati, da čast mu skazana je popolnoma tudi zaslužena. — Kar se volitve tiče, volili bomo tukaj nasvetovana moža za poslanca v dež. zbor, ter tako pokazali, da smo politično omikano ljudstvo, kteremu je čez vse narodnost in svoboda v smislu enakopravnosti. Volilci veliko srečo in častno zmago !
Z Bleda N. N. (Gorenjci, stopite na dan volitve moško na noge!) Volitve so pred durmi! Na noge Gorenjci in volite za svojega zastopnika moža, ki so nam ga v Ljubljani nasvetovali. On ima vse lastnosti, ki so dež. poslancu potrebne; on je izveden in spreten v vseh rečeh; on pozna dobro naše potrebe in zadeve in ker je ves mož od pete do glave, znal bo tudi o pravem času za nas spregovoriti, ravno tako odkritosrčno in neustrašeno, kakor svoje dni g. dr. Toman. Tedaj Lovre Pintar, brezniški fajmošter, naj bo na dan volitve vaš glas! Proč s tistimi, ki bi vam kacega druzega štulili in vas tako premotiti hotli! To bi bilo pač žalostno, ko bi vi zdaj dobre nasvete in opomine preslišati in se kteremu prilizo-valcu v gosposki ali kmečki suknji pregovoriti dali, — ne trpeli bi samo G let, ampak še delj, Bog ve, kako dolgo, velike škode, zraven pa bi se še tudi pred vsem slovenskim svetom grozno osramotili, ker bi z napčno volitvijo pokazali, da niste kar nič politično izobraženi, česar vas pa Bog varuj!
—	Nadjamo se dalje po vsej pravici, da ne bodo tudi naša mesta in trgi nobenega druzega poslanca volili, kakor edino tistega, ki se jim je od narodnega volilnega odbora priporočil in da si bodo tako čast in dobro ime rešili. Ne vdajmo se, naj tudi nam zdaj in vselaj veljal Drugod kri in življenje darujejo za vero in domovino, kakšni tiga-možje, šleve in žverge bi bili mi — Gorenjci, ki tako radi pravimo: Mi smo mi! kakšna sramota bi bila za nas, če bi nesrečno volili! Da se nam to ne zgodi, storimo vsi od kraja svojo dolžnost!
Razdrto na Notranjskem 12. jan.?? (Volitev, čast, komur čast gre!) Mi bomo tukaj nasvetovana gospoda za poslanca v dež. zbor volili tem bolj gotovo, ker sta že v djanju pokazala, da sta v resnici prava korenjaka, ki imata tudi srce za nas in slovensko našo reč. Ko sta in Koren naj se toraj na dan volitve enoglasno razlega iz naših ust! — Naša vas je bila, dokler še ni hlapon po naših krajih berlizgal, zares zlata vas. Zdaj pa se je vse drugači zasukalo. Pa tudi vaščani naši niso rok križem djali in iščejo si novih poti do blagostanja. Zlasti jih moram pohvaliti zavolj lepega zadržanja, ker tukaj ni slišati ponočnega rujo-venja in divjega vpitja, kakor se neki po več družili krajih žalibog še vedno razlega. Tukaj imajo fantje svojo družbo, s prednikom na čelu, ki se župan imenuje, in dve zastavi. Naj omenim tudi veselico, ki so jo na sv. 3 kraljev večer napravili. Zbrali so se namreč tisti večer pri našem obče spoštovanem županu g. Jan. Kavčiču, kjer so se pri kozarcu okusne pive bratovsko pomenkovali in zaporedoma vmes lepe slovenske pesmi prepevali. Tudi več napitnic se je glasilo tistim, ki se neustrašeno za naš na-
rod in njegove večne pravice potezajo. Ali ni to lepo slišati? Ravno tako jim je tudi za omiko in napredek v vseh rečeh veliko mar. Slava takim fantom! Vsa čast pa tudi vasi, kjer se vaščani tako obnašajo! Bo že tudi Bog dal boljše čase!
Od spodnje Zilje. (Aleksd. Gobane) L. 1863 smo volili v št. Mohoru gosp: predstojnika pod Kloštrom. Raznaša se glas, da gosp: Homan noče več biti poslanec, pa tudi to se dostavlja, da volilci niso več volje voliti si uradnikov. Koga pa bomo vendar volili? Za prave može presneto terd hodi. Premišljevaje to reč mi nek gospod na misel pride, kterega sem spoznal v nemškem Bleibergu pred dvema letoma.
