Poštnina plačana v gotovini. Štev. 41.
Posamezna številka stane din 1.—.
Leto n.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno din 36.—, mesečno din 3.—.Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Dr. Krek In njegovo delo.
Naročnikom ..Delavske fronte".
V	nedeljo 3. oktobra 1937 se je ^vršila ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice plenarna seja ZZD. Vsem udeležencem - delegatom se za udeležbo najiskreneje zahvaljujemo. Plenarna seja je bila važna z ozirom na načrte, ki jih ima organizacija izvesti, važna pa tudi zato, ker so se za izvedbo teh načrtov sprejeli vsi potrebni sklepi. Sklenilo se je:
1. ZZD začne izdajati lastno pokretaško glasilo.
2. Ustanovijo se okrožja.
3. Ustanovijo se vajeniški odseki.
Naš list! Tisk je sedma velesila sveta. Tega se moramo mi kot organizacija slovenskega katoliškega delavstva še posebno dobro zavedati. To silo, ki je neprecenljive vrednosti, moramo izkoristiti tako, da bo v dobrobit organizaciji in njenemu članstvu. Stranka brez'svojega glasila je nemogoča, enako pa je nemogoča delavska strokovna organizacija brez lastnega glasila. Naše članstvo je narastlo že preko tri tisoč in vso to veliko množico moremo le z dobrim lastnim glasilom voditi po potih, ki jih narekuje naš program. Nujno je bilo potrebno, da pričnemo z izdajo svojega lista. Nedeljska plenarna seja je to dokazala in potrdila.
List bo izhajal na štirih straneh, urejeval ga bo jeseniški kaplan g. Andrej Križman, tiskala ga bo Misijonska tiskarna. Naročnina bo za nečlane 3 din mesečno, za člane 2 din mesečno. Vsi člani ZZD so glasom sklepa plenarne seje obvezani list naročiti in bodo list plačevali obenem s članarino. V vsakomesečnem obračunu bodo blagajniki krajevnih organizacij vpisali v obračun mesto 4 din 6 din. List bo vsak član dobil vsako soboto na dom, kjer boste pa želeli, pa ga boste dobili v skupnem zavitku. List izdaja organizacija po konzorciju in zato organizacija za list in za kakršnekoli nerodnosti pri naročnini ali odpošiljatvi odgovarja.
Prva številka lista bo izšla 15. oktobra, zato pa nam zagotovo pošljite še tekom tega tedna točne naslove vseh vaših članov, da bodo mogli potem list pravočasno prejeti. Za vse one, ki naslovov mogoče ne bi poslali, centrala ne prevzame nobene odgovornosti, če bi lista pravočasno ne prejeli. Zato z naslovi pohitite! Prosimo vas pa tudi, da pridobite čimveč naročnikov tudi izven kroga naše organizacije. Pošljite nam naslove, na katere naj pošljemo list na ogled! Tudi to storite še tekom tega tedna.
Ker s tem preneha »Delavska fronta« izhajati v Mariboru, priporočamo vsem naročnikom, da sprejmejo novi list kot svoje glasilo.
Za ibolfSanie zdravniške službe v socialnem zavarovanki.
• V Ljubljani se je te dni vršila konferenca šef-zdravnikov Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev iz vse države. Zdravniška služba v Okrožnih uradih je pokazala potrebo, da se taki sestanki šef-zdrav-nikov vrše vsako leto enkrat. Na konferenci se je pokazalo, da je začel v to našo največjo socialno ustanovo prodirati nov duh modernega načina zdravstva, ki pravi, da je lažje in koristneje bolezen preprečiti, kakor pa nastalo bolezen zdraviti. Zaradi tega naj bi se naša zdravniška služba predvsem tako usmerila. Važno je to, zlasti v borbi proti tuberkulozi, ki je povsem nezadostna, dokler bomo bolezen samo zdravili, premalo pa bomo uporabljali sredstva, da bi obolelost sploh preprečili. V tej smeri so se gibale vse razprave na konferenci, od katere si lahko obetamo, da nam bo prinesla izboljšanje zdravniške službe, ki je v naših Okrožnih uradih res že nujno potrebna.
Ob 20 letnici Krekove smrti se spominjamo življenja in dela moža, o katerem moramo reči, da je bil v premnogem oziru oče vse naše organizacije. Kreka mora poznati vsak Slovenec, ker brez poznavanja njegovega ustvarjajočega duha nikdo ne more razumeti sedanjega kulturnega položaja slovenskega naroda. Krek živi dandanes med nami v svojih delih, predvsem v naših izobraževalnih, zadružnih in delavskih organizacijah. In živel bo v srcu našega naroda, dokler bo slovenski narod obstojal.
Krehova mladostna doba
Krek se je rodil 27. novembra 1865 kot prvorojenec učitelja Valentina Kreka pri Sv. Gregorju. Oče in mati sta bila prav preprosta človeka, ki sta bila daleč od vsake gospoščine. Oče je n. pr. v času, 'ko je bil prost šole, rad pomagal v vasi zidarjem pri delu, mati je pa celo hodila h kmetom v dnino. Ko je bil Janezek tri leta star, je bil oče premeščen v Komendo pri Kamniku, kjer je umrl v starosti 38 let leta 1875 za zastrupljenjem krvi. Mati se je nato preselila v Selca nad Škofjo. Loko, kjer je bila podedovala po umrlem možu hišo brez zemljišča. V hiši je otvorila trgovino in trafiko ter tako prav skromno preživljala svojih šest otrok. Bila je znana kot mati revežev in zelo pobožna žena.
Krek je kazal že v mladih letih izredno nadarjenost. Zato ga jg mati določila za študiranje. V letih 1876—1884 je dovršil v Ljubljani gimnazijo tako, kakor pred njim in za njim toliko revnih slovenskih dijakov: slabo oblečen in večkrat lačen nego sit.
V	bogoslovju (1884—1888) se je počutil prav srečnega in je želel v svoji skromnosti, da postane župnik v gorski župniji Sv. Lenart nad Selcami. Toda škof Missia mu je določil drugačno službo: poslal ga je za štiri leta na Dunaj, kjer je postal leta 1892 doktor bogoslovja.
Na Dunaju je opazoval Krek takratno mlado krščansko socialno gibanje, ki je šlo za tem, da prenovi človeško družbo po načelih krščanstva in da ustvari tudi v gospodarskem življenju take razmere, ki bi odgovarjale geslom: Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi in: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Krekovo prepričanje je bilo, da sta tu dani samo dve možnosti: Svet, vrni se h krščanstvu — ali pričakuj razpada vse kulture!
Svojemu narodu je seveda želel prihraniti grozo bodočega dne na ta način, da je organiziral v organizacijah, ki so temeljile na že označenih načelih: da smo ljudje vsi bratje, da ne smemo bližnjemu storiti tega, česar sami ne želimo, in da naj tisti, ki ne dela, tudi ne je! Vsaka organizacija, ki jo je Krek ustanovil med nami, je nosila na svojem praporu dvoje gesel: Medsebojna bratska pomoč! — in: Delu čast!
In sedaj si oglejmo, kako je Krek skušal te visoke ideje uveljaviti v praksi! Oglejmo si organizacije, ki vstajajo pod njegovo ustvarjajočo roko!
Kreh In delavstvo
Ko je Krek prišel leta 1892 v Ljubljano, je najprej pridno sodeloval pri »Slovencu« v smislu Kettelerjevih besed: Ce bi sv. Pavel živel danes, bi bil časnikar. Po svojem peresu in po družabnih stikih je postal kmalu dobro znan med delavstvom. Tako je prišlo, da je delavstvo ljubljanske predilnice, ki je imelo vsako leto sv. mašo na Šmarni gori, leta 1894 povabilo baš dr. Kreka, da mu mašuje na Vidov dan na Šmarni gori. Ta Vidov dan je rojstni dan moderne krščansko socialne organizacije med Slovenci. Na tem izletu se je namreč sprožila misel, naj se osnuje v Ljubljani Slovensko katoliško delavsko društvo, ki se je res ustanovilo 22. julija 1894. Društvo je pričelo še isto leto izdajati svoj list »Glasnik«, ki poroča že v svoji prvi številki, da ima društvo 750 rednih in 60 podpornih članov. Društvo je prirejalo predavanja, zlasti po delavskih središčih, in je postalo tako matica skoro vseh katoliških delavskih društev na Slovenskem.
Še isto leto se je ustanovilo na Krekovo pobudo Katoliško društvo za delavke (16. decembra 1894), ki je imelo v janu-
. arju 1895 že 550 članic, vsako nedeljo društveno zborovanje in dvakrat na teden šolo za šivanje.
Na nekem zborovanju Slovenskega katoliškega delavskega društva se je sprožila že v prvih mesecih društvenega obstoja misel, naj se osnuje v Ljubljani Delavsko konzumno društvo. Misel je našla v Kreku živahnega zagovornika in 7. julija 1895 se je otvorila na Kongresnem trgu 2 v kleti prva prodajalna novega konzumnega društva, prvega v Sloveniji. Članov je imelo društvo leta 1895 samo 57. Prostori so bili tako skromni, da je društvo plačevalo od njih 5 kron najemnine na mesec. Prostore so pa pripravili požrtvovalni člani ob prostem času iz kleti. Garali so pozno v noč, in to popolnoma brezplačno. In danes? Iz teh skromnih začetkov je nastalo iz zavednosti delavskega ljudstva in požrtvovalnosti prvih članov milijonsko podjetje, ki ima svoje prostore deloma v lastnih hišah in ki prodaja blago v kakih 150 prodajalnah. Število članov gre na tisoče.
