|faklucija v prilog ^ židovske državev Un' umaknjena. ■ J^j' v delavski stranki Z dva udarca "a konven-'J® bil poraz resoluci-MPndruiitev komunistične * k delavski stranki. Pro-ft* je bilo oddanih 2,- z« pa 468,000 gla-^isrec je bil amen- f m, ' deUvske ^ nobena politična •» grupa nominirati " Javne urade, če MU ;,S organiza- ^ z'un ndment i® bil -£13.000 proti 667,000 k ij "muIu amendmen-mogli komunisti ^ rinkf> v bodočnosti. hiktor Hm debaU- ■J" Ji«,id Laski kot * Be, ul,vn"«a ^bora wEEr b ; Vlual je za več h*ir* r,"urnevanja in Miir« ' ■Movarjgl k £ ^l'.t,čn. dri.. Smew''***1' d* bo ^ Z "*''' >* ^ * * gibljejo V Humbert noče zapustiti Italije De Gasperi postal načelnik države Rim. 13. jun.—Kralj Humbert je ponovno demonstriral, da ne bo zapustil Italije, dokler vrhov no sodišče ne poda razsodbe o rezultatu splošnih volitev, pri katerih se je večina volilcev izrekla za odpravo monarhije in ustanovitev republike. Kriza v Italiji se je zaradi stališča kra lja poostrila. * Člani ministrskega sveta so se sinoči ponovno sestali na svoji seji in razpravljali o kritični situaciji. Sprejeli so zaključek, da premier Alcide de Gasperi prevzame oblast kot začasni načelnik države. Zaključek ne o-menja stališče kralja, ki je v pismu, katero je bilo prečitano na seji članov ministrskega sveta, ponovno naglasil, da bo ostal v Italiji, dokler sodišče ne bo podalo razsodbe o rezultatu volitev. Prometni minister Ricardo Lombard! je na sestanku s časnikarji izrazil upanje, da bo kriza rešena. Humbert naj bi ostal po imenu načelnik države, toda vsa oblast mora priti v roke predsednika vlada. Monarhistlčne demonstracije v prrroK niniiutriiu k Trsnaijtr- jejo v Rimu, Neaplu in drugih italijanskih mestih. Vojaške čete in policijski oddelki so čuječi in na straži, da preprečijo obnovo izgredov. Policija je včeraj razpršila monarhiste, ki so demonstrirali na trgu Popolu, z vihtenjem sabelj in količkov. Poljski vojaki se vračajo domov Rim, 13. jun.—Nadaljnjih 1300 poljskih vojakov, članov armade generala Vladislava Andersa, je odpotovalo iz Neapla domov. Drugi vojaki poljske armade v Italiji, ki je štela čez 100,000 mož, bodo odpotovali v Anglijo, kjer bodo demobilizirani. Poljski vojaki so se borili na strani csme britske armade proti Nemcem na italijanski fronti v teku vojne. ___ Člani ogreke vlade dospeli v Ameriko New York, 13. jun.—Predsednik ogrske vlade Ferenc Nagy ln trije člani njegovega kabineta so dospeli z letalom v New York. V grupi so podpredsednik vlade Matyas Rakosi, zunanji minister Janos Gyoengyoessi in justični minister Stefan Riesz. Nagy je dejal, da bo Ogrska sku-tala posUti članica organizacije Združenih narodov, kakor hitro bodo podpisane mirovne pogodbe. Združenih državah. Naša zadeva ni reietanje ekonomskega sistema druge države. Velika Britanija naj ie naprej dela za združitev sil socializirane Rusije in svobodnega ameriškega podjetništva v interesu svetovnega miru." Resolucija glede premeftanja britske diplomacije je bila poražena. Avtorji resolucije so na-glašali, da imajo toriji važne diploma tične pozicije tudi pod delavsko vlado. Bevin je v svojem odgovoru kritikom dejal, da reorganiziran je diplomacije ni lahka stvar. Druga resolucija z zahtevo, naj se delavska vlada izreče za ekonomsko blokado Španije in pretrga dipiomatične odnošaje z režimom diktatorja Franca, je bila tudi poražena Bevin je zagovarjal britako politiko napram Španiji. Napori za odvrnitev stavke mornar jev Federalna vlada posegla v konflikt Washington. D. Cw 13. jun.