Ta gospod je bil za sekvestra Jakominovo zapuščine postavljen, je izurjen in izveden v fužinskih in rudarijskih zadevah, je sam posestnik neke fužine in rudarije, pa ima serce za potrebe in rane ubogega ljudstva. Jezik mu tudi teče tako gladko in krepko, da je le veselje poslušati ga. Kar narodne reči zadeva, je sicer skoz in skoz pravičen Nemcem, pa povsod in vselej terdi in zagovarja, naj se tudi koroškim Slovencem pravica godi, naj tudi oni dobojo svoj jezik v šole in kancelije.
Dohajal je ta gospod iz Bleiberga večkrat k nam v Ziljsko dolino in tu se spri-čal za poštenega, zvedenega, svobodnega in zgovornega moža Že tedaj som si mislil: To bi bil mož za naš deželni zbor!
Volilci v Kaualskej dolini, po spodnej Zilji in pod Koštrom, tega moža se primite, pripovedujte o njem tudi volilcem iz nemških občin, pa z zedinjeno močjo potegujte se za njega. Ta gospod je Aleksander Gobane, posestnik v železnej Kaplji ; izvolite si ga za poslanca in zagovarjal in branil vas bode v deželnem zboru, kakor malokdo drugi! —
Iz Lokavca. (K one c.) „Tukaj vam pokažem slovenske časopise:	„Slovenca**,
„Novice**. „Zg. Danico** i. t. d. Ti so naša pomoč na polju izobraženosti, ker knjige in časniki nam bistrijo um in žlahtnijo serce in dušo. Tedaj naprej Slovenci v zvestobi in s hrabrim srcem za svojega cesarja in domovino, saj so Slovenci že dostikrat pokazali zvestobo in vdanost svojemu mogočnemu vladarju, in če pogledamo spet v pretekla leta, vidimo, koliko slovenskih sinov je hitelo v boje, prelivat kri za brambo mogočne Avstrije. In tako so tudi naš presvitli cesar dobro spoznali, da, slovanski narod ni najmanjši v Avstriji, ker zgodovina nam ga našteva čez 80 milijonov različnega jezika. Slovani namreč se razprostirajo od izhoda do zahoda, in od severja notri do kineškega obzidja. Torej smem reči s češkim pesnikom Kolarjem, „da slovanskim narodom solnce nikdar ne zahaja.** S takim ponosom Slovenci naprej! Ker nam že svetlejša zvezda sije na političnem obnebju, ker so naš mogočni cesar nam že leta i860 20. vinotoka dali diplomo za vse narode avstrijanske, začeli so potem domoljubni sinovi slovanski zbirati se in v ta namen odločili posebne sobe, v ktere so spravili slovenske časopise in knjige, ter jim dali ime „čitalnice**. Beseda „čitalnica** tedaj pomenja to, da se narod z čitanjem ali branjem časnikov in dobrih bukev izobražuje in olika svoj narodni materni jezik. Tudi to je namen naše čitalnice, ktero nocoj tako veselo in slovesno odpiramo. In tako, dragi rojaki naj bo naša beseda: Naprej, naprej z delovanjem za Boga, cesarja in domovino! Potem bodo kmalo tudi vsi drugi narodi spoznali, da ga ni čez slovenski narod!“ (Razun nekte-rih slovniških pogreškov ni bilo druzega sko-rej nič popravljenega. Vr.)
— 44 —
Ptuj e dežele.
Grška. Vlada se pripravlja na vojsko zoper Turke. Zbornica je dovolila 250.000 drahem za izredna poslanstva v tuje dežele, 1 milijon pa za potrebno orožje. Več poslancev se poda nemudoma na pot v Pariz, London, Petrograd in Ameriko itd. — Piše se tudi od tod, da je Garibaldi že neki na Kandijo prišel, kjer se vojskuje že dalj časa sin njegov; ali vendar še ni za gotovo znano.
Italija. Zbornica ima zdaj s finančino postavo največ opraviti, zlasti da se sa deficit kaj poskrbi. Leta znaša 185 milijonov, Finančin minister Scialoja misli 85 mil. pri davkih in nekih druzih prenarcdbah dobiti; za druzih 100 mil. pa pravi, da se je treba duhovskih in cerkvenih posestev polastiti, za kar bo že poseben nasvet predložil. Taka je!