In še eno prav važno društvo je zrastlo v okrilju Slov. kat. delavskega društva: Slovensko delavsko stavbeno društvo, ki je zgradilo 103 delavske hišice, in sicer v Novem Vodmatu pri Ljubljani 51, na Glin-cah-Rožni dolini 25, v Stepanji vasi 10, v Spodnji Šiški 7, v Trnovem na Opekarski cesti 5, na Dunajski cesti, Karlovški cesti, v Dravljah, pri D. M. v Polju in v Kokri pri Kranju po eno hišo. Baš to društvo je prizadejalo Kreku največ skrbi, kako se bo dobil za to potrebni denar. Sam je rekel: »To društvo mi je povzročilo več noči brez spanja in marsikak las mi je radi njega pad^l z glave. Če bi ne bil jaz tako krepke rodovine, da je moj ded še s 70 leti plesal, bi me bilo fentalo.«
Krek in mladino
Vse naštete organizacije pa so bile namenjene predvsem odraslim, ki v boju za obstanek niso našli v društvu samo pouka in zabave, ampak so bili organizirani tudi radi gmotnih ugodnosti, ki jih je nudilo društvo. Treba je bilo ustanoviti še organizacije za mladino, ki ji še ne belijo glave gmotne skrbi in politična vprašanja, za mladino, ki želi zadostiti svoji potrebi po znanju in po veselju. In mladini je ustanovil Krek Poučno-zabavno društvo v Ljubljani, ki je zbiralo mladeniče od 16. leta dalje, ki po zakonu še niso mogli biti člani političnih delavskih društev. To društvo je sicer na videz zaspalo, v resnici se je pa razrastlo v mogočno prosvetno centralo, v središče vseh izobraževalnih društev Slovenije. Kajti vodilne misli Poučno-zabavnegai društva je prevzela leta 1897 ustanovljena Slovenska krščansko socialna zveza. Prvotno namenjena za centralo vseh nepolitičnih krščansko socialnih društev je vršila pod Krekom dvojno delo: tvorila je izobraževalno društvo za Ljubljano in obenem je bila središče vseh katoliških nepolitičnih društev. (Tudi naša akademska društva so bila včlanjena pri SKSZ.) Danes nadaljuje to delo Prosvetna zveza. V okrilju društev, včlanjenih pri SKSZ, se je rodil leta 1906 tudi »Orel«.
Krek In zadružništvo
Že iz navedenega je razvidno, kako se je krščansko socialna organizacija polagoma širila tudi po deželi. Kreku ni bila nobena misel bolj tuja kakor ta, da bi bil morebiti organiziral samo ^n stan, recimo delavstvo, proti drugim stanovom. Istočasno, ko je polagal temelje delavski organizaciji, je pisal leta 1895 »Črne bukve kmečkega stanu«, ki so pripravljale organizacijo kmečkega stanu po zadružništvu (hranilnice in posojilnice, mlekarske zadruge, nabavne in prodajne zadruge itd.). Enako je združeval v zadrugah tudi obrtnike. Brez Kreka bi ne imeli velikih podjetij kot Gospodarsko zvezo, pa tudi ne Zadružne gospodarske banke, ki jo je že
Krek nameraval ustanoviti.
\
Kreh hot favni delavec
Od leta 1897 do 1900 in od 1907 do 1917 je bil Krek tudi državni poslanec. Ne bomo naštevali v podrobnostih, kaj je storil v parlamentu kot poslanec. Sam se je
laponsko httatska solna.
srnin boji
Japonci še vedno zaman poskušajo, da bi prebili kitajsko fronto pri Šangaju. Kljub strahovitemu topniškemu ognju se kitajske čete hrabro drže v svojih postojankah in odbijajo vse besne japonske napade. Japonci so sicer dosegli nekaj manjših uspehov ter so osvojili nekaj sto metrov ozemlja, s protinapadi pa so jih Kitajci skoraj na vseh mestih vrgli nazaj. Iz maščevanja vprizarjajo Japonci sedaj letalske napade na kitajska nezaščitena mesta ter so pobili z bombami že deset-tisoče civilistov. Japonski letalci napadajo zlasti radi transporte beguncev, ki beže od fronte v zaledje ter streljajo s strojnicami ljudi kot zajce. Bombardirali so zlasti Nanking, napadli so tudi pristanišče Kanton. Zdi se pa, da jim bodo Kitajci kmalu začeli vračati milo za drago, ker so kupili v Rusiji 600 najmodernejših letal, s katerimi bodo lahko izvršili napade na japonska mesta.
Na severu so Japonci dosegli znatne uspehe ter so zasedli že pet kitajskih provinc, ki merijo toliko, kakor dve Jugoslaviji ter imajo 70 milijonov prebivalcev. Iz teh provinc nameravajo Japonci osnovati posebno državo po vzorcu Mandžurije.
Koj pa Rnsija?
Vprašanje spopada med Rusijo in Japonsko prihaja vedno znova na dnevni red. Rusija je sicer svojo sibirsko armado zelo ojačila ter jo je pripravila na vsa morebitna presenečenja, vendar se zdi, da ji vojna z Japonsko nič kaj ne diši. Rusi se predobro zavedajo, da je za uspešno vojno predvsem potreben mir in red v lastni državi, tega pa oni pogrešajo. Zaradi tega se bodo najbrž samo omejili na podpiranje Kitajcev, katerim pošiljajo vojni material
—	seveda za drag denar in za razne druge ugodnosti.
Kof pravi Drušfvo narodov?
Društvo narodov je zaključilo svoje zasedanje v Ženevi. Kakor zgleda, se evropski diplomati ne razburjajo preveč zaradi Kitajske in se zadovolje samo z nekako resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno, dve državi pa sta se glasovanju odtegnili.
V	resoluciji se samo obžalujejo sedanji dogodki na Kitajskem, ni pa v njej nobene obsodbe Japonske. Tako bodo Japonci še kar naprej morili nedolžno kitajsko ljudstvo, delegati Društva narodov pa so se po »napornem« delu razšli na svoje domove.
Gospodarski bofkof laponske
Ker pa narodi vidijo, da diplomati ničesar ne ukrenejo proti napadajoči Japonski, zato je zdravi ljudski čut začel sam iz sebe propagirati gospodarski bojkot japonskega blaga. Ker sta Anglija s svojimi kolonijami in Amerika glavni odjemalki za japonsko blago, pomenja gibanje Angležev in Američanov za japonsko gospodarstvo silno nevarnost.
označil 25. junija 1909 v državnem zboru takole:
»Končno bi rekel samo še to, da sem ostal zvest svojim političnim in socialnim nazorom; dokazi za to so v mojih spisih, v mojem delovanju in, če Bog da, bom nosil še dalje pod svojo preprosto duhovniško obleko srce, ki združuje z zvestobo do cerkve tudi zvestobo do naroda, ljubezen do revežev, ljubezen do zasužnjenih, ljubezen do resnice, pa tudi sovraštvo do vseh izkoriščevalcev, oderuhov in hinavcev.«
Predaleč bi nas dovedlo, če bi poskušali očrtati tudi Krekovo slovstveno delovanje. A. Vadnal ceni število Krekovih člankov na^ kakih šest tisoč, govorov pa na tri tisoč. Napisal je šest sto strani obsegajoči »Socializem«, razlagal »Zgodbe sv. pisma«, napisal več pesmi in povesti za ljudstvo in pet večjih iger za ljudske odre: »Občinski tepček«, »Turški križ«, »Tri sestre«, »Sv. Lucija« in »Ob vojni«.
Če bi hoteli ob sklepu označiti še Krekov značaj z enim samim stavkom, bi ponovili Župančičevo označbo: Mož, preprost in dober kakor vsakdanji kruh, genij ne za luksus, nego za potrebe, genij širokih mas.
Slava dr. Janezu Evangelistu Kreku!
Slovenski železničarji so preobremenjeni.
Kakor kaže statistika železniškega ministrstva, prinašajo železnice na področju ljubljanskega ravnateljstva državi največ dobička. Nad 150 milijonov dinarjev^ čistega so vrgle slovenske železnice državi v lanskem letu. To je ogromna številka, zlasti če se pomisli, da so proge na področjih ostalih železniških ravnateljstev skoraj po večini pasivne, ali pa samo komaj krijejo lastne stroške. Povsod po svetu bi posvečali železnicam tam, kjer dona-šajo največ dobička, tudi največjo pažnjo, samo pri nas je narobe. Vidi se to zlasti pri železniškem osebju. Ljubljansko železniško ravnateljstvo ima sedaj 1540 uradnikov, 140 uradnikov-pripravnikov, 512 zvaničnikov I. razreda in 2500 zvanični-kov II. razreda, 120 slug, skupno okoli 4800. Med dnevničarji-delavci jih je 120, med progovnimi delavci pa 3500, skupno okoli 3600 delavcev, ali z vsemi nastav-ljenci in nameščenci železnice okoli 8400. Železniške organizacije so zračunale, da manjka okoli 2200 uradnikov in delavcev, da bo sploh možno doseči osemurni delavnik na slovenskih železnicah, kar je samo ob sebi umevno, da bo promet šel v redu. Delavstvo je zelo zaposleno in znani so primeri, ko imajo na nekaterih postajah železničarji po 16 in tudi 17 ur dnevne službe!
Napaka glavne železniške uprave in pa tudi nižjih podrejenih instanc je, da nastavljajo delavstvo po številu sorazmerno z dolžino proge, ne pa z množino opravljenega dela. Tako imajo dolge, toda prazne proge kje v južni Srbiji ali v Bosni na kilometer prav toliko delavcev kakor preobremenjene proge v Sloveniji. To se pra-
vi, da tiste proge, ki donašajo državi največ dobička, najbolj izčrpavajo uradni-štvo in delavstvo, medtem ko morejo kje na jugu železniški uradniki s prekrižanimi rokami opravljati svojo službo. Saj po njihovih progah se vozi le malo ljudi in le malo blaga. Na ljubljansko železniško ravnateljstvo pa je leta 1936 in tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta odpadlo 31% vsega tovornega prometa na železnicah in 25% osebnega prometa v vsej državi. Napredek Slovenskega prometa je letos v prvih petih mesecih v primeri z lanskim znašal kar 30%, torej skoraj za tretjino.
Toda z napredkom slovenskega prometa pa ni skoraj prav nič narastlo število železniških nameščencev in delavcev v Sloveniji. Zagrebško železniško ravnateljstvo je v poldrugem letu pridobilo 2000 novih nameščencev, sarajevsko kar 4000, ljubljansko borih 200, nekaj malega pa je izgubilo belgrajsko, kjer jih je bilo poprej očitno preveč. Omenimo še, da prisluži slovenski železničar na leto in na osebo dva-inpolkrat toliko kakor sarajevskega železniškega ravnateljstva. Sarajevsko železniško ravnateljstvo s svojimi dohodki komaj krije osebne izdatke, ljubljansko pa plačuje velikanske dobičke državi, njeni železničarji pa so neprimerno bolj zaposleni kakor bosanski.
