INiIiliski pregled. * Drngi glarni zbor ,,Narodne stranke" v Celju se je sijajno izvršil. Udeležencev je bilo nad 500. Govorili so dr. B o ž i č o kmetiškem vprašanju, drž. poslanec F r. E o b 1 e k o državnozborskem položaju, g. I. S m e r t n i k o stanju trgovstva in industrije in obrtništva na Spodnjem Stajerskem, nadučitelj B r i n a r o šolskem vprašanju. 0 delavskem vprašanju je poročal urednik g. L. F u r 1 a n i. — Na popoldanskem zborovanju je prvi govoril državni poslanec Vinko Ježovnik o naših narodno-gospodarskih težnjah in državnem zboru. Doktor S t i k e r je poročal o stanju BNarodnega Lista". Za vzdržavanje lista se je ustanovila BNarodna založba". Splošno obširno poročilo o stanju stranke je podal dr. K u k o v e c. Profesor J o š t je govoril o srednjem šolstvu. Dčitelj 0 u 1 e k je govoril o sedanjem stanju zadeve glede kmetijske šole pri Št. Jurju. — Jurist L e š n i . a r želi, naj bi zanesla organizacija BNarodne stranke" zanimanje za družbo sv. Oirila in Metoda med najširše sloje ljudstva. Uredoik S p i n d 1 e r predlaga ob bučnem pritrjevanju, naj se napravi junktim: oni od C i r i 1 - M e t., mi od M o horjeve družbel Nato predlaga nov odbor, ki obstoji iz načelnikov 32 krajevnih odborov stranke in še nekaterih Celjanov. Ko so se bili oglasili še razni govorniki, je zaključil dr. K u k o v e c v celem šesturno zboro?anje. — To zborovanje nam daje novih nad o zmagi narodne in napredne ideje na Spodnjem Štajerskem. Držarni proračun za leto 1908. Pred nami leži načrt k finančnim zakonom za I. 1908., ki ga je ministrski predsednik predložil parlamentu; iz sumarija posnemamo sledeče podatke: Izdatki Dohodki 1. Gesarski dvor . . . . K 11,300.000 2. Kabinetna kanclija Njeg. Veličanstva B 176.531 3. Državni zbor . . . . „ 3,735.280 4. Državno sodišče . . . . 67.464 5. Ministr. svet in upravno sodišče 4,351.794 2,637 590 6. Skupne stvari . . . . „ 282,519.798 7. Ministrstvo za notranje stvari „ 84,129.189 2,830.839 8. Min. za deželno brambo „ 78,713.752 1,351.696 9. Ministrstvo za uk in bo- gočastje , 111,957.561 18,174 402 10 Ministrstvo za finance (inkl. državni dolg) . . „ 712,494.087 1.376,303.531 11. Ministrstvo za trgovino . „ 198,544.860 187,677.870 12. Ministrstvo za železnice „ 412,123.310 494,204.480 13. Ministrst. za poljedelstvo „ 62,002 353 41,550.571 14. Ministrstvo za pravosodje „ 86,048.911 8,937.111 15. Na.jvišji računski dvor . „ 630.200 16. Pokojnine 85,028.018 7,106.656 Skupaj . . K 2.133,823.108 2.135,774.746 Državni proračun za leto 1908. izkazuje (orej skupno potrebščino K 2.133,823.108 in skupno pokritje „ 2.135,774.746 torej prebitek K 1,951.638 ki je nasproti prebitku 1907 890.907 večji za _ 1,060.731 Glede I. in II. postavke ,,c e s a r s k i dvor" in nkabinetna kaaclija Nj. Veličanstva" so stroški preliminirani v isti visokosti kakor 1. 1907. — V III. postavki »državni zbor" znaša potrebščina K 374.573 vež nego v proračunu za 1. 1907., in to posebno z ozirom na povečanje dijet zaradi višjega števila poslancev. — V V. postavki Bm i n i s t rski svet in upravnosodiš.e" nahajamo višjo potrebščino K 175.150, oziroma K 51.225 zlasti zaradi uravnave plac in sistemizacije novih uradniškib mest. — Pri VI. postavki Bprispevek kstroškom zasku.pne stvari" se je z ozirom na to, da niso še delegacije sprejele proračuna za skupne izdatke pro 1908, vporabilo preliminarne vsote 1. 1907. — Budget ministrstva za notranje stvari izkazuje višjo potrebščino K 5,446.189, od katere gredo 34 milijoni kron na račun uravnave plaS državnih uslužbeneev. Pol milijona znaša večji trošek titula ncestna stavba"; posebno Dalmacija je vpoštevana v tem pogledu. — Višja potrebščina ministrstva za deželno brambo znaša K 6,800.000. Vzrok tiči zlasti v nameravani ustanovitvi domobranskega topničarstva in zvišanja aktivitetnih doklad žandarmerijskega moštva. — V etatu ministrstva za uk in bogočastje znaša skupna višja potrebščina K 19,658.366, od kojih pripada K 8,766.000 na uravnavo plač. Omenjeni večji trošek se razdeluje na oddelke ^centrala" s K 792.773, Bbogočastje" s K 3,249.701 (večinoma za regulacijo duhovniških plač) in Buk" z okroglirai 15 milijoni. Na teh zadnjih participirajo vseučilišča z okr. 5 mil., srednje šole z okrol. 