Srbija Odkar so v Beligradu zvedeli, kako da namerja avstrijski minister zunanjih zadev, ljubi g. baron Beust, postopati, namreč Turčijo ohraniti pa tudi kristjanom nekako pomagati, čudilo se je neki vse njegovi modrosti ter z glavami majalo in reklo, da iz tega kruha ne bo moke! Kaj ima tudi konferencija o Srbiji sklepati. Kar ona tirja, namreč da popuste Turki trdnjave na Srbskem, vse to ve ves svet že davno , ker se je očitno povedalo. Tedaj ali gre z lepo iz trdnjav, ali pa se mu mora z orožjem v roči pot pokazati. Eno ali drugo se mora zgoditi, — konferencija pa bi zamogla vse spet le zamečkati in Turkom potuho dajati. Srbi so na oboje pripravljeni in še celo hudo bi jim neki bilo, če bi Turk iz trdnjav kar tako meni nič tebi nič odšel.
Turčija. Sliši se, da mislijo veče vlade v Carigradu na to gnati, da bi sultan kristjanom stanje kaj polajšal in bi se tako vojski v okom prišlo. Turki bi morali tudi popustiti srbske trdnjave in Kreta bi postala avtonomna.—Mi Turku, kakoršenje, nič ne verjamemo!
Pruska. Spet se piše, da kralj Bismarku ni več tako dober in da je nekako čutiti, da bo moral kmalo šila in kopita pobrati. — Mi tega ne verjamemo, ker je težko misliti, da bi Bismarka v Beroliuu že več ne potrebovali. Bliža namreč se zdaj čas, da se snide zboj •' zedinjenih severnih držav, ki bi težko pograjal tako krepkega državnika, kakor je Bismark; pa tudi na nemškem jugu je zdaj bolj ko kedaj treba vodo tako obračati, da bode tekla na pruski mlini Sicer se ne manjka tu državnikov, ki hočejo v tem smislu delati, ali vendar bi težko brez Bismarka shajali. Parski minister Hohenlohe sicer želi staro prijaznost z Avstrijo ohraniti, ali to nam še ne more porok biti, da se bo res tako zgodilo, ker se nam ta minister jako sumljiv zdi.
Francoska. Zdaj smo za gotovo zvedeli, kako da je Napoleon spolnil svojo že davno dano in tolikrat ponovljeno obljubo, da bo namreč o pravem času Fancozom svobodo in ustavo podelil. Kakor smo že zadnjič omenili, zgodilo se je. Napoleonu se je zdelo vsakoletno živahnejše debatiranje o adresi prenevarno in razdražljivo, zato je sklenil to pravico poslancem vzeti in jim samo to dovoliti, da smejo interpelovati, ali s tem pogojem, če trije od 9 odborov to žele. — To je Napoleonova ustavna svoboda! Ves politično izobraženi svet pravi, da je Napoleon tu čudno — rakovo — pot storil, — le edini „Dunajčanki11 se ne zdi to tako. Ona sama namreč vidi, kar noben drug ne more, da je to kaj svobodna naprava, ker zdaj Francozom skorej nič dru-zega kot le senca ustave ostaja! — Od starih ministrov ostanejo le Moustier, Lava-leke, Duruy in Barohe, drugi pa bodo novi.
Amerika. Radikalci hočejo po vsej sili Johnsona pred sodbo poklicati, češ, ker se ni obnašal po njihovi volji in želji, da bi bil z jugovci delal, kakor so delali n. pr. Muraviev, Kaufman, Berg itd. na Poljskem !
Razne novice.
*	Blizo Londona na tako imenovanem vrtu „Regent Park“ se je oni dan blizo 200 oseb obojega spola in bolj imenitnega stanu na ledu dričalo ali drsalo. Na enkrat pa se zgodi velika nesreča, led poči in več ko 50 oseb zgine za vselej v vodo. Zmešnjava, vpitje in klici na pomoč — vse je bilo strašno, ker mnogim ni bilo že več pomagati.
*	Kakor smo že enkrat naznanili, bil je 2. jan. t. 1. na Algirskem, ki spada pod francosko oblast, hud potres, ki jo mnogo mest in vasi popolnoma pokončal. Samo v eni vasi se šteje 37 mrtvih in 100 ranjenih. Železna cesta je tudi na mnozih krajih Veliko škodo trpela. Od 6. do 7. jan. je menda spet potres bil. Rog nas varuj!