Ni čuda, če so slovenski železničarji danes že tako izčrpani, da komaj še opravljajo svojo službo. Saj so tako rekoč noč in dan na nogah, prostega časa jim preostaja edino še za spanje, pa še to včasih zelo pičlo. Prav tako pa je tudi z delavci v železniških delavnicah in kurilnicah, ki se nahajajo na Slovenskem. Delavstvo je tu neprimerno slabše plačano kakor v ostalih delavnicah, opravljati pa mora mnogo težja in važnejša dela.
Politične vesti.
Izprememba v vladi. Odstopilo je pet ministrov, nakar se je vlada rekonstruirala z imenovanjem šestih novih ministrov. Odstopili so: pravosodni minister dr. Niko Subotič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister za gozdove in rudnike D jur a Jankovič, prosvetni minister Dobrivoje Stošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjerčič in minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič. Imenovani pa so: za pravosodnega ministra podpredsednik senata Milan Simonovič, za ministra za gozdove in rudnike ban vrbaske banovine Bogoljub Kujundžič, za gradbenega ministra minister na razpoloženju in narodni poslanec Dobrivoj Stošovič, za ministra brez listnice narodni poslanec dr. Niko Novakovič, za ministra za telesno vzgojo narodni poslanec dr. Vjekoslav Miletič, za poštnega ministra podpredsednik narodne skupščine Vojko Cvrkič, za prosvetnega ministra pomočnik prosvetnega ministra v pokoju Dimitrij Magara-ševič. Vsi novi ministri so izšli iz bivše radikalne stranke ter so nekateri izmed njih zavzemali že odlična mesta v vladi pod pokojnim Pašičem. Dva izmed njih, ministra dr. Vekoslav Miletič in dr. Niko Novakovič, sta Hrvata ter sta doma iz Dalmacije.
Inozemski glasovi o rekonstrukciji naše vlade. Zadnje spremembe v vladi dr. Sto-jadinoviča, ki niso prišle nepričakovano, razlagajo vsi domači in inozemski krogi kot ojačenje položaja vlade dr. Stojadino-viča. Do sprememb je moralo priti zaradi novih političnih razmer, katere je prinesel zadnji čas. Ker so vsi novi ministri člar ni JRZ, je s tem vlada dobila docela enoten značaj.
Pogajanja o sporazumu zaenkrat brezuspešna. Tudi zadnja pogajanja o sporazumu, ki so se vršila med dr. Mačkom in med voditelji srbskega dela »Združene opozicije« v Zagrebu, so ostala brez uspeha. K načrtu za sporazum, katerega so prinesli delegati srbskih opozicijskih skupin v Zagreb dr. Mačku, da ga odobri, je dr. Maček podal zopet nekaj novih svojih predlogov, katerih delegati iz Belgrada niso mogli sami sprejeti. Odpeljali so se zopet nazaj v Belgrad, kjer sedaj njihovi politični voditelji proučujejo Mačkove predloge. Na ta način se »sporazum« v naši i opoziciji vleče že od leta 1935 in je verjetno, da se bo vlekel še nadalje.
Velika sprememba občin. Izdana je uredba o novi pregrupaciji slovenskih občin. Pregrupirane so občine, ki jih prejšnje komasacije in pregrupacije niso zadele. Gre predvsem za trške in mestne občine, ki so se dosedaj krčevito branile priključitve z okolico samo zaradi tega, da je v njih lahko tržka in malomestna gospoda po svoji mili volji vladala, reven človek pa pri občinski upravi ni prišel do besede. Sedaj bo pa tudi temu napravljen konec. V pregru-piranih občinah bodo razpisane nove občinske volitve.
postopajo pri »čiščenju« bolj milostno. Naj nikar več ne izrekajo preveč smrtnih obsodb, temveč naj raje obsojence pošiljajo na dosmrtno prisilno delo, kar je pa gotovo še hujše od smrtne obsodbe.
Ameraka bo aktivno posegala v svetovno politiko. Do zadnjega časa so se Združene države Sev. Amerike držale starega principa, da se ne mešajo v svetovno politiko, dokler ni to neobhodno potrebno. Predsednik Roosevelt pa je sedaj v svojem velikem političnem govoru v Chicagu najavil, da bodo Zdruežne države svoj do-
sedanji princip opustile, ker je svetoven političen položaj takšen, da zahteva aktivno sodelovanje vseh držav, ki želijo mir. Predsednik Roosevelt je ostro napadel absolutistične države, ki so urejene na fašistični ali komunistični podlagi, ker vodijo svet v novo vojno. Edino sredstvo za ohranitev svetovnega miru je združitev vseh demokratičnih držav, ki še vedno predstavljajo največjo svetovno silo. Ta združitev bi ostrašila fašistične in komunistične države, da si ne bi upale potegniti sveta v nov vojni vrtinec.
Krog Španije.
Zbližanje med Avstrijo in Poljsko. Polj-sik zunanji minister je obiskal Dunaj ter se je sestal z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Schmidtom. Govori se, da bo dr. Schmidt vrnil ta obisk na Poljskem. Pripravlja se pogodba o kulturnem sodelovanju med Avstrijo in Poljsko. Verjetno je, da skuša Avstrija vršiti tudi posredovalno vlogo med Poljsko in Cehoslo vaško, da bi prišlo med imenovanima sosedama do tesnejših stikov.
Kantonalne volitve v Franciji. V nedeljo 10. in prihodnjo nedeljo 17. oktobra bodo v Franciji volitve v kantone (politične okraje). Za te volitve, ki so sicer same na sebi brez velikega pomena, pa vlada sedaj izredno zanimanje, ker bodo pokazale pravo razmerje strank med narodom. Zaradi tega so se delale za volitve velike priprave na vseh straneh ter so šli na agitacijo najpomembnejši francoski politiki. Ogromno število shodov po vsej Franciji se je že vršilo ter je zajela državo pravcata volilna mrzlica. Značilno je za »ljudsko fronto« že to, da ne gre na volitve skupno, temveč razcepljeno. Socialisti so si sicer prizadevali, da bi ustvarili med strankami »ljudske fronte« sporazum za skupen nastop pri volitvah, radikali pa so ta predlog odbili ter gredo v volitve raje brez socialistov, ker se boje, da bi jim socialistična druščina prinesla pri volilcih zamero.
Češki zunanji minister v Parizu. Čeho-slovaški zunanji minister dr. Krofta se je mudil v Parizu, kjer je imel več razgovorov s francoskimi državniki. Francosko časopisje je posvetilo tem razgovorom veliko pozornost.
V	Palestini je zaenkrat mir. Ker so se začeli v Palestini zopet nemiri med Arabci in judi ter je pretil splošen upor Arabcev, so angleške oblasti to pot zelo energično nastopile. Polovile so vse najbolj trdovratne in uporne arabske voditelje ter jih prepeljale na angleško križarko. Samo glavnega arabskega puntarja, vrhovnega muftija (svečenika) v Jeruzalemu niso mogli aretirati, ker se je zatekel v Omarjevo mošejo v Jeruzalemu, kjer je pred preganjanjem varen. Iz te mošeje pošilja mufti proglase na Arabce ter jih poziva k uporu. Aretirane arabske voditelje so Angleži poslali na križarki v Indijo, kjer bodo v posebnem taborišču na malem otoku.
Spremembe v turški vladi. V Turčiji se pripravljajo vladne spremembe. Predsednik vlade Izmet Ineni namerava odstopiti. Novi kabinet bo organiziral gospodarski minister Dželal Bajara. V novem kabinetu bodo ostali po večini vsi dosedanji ministri, med njimi tudi zunanji minister Ruž-di AraSi
Rusi postajajo »usmiljeni«. Po Rusiji še vedno neprestano »čistijo« in smrtne obsodbe so vsak dan na dnevnem redu. Ker pa so neštevilne ustrelitve povzročile v inozemstvu veliko zgražanje ter ves svet obsoja rusko divjaštvo, je ruska vlada sedaj naročila svojim sodiščem, naj
Novi zapleflfaji no Sredozem-shem morju
Položaj na Sredozemskem morju se je sedaj, ko sta Francija in Anglija uvedli kontrolo, da bi zavarovali varnost morske plovbe, zopet poslabšal. Italija te kontrole ne priporna, dokler ne bo sama pri njej sodelovala. Anglija in Francija sta ji to sodelovanje ponudili, vendar ne v taki obliki, da bi ga Italija lahko sprejela. Med tem se je dogodil zopet pripetljaj, ki je položaj še bolj kompliciral. Angleško vojno ladjo, ki se je nahajala na kontrolni vožnji, je poskušala nepoznana podmornica torpedirati. Angleški rušilci so potem podmornico napadli s podvodnimi bombami, vendar se ni dalo ugotoviti, ali so jo zadeli ali ne. Francosko časopisje je po tem napadu pisalo, da je bila ta podmornica ali italijanska ali pa da je pripadala Francovemu brodovju, dočim piše nemško časopisje, da je bila to sovjetska podmornica ter opozarja, da je stalo sovjetom mnogo do tega, da bi položaj v Sredozemlju čim bolj komplicirali ter bi s tem zapletli zapadnoevropske države v medsebojne spore, samo da bi imeli potem bolj proste roke na Daljnem vzhodu, kjer se pripravljajo, če bi bili Japonci-le preveč agresivni.
Po bofišCIh
Po španskih bojiščih se zaenkrat oba nasprotnika omejujeta na manjše akcije. Le Francova letala so vprizorila velike napade na pristaniške naprave v Barceloni in Valenciji. Padlo je več sto bomb, ki so povzročile strahovito razdejanje. Obenem se pripravlja Franco na novo ofenzivo pri Madridu.
Kaho Do orelena bodoCa Španija
O končni zmagi generala Franca na Španskem sedaj nihče skoraj več ne dvomi. Gre sedaj samo za vprašanje, kako bo urejena bodoča Španija. General Franco bi rad uredil državo na fašističnem principu kakor je Italija in Nemčija. Dasi obe omenjeni državi njegova stremljenja podpirata, bo menda težko uspel, ker sta
temu nasprotni Francija in Anglija. Zdi se, da bo dobila bodoča španska država obliko demokratske monarhije. Prestol naj bi zasedel sin bivšega kralja princ Don Juan. Na tej podlagi bi bilo mogoče doseči tudi pomirjenje med vojskujočimi se strankami ter bi se končalo brezsmiselno prelivanje krvi.