^ Vlada je posegla v konflikt med unijami mornarjev, pristanišč-nih in pomolskih delavcev, da odvrne pretečo stavko. Člani administracije vojne plovbe so se pričeli pogajati z voditelji unij. Administracija je ponudila mornarjem zvišanje plače, zavrnila pa je druge zahteve. Harry Bridges, predsednik unije pristaniščnih delavcev CIO, je dejal, da ponudba ni zadovoljiva. V konfliktu s parobrodnimi družbami je zapletenih sedem unij. Ena izmed teh je neodvisna, ostale pa so včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Pogajanja, ki so bila včeraj pretrgana, se bodo danes obnovila. Če ne bo prišlo do sporazuma, bo stavka oklicana v soboto. Nemški vojni ujetniki v Italiji Datum repatriacije še ni določen Rim. 13. jun. — Cez 100,000 nemških vojnih ujetnikov se nahaja v Italiji pod nadzorstvom britskih in ameriških vojaških avtoritet. Sodi se, da je bilo sleoro milijon nemških vojakov zajetih v severni Italiji, ho ae je njihova fronta zrušila v maju preteklega leta. Kje je 900,000 nemških voja kov, ki niso v.rokah Angležev in Američanov, ni še razkrito. Koliko jih je dobilo dovoljenje za odhod domov in koliko se jih nahaja še v ujetništvu v evropskih državah zunaj Italije, je vprašanje, ki ne dobi odgovora. Zavezniško poveljstvo je potegnilo tehniško črto med vojnimi ujetniki. V eni kategoriji so oni, ki so bili ujeti, ko so se u-pirali, v drugi pa oni, ko so se podali prostovoljno. Nemški vojni ujetniki so v delovnih bataljonih in enotah. Take enote so v Livornu, Neap lu, Foggiji, Caserti, Gorici in drugih mestih. Nekateri so u-posleni kot strežniki v smeri-ških vojaških taboriščih. Britske avtoritete drže vojne uietnike drugih narodnosti. Med temi je 8000 Ukrajincev, ki so se borili ns strani nemške armade proti zaveznikom. Avtoritete trdlio, da se ti ujetniki noče JoJtnilU _vjv° J e dežele. Kardinal Spellman oplazil protestante New York, 13. jun.—Kardinal Spellman je udaril po voditeljih protestantskih cerkvs, ker pritiskajo na predsednika Truma na, naj odpokliče Myrona C. Taylorja, svojega ogebnega re-prezentanta v Vatikanu. Spellman je dejal, da voditelji pro testantov morda reprezentirajo zakrinkane klanovce, ki sovraži jo katoličane in sejejo seme raz kola med ameriškim ljudstvom. Protestanti trdijo, da je vzdrževanje Taylorja kot reprezentan-Trumana v Vatikanu hrše provizij federalne ustave glede ločitve cerkve od držaYe. ske Jo načrt za poljedelsko okrevanje jugoslavije Pomoina organizacija Združenih narodov izvršila veliko delo POSPEŠITEV DOVOZA 2IVIL Washington. D. O. 13. jun.— Pomožna organizacija Združenih narodov UNRRA je poslala več tisoč ton semen v Jugoslavijo v zvezi z izvajanjem programa, Čigar cilj je poljedelska rehabilitacija in okrevanje. Program je bil 98 odatotkov dovršen 30. aprila. Mletja UNRRA v Belgradu je poslalai glavnemu stanu UNRRA v Washington kablogram 22. maja, V katerem izraža zahvalo in naglasa, da je bila kvaliieta semen dobra. Direktor pomožne organizacije je F. H. La Guardia. On je nedavno naznanil, da je UNRRA poslala v Jugoslavijo' 16,000 glav živine, med temi konje, mule in krave. Jugoslovanakl otroci bodo dobili več mleka. Da se pospeši dovoz živil v Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo, je administracija UNRRA kupila flotilo 46 vlačilnih ladij in tovornih parnikov. "Dasi UNRRA ne dobi toliko živil Hot jih potrebuje za nasičevanjc lačnih ljudi, se nam ne more očitati, da nismo storili potrebnih korakov," je rekel La Guardia. Jugoalavija bo dobila fttlri vla-čflne ladje Itt trt tdvoHi* partil- ke, Grčija pet vlačilnih ladij in 12 parnikov, ostale ladje in par-nike pa Albanija. Povest o junaških naporih jugoslovanskih kmetov v Vojvodini je razkril Willford E. Johns, pomožni načelnik misije UNRRA v Belgradu. Problem je bil posojanje in obdelovanje polja v obsegu čez štiri milijone akrov. Johns pravi, da so se kmetje resno in odločno lotili reševanja