6 rail. in obrtniške šole z okrogl. 2 mil. — V titulu 19. Jjudske šole" nahajamo plus K 1*5 mil. § 12. se tara glasi: -Primorsko. — Stavbe in nakup realitet za nastanitev zavodov, vštevši stroške stavbene režije, notranje ureditve ii_ preselitve K 65.000 (nasproti kron 30.000 pro 1. 1907) adoptacija, oprema in učne potrebščine K 4439 (nasproti K 2100 pro 1. 1907.). Je-li to slovenska šola v Trstu ? Iz načrta ni razvidno; pač pa bi moralo to izvirati iz dotičnih prilog, ki se predlože obenem z načrtom. — Proračun finančnega ministrstva izkazuje faktično višjo potrebščino okroglih 23 milijonov. Od teh spada _a uravuavo plač finančnih uslužbencev K 7-5 milijonov. V povračilo državnega dolga je postavljen znesek 6 milijonov kron. Monopol tobaka zahteva večjo izdajo 3 milijone kron. — Ministrstvo za t r g o v i n o izkazuje višjo potrebščino okroglih 6 milijonov kron. — Manjši je strošek za pristaniške naprave v Trstu (— 7 milijonov). Za subvencije pomorskega prometa je proračunjen znesek 2 milijona kron. Preliminiraua potrebščina pošte in brzojava znaša 9 milijonov kron več nego letos, posebno z ozivom na regulacijo plač. — Ministrstvo za železn i c e zahteva faktično višjo potrebščino 7 milijonov kron. — Ministrstvo za pravosodje hoče 9 milijonov kron več, večinoma zaradi uravuave plač justičnih uslužbencev. —Ministrstvo za poljedelstvo izkazuje 4 4 milijonov kron več potrebščin. * Ekspos. finančncga ministra. Veliko senzacijo je zbudilo poročilo finančnega ministra, da izkazuje sklepni račun o upravni dobi 1. 1906. prebitek 146 milijonov kron Ta rekordna vsota ni bila pri nas še nikoli dosežena in do te višine se ne pospenja neproračunjeni prebitek navadno niti v bogatejših državah. — Eazlog tiči v visoki gospodarstveni konjunkturi leta 1906., v izboljšanem gospodarskem položaju, ki poveča splošno dobrobitje in izboljša način življenja vseh slojev. Iz tega izvira izboljšanje dohodkov drž. železnic za celih 28 milijonov nad preliminiranim zneskom za 1. 1906. in velikansko povečanje dohokov iz užitninskih davkov, posebno iz cukra in tobaka — katerih večji ali manji konsum je izvrstno merilo za splošno blaginjo. Tudi večji dohodek iz pristojbin pomenja vsestranski živahni promet v gospodarskem življenju — poslediea visoke konjukture. — Izvrstno stanje državne blagajnice Ą letu 1906. je zato omogočilo vladi, da je pokrila s pomočjo tega prebitka velike vojaške kredite. ne da bi se zatekala k posojilom. Odbivši 63 milijonov za vojaške kredite, ostane torej na razpolago 83 milijonov kron. — Po predloženem načrtu finančnega zakona ima vlada razpolagati s to blagajniško gotovino za sledeče investicije: v svrho železniških naprav, posebno povečanja vozn^ga parka 58 milijonov (okroglo); v razširjanje telefonskega omrežja 6 mil; v dotaci.jo melijoracijskega zaklada 4 nail; v svrho posj>eševanja obrti, industrije in izvoza 1-8 mil.; za klinične oddelke v bolniščnicah 8 mil; za Edeči križ 300.000; za ustanovitev zaklada v svrho oskrbovanja stanovanj za državne uradnike 4 mil.; ravnotako za delavce na solinah 1 mil. in končno v podpiranje oskrbovanja mladine pol milijona. — To so res krasni uspehi finančue uprave, za katere pa ne gre posebna zasluga finančnemu ministru, nego nepričakovano visokemu znesku državnili dohodkov zaradi dobre konjunkture. — Ker se gospodarske razmere v tekočera letu niso mnogo izpremenile od onih I. 1906., je opravičena nada, da tudi sklep letošnje upravne dobe izkaže, če ne enak, vsaj približno tako visok prebitek kakor leta 1906. — Proračun za 1. 1908., čigar postavke so, kakor je navada, izraČiinane po troletnem povpreku, sedaj torej dobe 1904 do 1906 se ozira seveda tudi na uspehe finančne uprave tega zadnjpga Ieta; bode-li izkazalo tekoče leto ravnotako bogat prebitek, utegne pridobiti budget za 1. 