Caballero fe doigral svojo vlogo
»Španski Lenin«, kakor so nazivali bivšega predsednika rdeče španske vlade, je svojo vlogo očividno doigral. Valencijska vlada je bivšega svojega predsednika in voditelja glavne delavske zveze odstavila. Vlada je to storila baje na zahtevo ruskih zastopnikov v Španiji, češ da je Caballero izdal koristi revolucije in državljanske vojne. Odstavitev Caballera z mesta delavskega voditelja je vzbudila močan odmev med anarhističnimi in socialističnimi organizacijami na vsem področju rdeče Španije. Anarhistična zveza je imela v Madridu veliko zborovanje, na katerem je obljubila Largu Caballeru pri njegovem boju, ki ga bo nedvomno začel, vso svojo moralno pomoč. Po drugi strani pa poročajo, da ima vlada namen Caballera, ki je veljal za idejnega in stvarnega voditelja vsega španskega marksizma, postaviti pred ljudsko sodišče, ki bi ga nedvomno obsodilo na smrt.
Franclja Izganja Spanshe begunce
Francoska vlada je odredila, da se morajo vsi begunci iz obeh španskih taborov, ki so pribežali v Francijo, pa nimajo sredstev za preživljanje, povrniti v domovino. Ta odredba bo prizadela okrog 60.000 španskih beguncev. Beguncem je dano na prosto, da si izberejo za povratek ali rdečo ali Francovo Španijo. Po dosedanjih vesteh se je že večina beguncev odločila, da se vrnejo v nacionalistično Španijo. Begunci so povzročali Franciji velike stroške ter so jo stali en milijon frankov na dan. Poleg tega je bil z njimi večen križ, ker so se večkrat upirali, niso hoteli prijeti za nobeno delo ter bi samo lenuharili. Tudi so številne darove, ki so prihajali iz vseh delov sveta, samo zlorabljali.
Vestnik Z Z D.
Nas pohrel |e močan In Klen!
V	sedanji zmedi vseh pojmov in razmer mora naše slovensko katoliško delavstvo ohraniti jasen pogled in neomajno zvestobo svojim načelom, katere zastopa v našem življenju Zveza združenih delavcev. Tri leta, odnosno samo dve leti bo od tega, ko se je prelomilo v naših delavskih in nameščenskih vrstah in je peščica idealnih katoliških delavcev in nameščencev vsejala seme novim našim katoliškim delavskim organizacijam. Pravi idejni prelom je bil izvršen že davno preje. Vendar vsi so — in smo — skušali s pogajanji in s prikazovanjem zmot in pogrešk doseči pri 40 letni krač. socialistični delavski organizaciji izpametovanje. Tega pa nismo dočakali. Neštetokrat je bila izrečena beseda, če boste nagajali ali ustanovili kaj nam nasprotnega (katoliškega), bomo šli v 50 odstotkih k rdečim, 25 odstotkov delavstva se ne bo organiziralo nikjer radi zagrenjenosti, kvečjemu ostalih 25 odstotkov bodo dobile nove organizacije. Tako govorjenje je pač samo kazalo, kako vzgojo je vršila in vrši preje imenovana organizacija. Ce bi se ne zaperstavili z organizirano močjo, bi strup zgrešene vzgoje in gesel ugonobil čez par let že vse naše delavske vrste.
Seme, ki je bilo vsejano, je vzklilo, pognalo: stebelce, drevo ... Nastal je slovenski katoliški delavski pokret, ki zajema že široke mase našega slovenskega delovnega ljudstva. Ločitev, ki se je izvršila pred tremi leti pri nameščencih, je povzročila nujno ločitev tudi delavstva leto kasneje. Ločitev je bila potrebna, v življenjskem interesu naše slovenske katoli-
ške skupnosti, v interesu delavstva, njegovih pravic, v interesu njegove pravične borbe. Naša katoliška skupnost je tako rekoč krvavela, ker ji je z nasprotovanjem krščanskih socialistov bil iztrgan del srca. Naš katoliški delavski pokret, ki se je začel razvijati in širiti sistematično in dosledno, ima svojo prodornost ravno v svoji načelni brezkompromisnosti, ker se vsi pokretaši zavedajo, da kot katoličani ne moremo hoditi po socialna gesla za socialno delo na posodo k marksistom (komunistom) in ne k fašistom, ker vsak dobro ve, da ni radikalnejše obnove, kakor je obnova na temelju Kristusovega nauka in njegove Cerkve. Na tem temelju hočemo v našem pokretu brezobzirno in brezkompromisno odločno in radikalno delati za nov socialni red, za obnovo družbe. Mi hočemo v okviru organizacij in tudi izven njih varovati Krekovo katoliško socialno dediščino, opirajoč se pri tem na okrožnice Pija XI. in Leona XIII.
V	nedeljo 3. oktobra se je vršila vodstvena (plenarna) seja ZZD v Ljubljani. Zveza združenih delavcev je prekoračila že tretji tisoč članov, zato je prav, da na tem mestu javnosti in delavstvu poudarimo sledeče smernice, ki jih zastopa naša ZZD in po katerih tudi deluje z vso agilnostjo in pokretaško požrtvovalnostjo. Prapor ZZD nosi napis: Bog — Pravica! Po resoluciji, sprejeti na prvem rednem občnem zboru januarja letos se je ZZD označila za katoliško strokovno organizacijo slovenskega delavstva, ki hoče ščititi neposredno koristi svojega članstva, posredno pa tudi koristi vsega delavstva. K ZZD se more priključiti vsak slovenski delavec, ki iskreno priznava socialni nauk katoliške Cerkve ter brez pridržka odklanja marksizem in njegov raz-
redni boj, diktaturo proletariata in njegovo brezboštvo. ZZD presoja vse gospodarsko in socialno življenje s stališča krščanstva in hoče svoje stremljenje uveljaviti po socialnih načelih, izraženih v papeških okrožnicah »Quadragesimo anno« in »Rerum novarum«. ZZD je sicer samostojna organizacija in od nobene druge organizacije odvisna, toda hoče biti in ostati bistven člen slovenske katoliške skupnosti. Novembra letos bo ZZD beležila komaj dveletno delovanje, vendar moremo že danes ugotoviti, da je 1. ZZD organizacija idealizma, 2. organizacija bodočnosti, 3. organizacija močnega strokovnega udejstvovanja ter 4. organizacija načelne jasnosti in brezkompromisnosti.
Čestokrat se v delavski javnosti govori o številčni moči posameznih delavskih zvez. Ker so nekateri zelo zvedavi, kolikšno moč predstavlja naš slovenski katoliški delavski pokret, jim zato postrežemo s temi številkami:
Zveza združenih delavcev šteje 3008 organiziranih članov, Mladina ZZD v Ljubljani šteje 312 organiziranih vajencev, Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije šteje 980 organiziranih nameščencev, Strokovna poljedelska zveza s sedežem v Murski Soboti šteje 3700 organiziranih poljedelskih delavcev. Skupaj torej šteje pokret slovenskega katoliškega delavstva in nameščenstva po treh letih delovanja 8000 — osem tisoč
—	organiziranih članov. Da je naš pokret zajel že tako ogromno množico našega delovnega ljudstva, je pač gotovo največji vzrok v tem, ker so naše zgradbe zgrajene na pravih temeljih.	Pre.
Iz centrale
Plenarna seja ZZD. V nedeljo 3. oktobra se je v mali dvorani Delavske zbornice vršila vodstvena seja ZZD. Udeležili so se je delegati iz vse Slovenije. Radi tega je bila udeležba izredno velika, tako, da je bila res vodstvena seja. Pod vodstvom predsednika tov. Prežlja je seja potekala gladko in mirno z lepimi nagovori, zanimivimi poročili in živahnimi debatami.
V	prvem delu seje je imel magistratni inšpektor g. Langus Jože slavnostni govor, posvečen spominu 20 letnice smrti velikega dr. Jan. Ev. Kreka, ki bo 8. oktobra. V lepih besedah je vsem navzočim razložil delo in pomen tega velikega Slovenca. Svoj govor je končal s kratko, nalašč za to sestavljeno molitvijo. Nato so vsi zastopniki stoje trikrat vzkliknili: Slava Kreku!
Nato so se obravnavala organizacijska vprašanja. Sprejeti so bili važni sklepi, ki bodo za ZZD velikega pomena. Ustanovila se bodo okrožja ZZD, ki bodo tudi velikega pomena za nadaljnji razvoj organizacije. Ustanovili se bodo vajeniški krožki, tako, da bo ZZD imela vedno svež dotok mladih sil. Funkcionarji ZZD so na tej seji predložili poročila o svojem delovanju od zadnjega občnega zbora dalje. Na koncu zborovanja pa je bila sprejeta resolucija, s katero je bilo razloženo stališče ZZD do uredbe o minimalnih mezdah, do brezposelnega in starostnega zavarovanja in do Delavske zbornice. Ta resolucija zahteva tudi izvedbo popolne socialne zakonodaje. Odposlana je bila na merodajna mesta.
ZZD^ ima po dveletnem obstoju že nad 3000 članov, kar dovolj jasno kaže, da je ZZD izšla iz potrebe in da doseza svoj namen. Že je zlezla iz povojev in je zmožna samostojno hoditi.
Ko je seja končala ob 13.30, so vsi delegati odšli z občutkom* da so člani organizacije, ki ima bodočnost in ki se ji ni več treba bati za svoj obstoj.
Lesni delavci
Gračnica. Stavka v Gračnici pri Rimskih toplicah še traja* Delavstvo ne odneha, ker se le predobro zaveda, da je le v vztrajnosti do konca njegova rešitev. Podjetnik še vedno vztraja pri svojem in ne popusti ničesar. — V petek 8. oktobra se bo v Gračnici vršila obravnava, ki jo je sklicala Inšpekcija dela. Upamo, da bo vsaj tedaj prišlo do uspeha ter se tako delavstvo reši iz krivičnega položaja.