*	Iz več krajev je bilo zadnje dni o povodnjah slišati. Tako se poroča iz Hrvaškega, da ste bile obe reki, Drava in Sava, zelo narastle in vso bližnjo okolico poplavile, tako da bode škoda gotovo velika. Tukaj na Koroškem je bilo tudi v začetku profceklega tedna vse polno vode, a zdaj, hvala Bogu, je spet mrzlo vreme.
*	(Ki sum teneatis amici 1) „Triesterica“ piše, da je g. Dežman v nemškem volilnem odboru vse točke narodnega oklica od besede do besede podrl in njih puhlost in neveljavnost dokazal. Mi se temu nič ne čudimo, ker vemo, kuj je že g. D. vse dokazal, in da bi spet rad tudi v dež. zbornici burke vgaujal in po svoji moči pripomogel, da bi se v znanem Smerlingovem gledišču na Dunaju neslane in neumne komedije predstavljale. Gratuliramo mu tudi, da je razun druzih tudi kovača ljubljanskih okrožnic, g. Jurja Zavašnika, na svojo stran dobil. Dežman pa Zavašniki Kdo bi to verjel? In vendar se njuna značaja vjemata popolnoma: eden je v tem, drugi v drugem smislu nihilist, renegat itd. Kranjci, vi pa pokažite pri volitvi, da nikakor nočete, da bi se še dalje v dež. zbornici le burke vganjale in lepo ime slovensko sramotilo in v blato teptalo!
*	(tjui pro q.uo 1)Državni minister Belcredi toži v svojej poslednjej okrožnici, da spoštovanje do prej-postavljenih dan danešnji nekako umira in zginja; ravno take tožbe se slišijo tudi od druzih deželskih in duhovskih oblastnikov pogostoma. Res žalostna prikazen, ali niže, delavno, s tolikimi težavami obloženo ljudstvo vendar no more vsega krivo biti. Napake in pregrehe se res ne morejo in ne smejo nikoli nikjer izgovarjati ali lepšati, — vendar kdor globo-keje in dalje gleda, našel bo, da si tudi v viših krogih kaj malo tenko vest ohranjajo s tem, da bi vse postave natanko spolnjevali in pravično delali ter tako dober izgled dajali. Ljudstvo ima tudi oči in ušesa! Zatorej naj stori vsak svojo dolžnost in — prav bol
*	Na Dunaju se vendar strašne goljufije in tatvine gode. Komaj da se ena doprinese, že se zve za drugo. Tako se zdaj piše, da je denarničar dež. odbora na Dunaju denarnico njegovo za več ko 24.000 gld. okradel. Ali ni to strašno?
*	Na Goriškem je še le 17. t. m. prvi sneg gore in doline pobelil.
*	Živinska kuga neki še zmirej na Angleškem razsaja in veliko škodo dela. Odkar se je začela, počepalo je 253.807 repov, 52.04(1 pa so zdravih poklali, da bi se kuga zabrauila.
*	(Š merlin gija n izem a d a b s u r d u m 1) Poroča se iz Dunaja, da so ondotni volilci očeta Šmerlinga popolnoma zavrgli in da tedaj ne bo nikjer za poslanca izvoljen. — Tandem] aliquandol Celili 6 let so ga molili in vganjali komedije ž njim — in zdaj še le vidijo, da nič no velja!
*	Te dni se je bralo po časnikih, da je cesar že ogrsko iž. inisterstvo dovolil in da so tudi dotični ministri izvoljeni, namreč gr. Forgach, Deak, Sennyey, KOtwos. Vendar pa to ni še za gotovo znano in veliko jih je, ki pikice od tega ne verjamejo, ker se jim vsa imena ne dopadajo.
*	„Celovčanka11 se je te dni kaj zelo jezila nad ljublj. narodnim odborom, ker ima le narodne može, premalo pa inteligencije. In čujte, ona obžaluje že naprej kranjsko deželo, ker koroškim Nemcem da vedeti, da so to že tudi prihodnji poslanci. O Isleib! podvizajte se no, za Tržič še ni nobenega I
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Pavličeva kmetija na Suhi, cena 2720 gld., dražba (2. in 3.) 21. febr. in 23. marca ob 10. dop. pri okr. gosp. v Pliberce; — lončarjeva kajža v Sovodju, c. 790 gld. 40 kr., dr. 25. jan., 25. febr. in 2(1.' mr. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Sovodju; — Grašelj-nova km. na Rudi sč hišnim orodjem vred, c. 950 gld., dr. (2. in 3.) 21. febr. in 21. m. ob 10. dop. na Rudi, okr. gosp. v Velikovcu.