problema. Težave so bile ogromne, ker so Nemci odpeljali iz Vojvodine poljedelske stroje in živino, polja pa posejali z minami. Stroje, katerih niso mogli vzeti s seboj, so uničili. Johns je dejsl, da so bile glavne potežkoče že premagane. Okrog 90 odstotkov rodovitne zemlje je obdelanih. Kmetje so še odvisni od UNRRA glede ži-ts, toda položaj se je izboljšal. Britske čete v akciji na Sumatri Batavtja. Jiva. 13. jun —Brit , tete ao začele čistilno ekcl JW na Sumatri po spopadih med vojaškimi strsžami In Indonezi.1 pravi poročilo. Britske avtoritete so prevsele več poslopij v osrčju meets Medana V apo-| podih v zadnjih dneh je bilo več, britskih častnikov in vojakovi ter domačinov ubitih ln ran je-' nih. Dogovor med Anglijo in Francijo Možnost ustanovitve bloka v zapadni Evropi London. 13. jun.—Hector Mac Nell, zunanji podminlster, je naznanil v parlamentu sklenitev dslekoseinega dogovora s Francijo. Na podlagi dogovora bo Velika Britanija pomagala Fran-čtji pri formiranju nove letalske sile in razvoju letalske indu stri je. Nsznanllo je važno, ker doka zuje, da se Frsncijs obrača proč od Rusije in naslanja na Veliko Britanijo. To je najbolf značl len razvoj v od nota jih med Francijo in Veliko Britanijo od zaključenja vojne v Evropi. Pokazala se je možnost ustanovitve bloka držav zapadne Evrope proti Ruaiji. Francija bo osvojila britski le tslskl system ln taktiko. Velika Britanija jo bo podpirala v vseh ozirlh. Sistem se bo raztegnil na Trsncoako aeverno Afriko. Velika Britanija bo odprla tudi šole za francoake letalce. MacNeil le razkril v parla menili, da Vel ^»deednik Truman Je še segotavil parobrodno drušbe. daj potim ae k rojaku Kovačtču. ki ške Istre In Julijske Krst i ne s j l® naročil norstriškras departments naj vek je v bližini Vprašal me je, kaj Trstom vred materi Jugoslaviji ' "*tire mod bivššasi voJaki-asomarJL I bi rad, jaz pa sem odgovoril, naj EN DAN MOJEGA ŽIVLJENJA Cleveland, O. — Enodnevni za piski. Danes je 25. maja. Ka kor vsako jutro, Uko sem tudi danes prvi na postajališču po uličnega busa. Poprej sva se snidla vsako jutro z Nickom Gu štinom, ali sedaj je on bolan. Ko izstopim iz poulične, grem naj prvo k Grku Petru na kavo. Di nes je bokojnica njena mama. šal sem za Snoyjeve, če dekle pa mi je odgovorilo ne, kajti mama bo posli Bridgeport in tam pok Nato sem srečal njeno mrs. Blatnik. Tudi njo po Joevu Snoy ju in žini. Joseph je moral iti nišnico. Ubogi Joe, če nij ga "trubla", ima pa druge Vračam se na delo, odmor bo kmalu končan. 125. ulici izstopim iz pou grem v prodajalno. Ko čam, se vlije ploha, a jj brez "kišobrana". Mudi "Haja, mrs. Kobal, kje d bili?" Odgovori mi, da pri j pa je začelo rositi in jo je šala za "marelo". Dajte nik, mrs. Rose. Vi ste tuk zu in sedaj ne rosi rosa, lije kot za stavo. Prišel remizo ob pravem času in i Ura je 12:19 popoldne, so "run" 40. To sva jaz glish. Ko vstopim, pride ni rojak Kovačič. Tudi na E. 65. ulici pri m« manu in je kupil meso z V Euclid Beach Parku moja južina zopet iz kave I civa. Dekleta me poznajo | kar naprej vedo, da hočen kavo. Gremo-Na 125. uli pi Josephine, sestra naše vernerja Lauscheta. are you, Frank?" "Oh, I 'fair and warmer', Josie." dal sem ji, da je umrl mojj ona pa mi je odgovorili, čiUla, a ni bila gotova, čel moj brat, ker je več takihj Governer pa mi je poslal i ki se glasi: Dear Frank:-sorry to learn of the J~ Joe. It was only the ol 1 heard an excellent accorc on the radio. My turned to Joe. He Ion I believe that it is he had] of genius. Please ac condolences. Sincercly Lausche. Bilo je lepo od Fra rekla njegova sestra J< Enako sem dejal tudi jaz ( 30 leti je moj brat Joe inr ne melodije, ali umrl je vež. Igral je v hiši Franka