Mislinje. Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe pri podjetju A. Perger v Mislinjah so v polnem teku. Že 6. oktobra se je vršila v prostorih centrale ZZD v Ljubljani tozadevna razprava, na katero so prišli tudi zastopniki delavstva iz Mislinja. O razpravi bomo poročali v prihodnji številki »Delavske fronte«.
Dražgoše. Nova postojanka ZZD v Selški dolini. Iz Dražgoš, Češnjice, Železnikov, iz Rudne vasi, iz Podlonka in Selc, sami »holcarji« smo se dvignili in si ustanovili Strokovno organizacijo ZZD za Selško dolino. V nedeljo 3. oktobra dopoldne smo imeli ustanovni občni zbor, na katerem se je kljub veliki oddaljenosti posameznih krajev zbralo malo manj ko sto mož in fantov. Na ta občni zbor je ZZD
poslala kot svojega zastopnika tov. Šešelj Franceta, ki nam je razložil vse, kar rabi delavec za strokovno delo. V svoji sredi smo imeli tudi našega priljubljenega župana iz Železnikov g. Nika Žumra. G. župan je po uvodnih besedah tov. Fraklja lepo pozdravil občni zbor in poudaril, da je delavstvo na pravi poti. Želel nam je rast in mnogo uspehov v našem strokovnem delovanju. V teku triurnega razlaganja in razgovora ter volitev smo marsikaj važnega izvedeli, se dogovorili in sklenili. Na čelo odbora smo izvolili agilnega tov. Frakelj Vinka iz Dražgoš. Med drugim smo sprejeli tudi važno resolucijo, tičočo se socialnega zavarovanja sezonskega delavstva in ureditve plačilnega razmerja erarja. Ce bo ostal v nas le del tistega navdušenja, ki smo se ga navzeli ta dan, uspehi ne bodo izostali!
Slaščičarji Ljubljana. Če hočemo še govoriti o izboljšanju svojega položaja, moramo resno prijeti za delo in na strani pustiti druge postranske stvari, ki bi nas mogle ovirati pri našem organizaciiskem delu. Na stran bo treba dati tudi tiste prijatelje, ki hočejo med nas sejati le mržnjo in razdor ter ustvarjati malodušje, nočejo pa delati. Tovariši! V naše vrste se je vtihotapil človek, ki ni prišel med nas za to, da bi delal, ampak za to, da bi razdiral. Dela
60 letnica. Dne 9. oktobra bo obhajal 60 letnico rojstva g. dr. M. Vraber, stolni prošt lavantinski ter predsednik Tiskarne sv. Cirila in Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru. Zaslužnemu g. jubilantu naše iskrene častitke!
Kraljica botra. Na Svetinjah pri Ormožu je kumovala kraljica po svojem zastopniku deveti hčerki v družini Ivana Kosi.
14 siromakov se zastrupilo z gobami. V Dajn-kovih barakah v Mariboru se je zastrupilo 14 siromašnih ljudi z gobami. Delavčeva žena Marija Kmetič je nabrala nad Tremi ribniki polno košaro gob. Nekaj jih je pripravila doma za večerjo, en del je dala prijateljici Elizabeti Kolar, ostanek pa je prodala sosedni družini. Vseh 14 ljudi, ki so zavživali te gobe, se je zastrupilo. Osem zastrupljenih so morali prepeljati v bolnišnico, kjer jih je rešila izdatna zdravniška pomoč.
Pri belem dnevu vlomil v trgovino. V opoldanskih urah je vdrl v Gosposki ulici v Mariboru neznanec s ponarejenimi ključi v trgovino Platzer in je odnesel 1600 din.
Ponarejevalski mojster s pomagači pred sodniki. Pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila 1. oktobra občo pozornost vzbujajoča sodna razprava proti mojstrskemu ponarejevalcu Francu Rupniku in njegovim pomagačem. Rupnik, ki je star že 68 let, je po poklicu fotograf, ki se je ukvarjal leta in leta s potvarjanjem vseh mogočih bankovcev. Klatil se je od prevrata po Mariboru ter okolici, kjer je skrit na podstrešjih kmečkih hiš ponarejal s pomočjo botografičnih plošč papirnati denar. Prvič je bil obsojen radi potvarjanja leta 1926 skupno s ponarejevalcem Jurijem Potočnikom, ki je pozneje umrl v kaznilnici, na tri mesece. Leta 1927 so ga radi istega zločina obsodili v Mariboru na devet let, katere je presedel. Kakor hitro je bil svoboden, ga je že dobiti v po-narejevalnici v Sp. Radvanju pri Mariboru, kjer je pri zakonskih Kolman v posebno prikriti kamrici potvarjal stotake in jurje. Ko so orožniki obkolili Kolmanovo hišo, je Rupnik s sopomaga-čem srečno ušel skozi okno, na, katerem je že prej prežagal železne križe, ki so bili samo prislonjeni. Po uspelem pobegu je bila oblast prepričana, da se je zviti možakar skril kam na Hrvaško. V resnici je bil pa Rupnik v Spodnji Novi vasi pri SloV. Bistrici, kjer’ je že zopet imel na podstrešju kmečke hiše delavnico, do katere je vodil dohod skozi luknjo v senu. V ponareje-valnico je bil napeljan zvonec iz kuhinje, odkoder bi naj mojstra posvarili za primer nevarnosti. V Spodnji Novi vasi je bil Rupnik aretiran 28. maja. Z njim vred je bilo obtoženih 12 pomagačev. Sodba je bila razglašena 4. oktobra predpoldne. Glavni krivec Franc Rupnik je bil obsojen na šest let in dva meseca. Soobtoženi so prejeli kazen od 4—20 mesecev, trije od teh pogojno. Dve obtoženi ženski sta bili oproščeni.
Potok naplavil trupelce novorojenčka. V Bohovi v župniji Hoče pri Mariboru je naplavil potok na travnik posestnika Legata močno razpadlo trupelce novorojenčka.
Na prvi pogled huda prometna nesreča je srečno iztekla. V Mariboru po Ruški cesti je peljal voznik stavbene tvrdke gramoz. Pri tekstilni tovarni Doctor in drug so se splašili konji nasproti prihajajočega avtomobila. Konja sta potisnila težki voz nazaj v ograjo ob strmem obrežju Drave. Ograja je popust/ila, voz je zdrčal s konjema ritensko po zelo strmem pobočju in se je ustavil tik pred Dravo. Konja sta ostala nepoškodovana in so ju privedli reševalci po nalašč izsekani stezi nazaj na cesto. Voznik se je rešil s hitrim odskokom. Na videz zelo huda nesreča ni povzročila prav za prav nobene škode.
Pri vlomu pokradeno tekstilno blago. Na Kralja Petra trgu v Mariboru je bilo v noči s strani magdalenske cerkve vlomljeno v skladišče in odnešenega tekstilnega blaga za 9221 din.
Vajenec si poskusil vzeti življenje. Na Bet-navski cesti v Mariboru ei je pognal iz samomorilnega namena kroglo v prsa Florjan Horvat, 18 letni pekovski vajenec, katerega je prepeljal reševalni oddelek v brezupnem stanju v bolnišnico.
železničar hudo ponesrečil. Na glavnem kolodvoru v Mariboru se je zgodila 5. oktobra huda nesreča, ki je zadela 32 letnega železničarja ' Aloza Podlesek, kateri stanuje na Teznu. Med službo je šel čez tir. Leva noga se mu je zataknila med tračnici in v tem trenutku se je premaknila kretnica. Podlesku je dvakrat zlomilo levo nogo in mu zmečkalo peto. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Za hranilno knjižico ga je osleparil. K Jakobu Burka, posestniku pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, se je natepel neznan slepar, kateri je iz-
neumorno in seje strup med nas. Pa njegovo delo ne bo obrodilo sadov, ampak bo slej ko prej propadlo. Vse to nas bo samo vzpodbudilo k novemu in vztrajnemu delu. Vemo, da nam ne more nihče škodovati, dokler bomo zaupali drug drugemu, zato se takega ravnanja ne bojimo. Le združeni bomo nekaj takega dosegli in si pridobili svoje tolikanj kratene pravice. Le taki' bomo kot obrambni zid proti vsem napadom od strani gospodarjev in nasprotnikov organizacije. Imamo mnogo tovarišev, ki se še niso organizirali, ki še vedno mislijo, da jim bodo pečeni piščanci kar sami od sebe leteli v usta. Mnogi od njih so nevedni in se ne zavedajo koristi organizacije, zato jih moramo poučiti in jim dati veselja do dela. To pa bomo mogli le, če bomo voljo do dela sami imeli. Torej na delo vsi, ki vam je kaj mar vaša in skupnosti korist!
Ljubljana. Tovariši! Dne 13. oktobra se bo v prostorih centrale ZZD, Čopova 1, vršil sestanek slaščičarjev. Sestanka naj se vsak član zanesljivo udeleži in pripelje s seboj še svoje tovariše. Dnevni red sestanka: 1. Čitanje zapisnika zadnjega sestanka. 2. Poročilo s plenarne seje in čitanje okrožnice št. 11 o sklepih plenarne seje. 3. Poročilo blagajnika in tajnika. 4. Debata. 5. Slučajnosti. Pričakujemo, da bo udeležba res taka, da bomo nekaj pomenili !
e vesti.
javil, da se piše Davorin Trstenjak. Zanimal se je za Burkovo hranilno knjižico pri Hrvatski štedioni, glasečo se na znesek 15.000 din. Prepričeval je posestnika, da je njegova vloga glede vrednosti padla, tako dolgo, dokler mu je ta ni izročil z naročilom, da mu proda knjižico in bo vsaj nekaj izkupil za njo. Slepar je obljubil za vlogo 8487 din. Komaj je imel knjižico v žepu, je zginil in ga seve ni bilo več na spregled. Burka je prijavil goljufijo oblasti v Mariboru, kjer so ugotovili, da je omenjeni lopov prodal knjižico nekemu bančnemu zavodu za 7878 din in pobrisal z denarjem.
Vlomilec oškodoval delavca. Pomožnemu delavcu Lovrencu Verbeg na Teznu pri Mariboru je sunil vlomilec Kovčeg, v katerem je bilo obleke za 2000 din.