1909. tembolj na elasticiteti. — Bavnokar predloženi proračun je dosegel znatno vsoto 2 milijardov kron; prelimiuirane potrebščine znašajo namreč v okroglem številu 2139 milijonov in preliminirani dohodki 2136 milijono?. Finančni minister je podal zanimivo sliko o rapidnera naraščanju proračunov od 1. 1868. naprej, ki dokazuje, kako kolosalno se povečajo potrebščne države. Leta 1858. so bile _kupne potrebščine preliminirane z okroglimi 640 milijoni, po enem desetletju 1. 1868. znašajo te že 846 milijuov in 1. 1888. po enakomernem naraščanju 1077 milijonov. Od tedaj se pojavlja še večja pro gresija izdatkov. Proračun 1. 1898. govori že o 1495 milijonih in za 1. 1908. smo že presegli 2 milijardi. * Preosnova mlnistrstva. Takozvana češka kriza se je končala z rekonstrukcijo celega kabineta. Po dolgih in napornih pogajanjih se je posreeilo baronu Beeku preraagati neštevilne osebne in stvarne zapreke, ki .so jih razne vplivne osebe, stranke in strančice stavile preosnovi ministrstva na pot, ublažiti nasprotstva ter ,je končno vse zediniti in zadovoljiti v toliko, da so se pogodili, si razdelili ministrske portfelje in mu s tem zasigurali naglo rešitev nagodbe v avstrijskem parlamentu. BWiener Ztg." prinaša cesarjeva lastnoročna pisma, s katerimi vladar odpušča in odlikuje odstopivše in imenuje nove niinistre. Novo ministrstvo je sestavljpno tako-le: baron Beck: predsedstvo; baron Bienerth: notranje; dr. Marehet: nauk in bogočastje; dr. pl. Derschatta: železnice; vit. pl. Korytowski: finance; dr. Ebenhoch : poljedelstvo ; dr. Fiedler : trgovina; dr. Klein : pravosodje; dr. Gessmann: minister brez portfelja, ki pa prevzame ministrstvo javnih del, katero bo v kratkem ustvarjeno; Peschka : nemški minister-narodnjak; Prašek: češki minister-narodnjak; F. M. L. pl. Georgi: vodja domobranskega ministrstva; David pl. Abrahamowicz: poljski minister-rojak. * Davek kraljeyine Hrvaške ln Slaronlje. Hrvaška in Slavonija plačujeta na leto 14,974.308 K davka. Od tega davka dobiva Ogrska 8,385.613 K, Hrvaška pa 6,588.685 K. * Nad grobom Zrinjskega in Frankopana. -Vernih duš dan so šli nekateri hrvaški državni poslanci v Dunajsko Novo mesto na grob Zrinjskega in Frankopana na tamošnjem pokopališču. Zjutraj so služili poslanci Frane Ivaniševič, prof. Virgil Peric in prof. Vjek. Spinčic maše za hrvaškega mučenika v župni cerkvi Dunajskega Novega mesta. Potem so se pa podali na pokopališče. Tu sta govorila posl. Ivčevid in TrešičPavičie, ki sta izrazila željo, naj bi se smrtni ostanki obeh mučeuikov prepeljali v domovino. Od tam je šla deputacija k županu Dunajskega Novega raesta, dr. Franu Kamannu, ki jo je lepo sprejel. Poslanci so se zahvalili županu, da je šel na roko »Društvu hrv. zmaja", ki je svoječasno poskrbelo mučenikoma za nov grob. Župan je izjavil, da jim bo poraagal v slučaju, ako se kosti hrvaških mučenikov prepeljejo v Hrvaško. * Ruskl državnl proračnn za leto 1908. Iz Petrograda poročajo, da ima proračun za leto 1908., ki ga je sestavilo fiuančno ministrstvo, nastopne številke: Eedni dohodki dve milijardi 318 milijonov, redni stroški dve milijardi 317 milijonov; izredni dohodki 7 mil. rubljev. Izrednih stroškov je 198 mil., in sicer 67 mil. za poplačanje stroškov rusko-japonske vojne, 59 mil. za gradnje železnie, 8 mil. za podpore pokrajinam, v katerih vlada beda itd. Te stroške večinoma pokrijejo s posojilom. * Papež In modernisti. Iz Eiraa javljajo: Papež je izdal dekret na škofe vsega sveta, v katerem jim ukazuje, naj smatrajo duhovnike, ki so pristaši modernistiške struje, kakor da stoje izven cerkve, ter naj proti njim postopajo z vso strogostjo. — Odgovor na tozadevno papeževo encikliko o moderuizmu je, kakor poročajo iz Eima, izšel v anonimni knjigi pod naslovom : -Program modernistov. Odgovor na encikliko Pija X". Knjiga zaključuje s sledeeimi besedami: -Naša prizadevanja stremijo za tem, da razširjamo nov dokaz za neininljivo delovaDJe katolicizma. Sedanja obsodba nas ne straši; mi hočemo, da postane krščanstvo zopet sila."