Na Kranjskem: Kmetija na Koprivniku, c. 160 gld. dr. 20. jan., 27. febr. in 30. m. ob 11. dop. pri okr. gosp. v Črnomlju; kmetija na Mlaki c. 2268 gld., dr. 31. jan., 28. febr. in 30.Ym. ob 9. dop. pri okr. g. v Radoljci; kmetija na Črnemvrhu, c. 350 gld., dr. 11. febr., 11. mr. in 8. apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Idriji.
Na Goriškem: C. k. okr. sodnija v Gorici razglaša, da se bo 17. januarja, 18. februarja in 18. marca 1867 premoženje Lašič-evo iz zgorn. Vertojbe, cenjeno 1100g. a. v.; — 17. marca, 15. aprila in 16. maja t. 1. Ant. Vuk-ova hiša v Mirnu; — 19. febr., 21. marca, in 25. aprila t. 1. premoženje Jan. Ma-raž-a iz Št. Florjana, po očitni dražbi prodajalo. — C. k. sodnija v Tominu kliče Mih. Juretič-a iz Livk-a pri Pikih na dan 16. marca 1867 pred sodnijo v poravnavo z Jan. Matolič-em iz Ravne. — C. k. sodn. v Komnu dne 29. dec. 1866 št. 4927, vabi ne-nazočega Franc. Gulič-a iz Kobljeglave, da naj v enem letu naznani, ali hoče dčdino (erbščino) svojega očeta Antona nastopiti; razglaša tudi, da se bo 6. febr., 6. marca in 6. aprila 1867 premoženje Štef. Skerka iz Polčič, cenjeno 4552 g., pri omenieni sodniji prodajalo.
Prazne službe.
Odpravniška na pošti v Pečki (220 gld.) do 31. jan. pri poštinem vodstvu; oficialska pri pošti na Dunaju (600 gld.), v 4 tednih pri dunajskem pošt. vodstvu; — notarska v Oberzeiringu na Štajerskem do 5. febr. pri notarski komori v Ljubnem (Leoben); — tajniška pri dež. sodniji v Tarnovu (840 gld.) do m. febr. pri predsedništvu v Tarnovu; — profesorska v Kopru (Capo dTstria), letna plača 735—840 gld. z lOletnimi dokladami (učnPjezik laški) do m. febr. pri dež. namestniji v Trstu ali pa koj pri dotičnih gimn. vodstvih; — učiteljska v Kanalu na Goriškem (335 gld. 50 kr. in prosto stanovanje) do 31. jan. 1867; — oficialska pri glavni colniji v Trstu (XL reda, 525 gld. in stanovanje); — sl. vodja pri glavni colniji vPaznu (VIII. r., 1200 gld.; — sl. fin. tajnika pri fin. vodstvu v Trstu (VII. r., 1400 gld. in 252 gld. stanovine) — za obedve se prosi od 5. jan. v 3 tednih pri fin. vodstvu v Trstu; — pristavniška za risanje na obrt-nijski šoli na Dunaju (840 gld.) do 25. jan. pri niže-avstr. namestniji na Dunaju; — oskrbniška pri ru-dariji v Pribramti (IX. reda, 1050 gld. s stanovanjem) do 31. jan. do rudarijskega vodstva v Pribramu.
---gaMT.d!to—---
Dunajska boršti 23. januarja 1867.
5% metal ike..................................58.60
5% nacij onal.................................69.90
1860 derž. posoj..............................86.70
Bankine akcije..............................  732.—
Kreditne.....................................162.80
London ......................................132.80
Novi zlati.....................................6.27
Srebro.......................................131.75
Dunajska borsa 21. januarja:
Cesarski cekini........................6.29%	6.30%
Krone.................................—.---------
Napoleondorji (20	frankov)..........10.67	10.68
Suvrendorji...........................—.---------.—
Ruski imperijali.............., . . 10.95 11.—
Zavoimi tolaiji........................1.97%	1.98%
Srebro (ažijo) ...................... 131.75	132.25
Prebivalcem
IMiberškega okraja
naznanjam, da bom v prihodnje tudi v Pliberce posloval, in sicer za zdaj te-le dni: 1. in 21. februarja,
7. in 21. marca 4. in 25. aprila 9. in 23. maja 6. in 19. junija.
Stanoval bom v gostilnici gospoda Jezernika.
V Velikovcu meseca januarja 1867.
Dr. Valentin Pavlič,
advokat.
Iz datelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pL Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.