Pri preizkušanju telesne moči si zlomil nogo. Na Pristanu v Mariboru se je ruval s tovariši Viktor Anželak, 45 letni splavar. Pri preizkušanju moči s splavarji je padel tolikanj nesrečno, da je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico z zlomljeno desno nogo.
Poboj ob priliki kožuhanja. Na Košakih pri Mariboru je prišlo pri kožuhanju do pretepa. Ves krvav in z razbito lobanjo je obležal mrtev v bližnjem vinogradu 45 letni viničar Karel Kladnik s Košakov. Spravili so ga v mrtvašnico na Pobrežje, kjer so truplo raztelesili. Kot krivca so aretirali 21 letnega Jožefa Danko.
Sreča otroka pod vozom. V Studencih pri Mariboru je zašel pod vola in voz šestletni železničarjev Franček Jug. Kolesa so šla preko otroka in so ga le neznatno opraskala.
Mehanik se hudo poškodoval. Drago Horvat, 25 letni mehanik, je zadel na cesti med črno in Mežico s tako silo ob cestni kamen z motornim kolesom, da je bil oddan nezavesten in s hudimi notranjimi poškodbami v bolnišnico.
Mura odnesla brod. Narasla Mura je odtrgala in odnesla v Lutvercih pri Gornji Radgoni brod, katerega so se posluževali dvolastniki.
Pri napadu ob oko. V Oseku v SltiV. goricah je bil napaden 17 letni posestniški sin Matevž čuk od neznanca, ki ga je zabodel z nožem v levo oko, katero je izteklo.
Otrok se smrtno opekel. V Činžatu nad Falo je pri posestnici Mariji Lampreht polil po sebi dva litra vrele kave štiriletni sinko Alfonz. Dobil je tako hude opekline, da jim je čez par ur podlegel.
Smrt na cesti. Sredi ceste iz Vrhovdola proti Limbušu pni Mariboru so našli mrtvo Pavlo Čeh. Ker so ljudje govorili, da bi naj bila najdena zadavljena, je bilo odrejeno sodno raztelesenje. Sodna komisija je dognala, da je zadela Čehovo srčna kap.
žrtve podivjarica. V Prevaljah je v noči na 5. oktober pred krčmo v pretepu podivjal brezposelni sedlar, kateri se je potikal že dalje časa po Prevaljah in okolici. Z nožem je prerezal Gabrijelu Guzejevcu žilo odvodnico na roki, Rudolfu Hriberniku žilo odvodnico na vratu, Breclan je dobil urez v nogo, Tonček Pučel je bil zaboden v prsa in ima ranjena pljuča. Hudo ranjena Pučla in Hribernika so prepeljali v bolnišnico v Slovenjgradec. Pobesnelega divjaka so orožniki koj aretirali.
Z avtomobilom v potok. V Vuhredu se je vračal z vinske trgatve v gostilni Kovač v noči v avtomobilu Anton Bolim, lesni trgovec iz Vuhreda. Blizu doma je skoro nov avto zdrčal po strmini v Vuhredški potok. Oče avtolastnika je dobil hujše poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico, drugi so dobili le lažje praske. Močno je trpela karoserija.
Smrten padec z drevesa. Hruške je obiral Fr. Kosi, 60 letni posestnik v Grabah pri Ljutomeru. Padel je z višine drevesa in je obležal mrtev:
78 letni prevžitkar si sam končal življenje. V Gorici pri Murski Soboti se je obesil radi hudega trpljenja 78 letni prevžitkar Janez Novak.
Usodepoln padec z lestve. Simon Krajnčič, 43 letni posestnik iz Spuhlje pod Ptujem, je padel z lestve in sl je zlomil hrbtenico. Hudo poškodovanega so spravili v bolnišnico v Ptuj.
Orožniki zaprli vlomilca in dezerterja. Martin černjak, posestnikov sin iz Velike Ravne pri Vitanju, je kot vojaški begunec ali dezerter dalje časa z vlomi ogrožal Vitanje z okolico. Več orožniških postaj je priredilo na Černjaka pogon, prijeli so ga in izročili v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Padec iz vlaka. Jožef Podkrajšek, 24 letni dninar s Ponikve ob juž. žel., je padel iz vlaka in si je zlomil levo nogo v stopalu. Poškodovani se zdravi v celjski bolnišnici.
Nesreča pri obračanju voza. V apnenici v Pečovniku pri Celju je obračal voz Franc Kolar, 26 letni krojaški pomočnik z Zvodnega pri Te-
harju. Radi spodrsnjenja je padel tako nesrečno, da so ga morali oddati v celjsko bolnišnico z nalomljenim križem.
Komaj od vojakov in že smrtna žrtev pretepa. Od vojakov se je vrnil Ludovik Meglič, doma iz Brezij pri Sv. Neži nad Kovorjem. V fantovskem pretepu v Hudem grabnu pri Tržiču sta metala Megliča neki delavec in mlinar s tako silo ob betonski zid, da mu je počila lobanja in so ga našli drugo jutro mrtvega v obcestnem jarku.
Pod voz. Pri Jurkloštru je padel pod voz desetletni posestnikov sin Ivan Zalokar iz Podpeči. Kolesa so mu šla čez trebuh in ima hude notranje poškodbe.
Delavec umrl vsled poškodbe pri padcu. V tovarni Lignolit v Radečah je padel pri delu 12 m globoko 27 letni delavec Franc Peternel iz Dobrave pri Radečah. Pri padcu je dobil tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegel po preteku nekaj dni v celjski bolnišnici.
Otrok padel iz višine 30 metrov. Na Limber-gu v Trbovljah se je splazila šestletna Anica Flis skozi ograjo na žično postajo. Tamkaj vozijo vozički tako nizko, da se je otrok lahko enega oprijel In se je z njim odpeljal kakih 200 metrov naprej. V višini 30 metrov so deklici omagale moči, spustila je voziček ter padla na grozo vseh gledalcev na tla. Sreča je bila, da si je zlomila samo levo nogo in se je popraskala po obrazu. Priletela je namreč na bolj mehka tla.
S strelom v glavo si končala življenje. Pred krčmo v Kisovcu v Zagorju se je ustrelila 30 letna Pepca Hudomalova iz Toplic pri Zagorju, hči upokojenega rudarja. Vzrok obupnega dejanja še ni pojasnjen.
14 grobov oskrunjenih. V noči na zadnji ponedeljek je bilo na pokopališču na Črnučah pri Ljubljani prevrnjenih 14 nagrobnih križev in kamnov.
če odreče kolesarju navzdol zavora, G. M. Kvaternik, poslovodja v Šmartnem, se je peljal na kolesu po opravkih v štango pri Litiji. Zvečer na povratu mu je na strmini pred Zavrtni-kom odrekla zavora ter je priletel v zadnje kolo voza, ki je stal na cesti. Kvaternik se je zgrudil nezavešten v obcestni jarek. Pozneje je ugotovil zdravnik, da si je pri padcu hudo pretresel možgane in si je izbil devet zob.
Konja se ubila v prepadu. Posestnik Jakob Brvar iz Dolenje vasi pri Zagorju se je podal na Kal nad št. Lambertom s parom konj na nakup žita in krompirja. Naložen voz sta pustila gospodar in njegov hlapec pred hišo, v kateri sta kupila, kar sta rabila. Po vrnitvi iz hiše sta opazila, da sta konja zginila kar sama z vozom. Hitela sta, da bi dohitela vprego, a sta žalibog že našla konja ubita v prepadu, v katerega sta se zakotalila z vozom vred na nevarni strmini. Brvar je oškodovan za 5000 din.
Ker se je sam javil, so ga kar pridržali, časopisje je v zadnjem času veliko pisalo o 30 letnem Štefanu Tomincu, ki je rojen v Postojni in pristojen v Ljubljano. Po poklicu je krojač, a je že presedel tri leta v kaznilnici in so mu bili po izpustitvi iz ječe vlomi in tatvine vsakdanji kruh. Kakor hitro se je pojavil Tominec v Ljubljani, je bilo tam izvršenih več vlomov, katerih je dolžila policija Tominca in ga je tudi iskala. V svoji drznosti je šel Tominec sam vprašat ljubljansko policijsko oblast, kaj da ima z njim. Na policiji so ptička kar pridržali in so mu dokazali več v zadnjem času posrečenih in izjalovljenih vlomov. Tominec bo izročen sodišču.
Ruski begunec obupal. V Ljubljani v Tivolskem parku se je obesil Vladimir Čmiljanovski, 42 letni ruski begunec in zasebni uradnik pri tvrdki »Balkan«. Vzrok samomora je neznan.
Cigani vlomili v trgovino. V trgovino Antona Marolta v Starem apnu v občini Sv. Jurij pri Grosupljem so vdrli cigani iri so odnesli blaga za štiri jurje.
Večji in manjši požari. V Stožicah pri Ljubljani je vpepelil ogenj Ivanu Jemejcu star ter lesen pod. — Pri Sv. Martinu na Pohorju je na večer pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Hermanu Sulc. Zgoreli so tudi trije voli in zriaša škoda 80.000 din. — V ponedeljek 4. oktobra ob trph zjutraj so začeli na Meljskem hribu pri Mariboru goreti, hlevi posestnika Alojzija Rebernik. Gasilci iz Maribora so rešili z veliko težavo stanovanjsko hišo. — V Ljubnem v Savinjski dolini je pogorela hiša krčmarju Maksu Šternu. Pri gašenju se je hudo opekla iri je morala v celjsko bolnišnico 18 letna najemnikova hčerka Marija Zapušek iz Debra pri Laškem. — Martinu Blažeku, posestniku v Doleni vasi pri Ptuju, je podtaknila požigalčeva roka ogenj v gospodarsko poslopje, katero je pogorelo do tal. — Podtaknjen ogenj je vpepelil pri Sv. Martinu na Pohorju gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Pečniku, ki ima 30.000 din škode. — Pri Sv. Duhu ob severni meji je pogorelo v ponedeljek 4. oktobra 30.000 din vredno župnijsko gospodarsko poslopje. Zavarovalnina znaša komaj 10 jurjev. S poslopjem je zgorela vsa krma ter slama. Rešili so govejo živino, svinje in kokoši. Nekoliko poprej, kakor so švignili plameni, je skočil iz poslopja neznan klatež, ki je prenočil na poslopju brez župnikove vednosti.
Radarsko okrevališče pod Golico.
Najstarejše socialno zavarovanje v naših krajih predstavljajo bratovske sklad-nice, ki poslujejo že nad sto let v prospeh in blagor rudarjev in kovinarjev. Z žulji rudarjev in kovinarjev zbran denar se je v naših krajih uporabil za velike socialne ustanove, ki bodo še poznejšim pokolenjem v korist. Sedaj so bratovske skladnice iz Slovenije napravile zopet lep korak naprej. Ustanovile so pod Golico na Gorenjskem okrevališče za rudarje, ki se bo kmalu začelo graditi. V nedeljo se je vršil na Kosmačevem posestvu pod Golico, kjer bo novo okrevališče stalo, tozadeven sestanek. Prisostvovali so zastopniki rudarjev in plavžarjev, zdravniki bratovskih skladnic in šefi podjetij iz Ljubljane, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Laškega, Raj-henburga, Velenja, Guštanja, Celja, Štor in Jesenic. Med njimi so bili generalni ravnatelj TPD Skubec, predsednik glavnega odbora bratovskih skladnic s podpredsednikom Murnom iz Trbovelj, šef-zdravnik dr. Cizelj iz Trbovelj, ravnatelj
skladničnega urada Dular, rudarski glavar inž. Močnik ter šef bolnišnic bratovskih skladnic dr. Obersnel z Jesenic.
Bratovska skladnica je letos spomladi pod prav ugodnimi pogoji kupila Kosmačevo posestvo, da zgradi tam okrevališče za svoje člane. Posestvo obsega 24 ha gozdov, polja, travnikov in pašnikov. Dobršen del te zemlje obsega planino od spodnje koče na Golici do državne meje. Kraj je idealen za letoviščarje in leži 1050 m nad morjem na prisojnem pobočju sredi zanimive flore in je proti severu zaščiten, odlikuje ga pa krasen razgled na Triglavsko pogorje in idealen planinski zrak. Na mestu, kjer stoji stari Kosmačev dom, v katerem je bratovska skladnica že doslej uredila 12 postelj za svoje zavarovance, bodo v kratkem začeli graditi veliko moderno okrevališče, nad njim pa poslopje za otroško počitniško kolonijo.
Pod vodstvom dr. Obersnela in upravitelja jeseniške bratovske skladnice Šetinca ter oskrbnika posestva Fenca so si gostje ogledali zemljišče, na katerem bo v kratkem zrastla ena naših najpomembnejših socialno-zdravstvenih postojank. Omeniti je še, da je Kosmačeva hiša poleti menda na j višja slovenska hiša, ki dobiva elektriko iz omrežja Kranjskih deželnih elektraren.
3I2ed
ovapisi
Polzela. V nedeljo 26. septembra smo imeli v Prosvetnem domu prosvetni popoldan s prav pestrim sporedom. Bilo je več predavanj, med njimi eno s skioptič-nimi slikami o katoliškem tisku. Govorila sta gg. urednik Košiček in inž. Sodja iz Ljubljane. — Delavstvu iz tukajšnje tovarne pletenin »Polzela« pa je predaval tov. Grebenšek, zastopnik ZZD iz Ljubljane. Ob tej priliki se je tudi ustanovila Zveza združenih delavcev na Polzeli, kar pa seveda nekaterim gospodom prenape-težem nikakor ni po godu. Delavci pa še dobro pomnimo, kako je bilo takrat, ko so isti gospodje skupaj limali organizacijo, katera je bila všeč podjetju, ne pa delavcem. Saj so morali delati in še delajo za beraško plačo 1.50 din na uro. Tudi sedaj groze, da bodo že obračunali s tistimi delavci, ki so se organizirali pri ZZD. Toda teh groženj se naši delavci pač ne bodo bali v borbi za svoj kruh in pravico.
Sc to in ono.
Uradniške plače se bodo zvišale. Vlada je že izdelala načrt o povišanju uradniških plač. O načrtu je razpravljal že go-‘spodarsko-finančni odbor ministrov ter ga je odobril. Sedaj je o povišanju uradniških prejemkov sklepal tudi ministrski svet, ki je sklenil, da se nižjemu uradni-štvu in nameščenstvu vrnejo osebne in draginjske doklade, ki so jim bile radi praznih državnih blagajn odvzete leta 1935. Zvišanje stopi v veljajo s 1. novembrom.
Zenica je začela poslovati. V nedeljo so bili v prisostvovanju ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in nekaterih drugih visokih predstavnikov otvorjeni novi tovarniški obrati državne železarne v Zenici. Z obratom je pričela valjarna ter je bila kot prva izvaljana in izgotovljena železniška tračnica. Postopoma se bodo otvarjali še novi obrati, obenem pa se predvideva združenje Zenice s topilnicami v Varešu in z rudniki železne rude v Lu-biji. Tako bo nastala v osrčju Bosne ogromna kovinska industrija, ki bo največja v jugovzhodnem delu Evrope.
Stavka kovinarjev v Splitu. Zaradi nizkih mezd so stopili kovinarski delavci v Splitu v stavko. Edino izjemo delajo delavci v ladjedelnicah, kjer so mezde nekoliko boljše, drugače pa je stavka popolna.
Naš letošnji izvoz bo po dosedanjem poteku dosegel višino šest milijard dinarjev. Letos bomo mogli še izvoziti živine in živalskih proizvodov za 440 milijonov din, pšenice za 180 milijonov din, koruze za 400 milijonov din, lesa za 360 milijonov, tobaka za 90 milijonov, bakra in drugih rud za 300 milijonov, konoplje za 100 milijonov in drugih proizvodov za 160 milijonov dinarjev.
Izpopolnitev občinskega sveta v Zagrebu. Notranji minister je izpopolnil zagrebški občinski svet z imenovanjem 14 novih občinskih svetnikov. Ta mesta so bila do-sedaj izpraznjena, ker so pristaši dr. Mačka odstopili. Novi občinski svetniki so večinoma neopredeljeni.
Trgovski sporazum z Nemčijo. V Dubrovniku se je izvršil te dni podpis trgovskega dogovora med našo državo in Nemčijo, s katerim naj bi se uredilo vprašanje našega izvoza v nemško državo. Nemčija od nas veliko izvaža, ne more pa plačevati z denarjem, temveč samo z blagom. Ta menjalna trgovina pa nam dosedaj ni prinašala dosti koristi, ker je bila Nemčija neprestano več dolžna kakor je mogla plačati. Na podlagi novega dogovora bo mogoče nesoglasja v plačilnem prometu med obema državama odpraviti. Obenem je Nemčija ugodila naši zahtevi, da se poveča dotok nemških turistov v našo državo.
Protižidovski pokret na Poljskem zavzema vedno večji obseg. Sedaj je izdala vlada naredbo, da morajo židovski dijaki na srednjih šolah in vseučiliščih sedeti v posebnih klopeh. Na te sedeže ne sme sesti noben krščanski dijak. Med judi je ta odredba povzročila novo veliko razburjenje. Pokazala pa se je prav umestna, saj se je videlo takoj, da imajo na nekaterih šolah večino judovski dijaki, dasi so sicer v dotičnih mestih v znatni manjšini v primeri s poljskim prebivalstvom.
Spori v angleški delavski stranki. V angleški delavski stranki, ki pa sicer nima s socialisti ničesar skupnega, so nastali ostri spori, ki groze razbiti to drugo največjo angleško politično organizacijo na dva dela. Spor je nastal med predstavniki strokovne in med pristaši politične smeri v stranki. Strokovničarji zahtevajo čim ostrejšo opozicijo proti sedanji vladni politiki, političarji pa so za delno podpiranje vlade v njenih zunanje-političnih stremljenjih.
V	Braziliji so imeli letos izredno dobro žetev kave. Da pa ne bi padle cene kavi na svetovnem trgu zaradi previška, je skle-
nila Brazilija, da uniči 70% letošnje žetve. Kavo bodo ali zmetali v morje ali pa jo bodo skurili na lokomotivah namesto premoga. Svet je res že narobe! Reven človek pri nas si kave sploh ne more več privoščiti, tako je draga, v Braziliji pa jo bodo uničili na stotisoče ton.
sveiu
Verska umetniška razstava v Parizu. Razstava verske umetnosti o priliki pariške svetovne razstave nudi izčrpni pregled razvoja krščanske verske umetnosti v okviru splošnega razvoja francoske umetnosti. Na razstavi je zlasti lep razvoj srednjeveške umetnosti Francije v če-ščenju Matere božje in do današnjih dni. Sleherna verska podoba ima na razstavi tudi podobo posvetne umetnosti poleg sebe, da je tako videti, kako je krščanska umetnost tesno povezana z vsem umetnostnim stremljenjem, da se torej krščanska umetnost ne razvija zase, ampak se preživlja z živostjo vsakršne dobe in življenjem vsakršnih časov. Kljub temu, da prihajajo na pariško razstavo tudi brezverci, se kaj radi ustavljajo v paviljonu in ogledujejo razstavo verske umetnosti.
Radio poslušajo na kolesu. Angleška radio-razstava je v Olimpijski dvorani v Londonu razstavila prvikrat neko napravo, ki moreš z njo poslušati radio na kolesu. Naprava za sprejemanje je spojena z električno baterijo in je glede na težo in obliko čim najmanjša. Radio je moči poslušati z eno samo slušalko na eno uho. Slušalko si pritrdiš na glavo in je take vrste, da se skoraj nič ne trese. Poslušati moreš le krajevno oddajno postajo, vendar so nekatere tvrdke preuredile napravo tudi že za poslušanje večjih daljav. Celo kratki valovi so pri neki napravi za na kolo že upoštevani. Napravo pritrdiš na kolo v zabojčku, ki ga ne more dež premočiti. »Luksuzni« aparati so celo v zabojčku iz lupine kokosovih orehov.
Ruski Matuzalem. V Svedlovskem v Rusiji živi najstarejši človek sveta, in sicer 134 letni Izak Danilovič Fedotov. Baje se je rodil leta 1802 in je do svojega 116. leta še delal. S 124 leti so mu podelili državno pokojnino. Fedotov ima 17 otrok, od katerih jih je že več dedov in babic, a števila njegovih otrok otrok pa doslej še niso mogli dognati; brez dvoma pa jih je veliko.
Sedem let neprestano spal. V maloazijskem mestu Kodjugar živi nek Turek, ki se piše Beli in je brez prestanka spal celih sedem let. Ta mož je danes petdesetletnik. Pred sedmimi leti je nekega dne ogledoval ta kmet svoja polja in se nekam utrujen vrnil domov. Po kosilu je legel z namenom — tako je povedal sam — da bi se za kakšno uro malo odpočil. Toda od takrat pa do predkratkim se ni več prebudil vseh sedem let. Hrano so mu dajali umetno. Njegovi domači so vedno upali, da se bo zdaj pa zdaj zbudil iz sladkega spanja. To pa samo nekaj časa. Kmalu so morali spoznati, da je morda to njihovo upanje čisto odveč. Po dolgi noči sedmih let pa je sedaj vendar tudi zanj na-
stopilo »jutro«. Ko se je prebudil, ni sedem dni mogel niti zatisniti očesa, toliko je bil prespan. Bil pa je, kakor da ničesar več ne čuti in tudi ni dajal na vprašanja, ki so mu jih stavili, nobenih odgovorov. Zdelo se je, kakor da je čisto izgubil spomin. Pa, kaj se je potem spet zgodilo? Po sedmih dneh je znova zaspal in se še do danes ni zbudil.
Gozdni človek v bolnišnici. V Ankum-skih gorah nedaleč od Osnabriicka v Nemčiji so našli v gozdu popolnoma izčrpanega čudaka Ivana Klaasa, ki je 30 let preživel samo v gozdovih, čeprav je bil sin imo vite jšega posestnika iz bližine in je podedoval njegovo posestvo. Ni ga bilo pripraviti do tega, da bi živel pod streho. Celo v mrfeli zimi je spal zunaj v goščavi ah v majhnih jamah. Edino v prekomerno mrzli zimi leta 1928 je spal v majhnem skednju. Oblačil se je v kože, brado in lase si je pustil rasti, kakor je Bog hotel. V bolnišnici so mu brado in lase temeljito porezali in tudi ni govora o tem, da bi nosil živalske kože namesto običajne obleke. Radovedni so, kako bo živel potem, ko pride zopet iz bolnišnice.
tooplne
Nogometni dogodek pretečene nedelje je bila meddržavna tekma med Jugoslavijo in Cehoslo-vaško, ki se je vršila v Pragi. Po izredno napeti borbi se je posrečilo Cehom, da so zmagali z rezultatom 5:4. Cehi so v prvem polčasu vodili že 3:1, v začetku drugega polčasa so zvišali celo na 4:1, potem pa so se naši igralci zdramili ter začeli napadati češka vrata. Kmalu so izenačili na 4:4, nato pa so zagrešili taktično napako, da so se umaknili v obrambo, hoteč obdržati neodločen rezultat. Tako je potem češkemu napadu uspelo, da je še enkrat prodrl ter zvišal rezultat na 5:4. Kljub temu pa je ta tekma za nas častna, saj je znan češki nogomet kot eden najboljših v Evropi. — Istočasno, ko se je vršila tekma v Pragi, sta se v Zagrebu sestali reprezentanci Zagreba in Prage. V tej tekmi so Zagrebčani zasluženo zmagali 2:0. — Belgrajska reprezentanca je nastopila proti reprezentanci Subotice, ter jo je premagala 2:0. — V Sloveniji smo imeli v nedeljo nekaj prav zanimivih nogometnih prireditev. Tekme so se igrale v korist ljubljanske podzveze ter je bila med njimi najzanimivejša v Mariboru, kjer sta se srečali ljubljanska in mariborska reprezentanca. Mariborčani so igrali odlično, dočim so Ljubljančani docela odrekli ter so izgubili z visokim rezultatom 4:0. Tudi v Celju so imeli v gosteh drugo ljubljansko reprezentanco, ki pa je imela prav takšno smolo kakor ona v Mariboru. Celjani so zmagali 2:0. V Ljubljani so imeli nogometni turnir z devetimi tekmami, iz katerega je izšel kot zmagovalec ŽSK Hermes.
Lahka atletika. V Ljubljani so se pomerili ju-niorji SK Ilirije in zagrebške Concordije. Juni-orsko moštvo Concordije spada med najboljša v državi ter je tudi v Ljubljani opravičilo svoj sloves z zmago 63:52 nad Ilirijo. Med nastopajočimi sta se zlasti odlikovala državna reprezentanta Kotnik in Bratovž, člana Ilirije. V okviru tega srečanja sta naskočila oba naša znana tekača Skušek in Goršek dosedanji rekord na 500 m, ki ga je držal Gabršček ter sta uspela. Dočim je znašal dosedanji rekord 1:08,8, je tekel Goršek 1:07,7, Skušek pa 1:07,9.
Motociklistične dirke v Zagrebu so bile največje, kar je bilo dosedaj pri nas sličnih prireditev. Nastopil je na njih najhitrejši dirkač sveta Anglež Buttler, ki je zmagal v vseh vožnjah ter je postavil tudi nov rekord v vožnji enega kroga z 28 sekundami. Prejšnji rekord je imel danski dirkač Sorensen z 29 sekundami. Odlično pa sta se poleg tega svetovnega dirkača uveljavila tudi naša domača mojstra, Slovenec Starič in Zagrebčan Uroič, odlikoval pa se je tudi Mariborčan Rudi Lotz.
Rene Bazin	45
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
— Ali misliš, da sem pozabil? Prav tako dobro še vem kot prvi dan.
— Gospod Fortie, rad bi popravil krivico, ki sem vam jo storil in se vrnil na Viži.
— Čas je že mimo, Gilbert Kloke! Ali se zato vračaš, kar ti moč že pojema?
— Ne, je rekel Gilbert, ni mi še pojenjala.
— Morda ker nimaš več denarja?
— Poslušajte, je rekel mož in se za korak približal, ne morete mi očitati, da sem izgubil imetje, da bi plačal za hčerko. Da, hočem si služiti svoj kruh in si ga lahko služim povsod, gospod Fortie! Če se vračam k vam, se vračam radi pravice, ki sem vam jo dolžan in ker bom zdaj tu, kjer sem bil mlad.
— Rekel sem ti, tri in dvajset let je od tega: »Tudi ko boš star, nikoli te ne sprejmem nazaj!« Nimam dveh besed.
— Tudi jaz, gospod Fortie, sem rekel: »Hočem biti svoj gospodar!« Sedaj tega ne mislim več; ni stan tisti, ki dela človeka prostega. To sem videl pri Pikardijcih.
— Res, govorili so mi...
Gospod Fortie je imel suh smeh, ki ga je Gilbert poznal. Kadar je gospod Fortie podaljšal svoje
ustnice in to le za milimeter, to pa radi tega, ker ni mogel najti prave besede.
— Prosim vas, gospod Fortič — ljubim Viži!
Kmet se je zganil radi ganjenja. Tudi on, in
zlasti on je ljubil Viži. Opazil je dva volarja, dva slabiča osemnajstih let, slabih glav, slabih src, oba pač podobna vsem hlapcem, kakršne je možno dobiti danes. In čisto poleg sebe ima Gilberta, brez dvoma starega, toda ta ljubi zemljo, ta ne pije, na pusti, da bi se zgubila mrvica gospodarjevega imetja, ta se je dotaknil vsake grude velike kmetije in jo zganil.
Omehčal se je računajoč, ali naj sprejme Gilberta.
— Pridi, je rekel.
Ponudil je roko Gilbertu, da bi stopil do njega.
Te štiri sveže korake in dninar je zopet postal služabnik gospoda Fortieja na Viži.
Moža sta najprej pila dva kozarca dobrega vina in trčila, jedla sta skupaj v znamenje veselja. Gilbert se je zopet opogumil, spraševal je o spremembah in o stvareh.
— Našel boš zopet svoje gnezdo; ni tako dobro kot postelja!
— Mi je vseeno. Voli se še vedno enako imenujejo ?
— Vedno: grivec, tevc, sive, rdečko.
— Tem bolje, je rekel Gilbert, smehljaje se od veselja. Se mi ne bo treba ničesar nanovo učiti.
— Nič zato, Bog bodi zahvaljen, je odgovoril gospod Fortie.
Dvignil je zaveso pri oknu na polja.
— Glej, je rekel, kolikor je še dneva, pojdi malo čez polje, moj stari Gilbert!
Gilbert je šel preko dvorišča in šel na travnik, ki je zadaj za hlevi in odkoder se vidijo Fontenej in gozdovi. Toda on se je najbolj spominjal pogleda na pašnike. Dosegel je veliki pašnik in zopet je videl Morvanske gore in vse obzorje, ki ga je videl v mladosti. Potem pa je šel s polja na polje.
Živali so ga nekaj časa opazovale, potem pa so se pasle naprej, misleč: »Prav, on je od tu«; brinovke, ki so sedele na jagnjedih, ki so bili pa brez listja, so se sklicevale, preden so se potuhnile med šope omele; krokarji so ga v letu ttozdravljali.
Bilo je že mrzlo. Zapadnik je naznanjal veter tudi za prihodnji dan. Fontenejski zvon je zvonil Zdravo Marijo. Gilbert je bil sam sredi prostranega polja v padajoči noči. Mislil je na hišo, kamor se ne bo več vrnil, na hišo, ki je bila skrita v gozdu okoli Volčjega dola. Mislil je na svoje tovariše, na fon-tenejske dninarje in spoznal je, da vse ljubi, da je vsem odpustil in da mu bo dobro, ko bo zopet zaživel med njimi.
Nato je, ko je dan ugašal, šel okoli hriba in mislil na delo prihodnjega dne. Trava je bila lepa. Prahe so čakale na plug. Nad zemljo je dvigala pšenica svojo zelenost. Gilbert se je odkril in rekel:
— Ni več važno, kje stanujem, nič več vročina ali mraz; utrujenost ali smrt — moje srce je mirno.
Čutil je, kako je rastlo v njem veselje in kako se je obnavljalo srce.
In rekel je še:
— Star sem že in vendar sem sedaj prvikrat res srečen.
KONEC
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska
irila v Mariboru (Albin Hrovatin).
V'
V<r' ^