Lauscheta. Frani | daj najvišja oseba v držav ali kljub temu pošilja umrlim poznanim mu Kaj Ukega se dogaja le » kratični državi na svetu, l politični nazori se n«*JJ a kljub temu smo pr'J'H Vidim mlado mamica * fantka v vozičku m cattj šla čez cesto. Ustavim in avtomobili *> " ^ pri sebi mislim, kaj^ storil brez mame v stotine. Vidim del*« tička z vozičkom * porivata ps* un< šimo vzklike mater _ ci hoče na poulNS8JfJ Uko težka M£ f * kojna Pruate^^ iz Chicaga Cu^ 300 funtov sli ^ ^ , «iz alu*** Dotpel rz mUm šam rsdi" k- na^ Jg štrajk zopet sr bo pr^ * lOTnlcth msm*1 0se zbudil -gj sem naš*l moj Polšja te spredaj n-' na. prišel 4 pred ^ (Dal*** iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije vranje strokovnih kadrov pri koti in graditvi naše države ■i- i^vomno je zdaj obnova in litev nase države najpo-tinejše in najbolj pereče in&nje. Da bi ga pa rešili, neobhodno potrebni »trokov-ludri. Toda strokovnjakov malo, a tiste, ki jih imamo, bilo treba po večini prevzgo-in nadalje izpopolnjevati, upoštevamo perspektive arskega razvoja države industrializacije), ki naj življenjski standard de-množic, se nam pokaže ije strokovnih kadrov še _____ Razen tega ae zdaj 'nas tehnika razvija pod no-pogoji in v interesu deloy-množic. To pomeni, da se imo veseliti napredka teh-in da vstopa tehnika v služ-ljudstva. Pri nas pa šele pridobitvah, narodno o-lilne borbe, prehajajo gorska podjetja v ljudsko to se pravi, odstranjujemo in domače izkoriščevalce, [zvezi s tem se zmanjšuje tudi > tujih strokovnjakov, a strokovnjakov je bilo že jšnje čase malo in njihovo se je med vojno še ijšalo. bi torej rešili vprašanje »ve in graditve države, je jhodno potrebno rešiti vpra-?: kako bomo usposobili žaljive strokovne kadre. Za-j, ni dovolj, da ima naša dr-ra velika naravna bogastva, li če bi imeli potrebno tehniško ne usposobimo ljudi, ki tehniko ter si z njeno čjo odrejajo naravo in nu-i bogastva ljudskim im. fba je naglasiti potrebo ne sposobnih, temveč tudi po sljivih strokovnjakih, zato, je še vedno nekaj strokov-' ki so zaradi prejšnjih ler v državi več ali manj ijeni k pasivnosti in celo k oni obliki sabotaže. | ; li. iajnaravneje je, da se stro-vnjaki usposabljajo predvsem itrokovnih šolah in na tečajih, no povezani s proizvodnjo in »trebami naše države. Zato v glavnem rešeno tudi vpra-»je potrebnega števila stroškov, če bo pravilno reše-vpraianje strokovnih šol in »jev Toda, kako je treba re-i vprašanje strokovnih šol in twovneKa izobraževanja? Tu-v tem pogledu je treba preiti slabo dediščino preteklo- 1,1 remiju Srbije so tri sred-1 kmetijske šole, 11 nižjih ttUskih kmI. m specialna Jana-J iole, 5 kmetijsko gospo-»Jttih šol; na ozemlju Vojvo- * 3 srednje kmetijske šole, kmetijska šola zs invs-n* ozemlju Kosova in Me p* Je ena nižja kmetijska šo • *evii0 dijakov v teh šolah t ? vUje kakor kakovost pouka ni sko- boljša. To pa ne pome- • in ki šolah. ' trebs, ds mini-'r»i* kmetijstva Mihovo pri ' trokovne šole, t"čnega pregleda, - M učnih moči in to^^le ** bi vedela. •►V*- na i9h k,,.r ^ *»» ds neksteri ♦ " na stro-I*, oovnm p<>» ter ne razu ** ^v nadaljnjem 1 kp; ml'' ' ' m> ir» „ gospodarskem razvoju naše države. Vzemimo kot primer samo va jeniške Šole. Po nekih poročilih, ki jih imamo (z dne 30. januarja t. 1.) moremo sklepati, da so na teh šolah slabše razmere, kakor pred vojno. Delujejo predvsem po uredbi, ki jo je ministrstvo za induatrijo odobri 10 po osvoboditvi. S kakšno malomarnostjo je administrativno osebje izdelovalo to uredbo, je razvidno iz nekaterih formula cij, tako da so poleg naslovov demokratične federativne Jugoslavije, MNO, INO itd., ohranjeni izrazi "po odobritvi bana," "banska uprava," . "trgovska zbornica," "sklepanje pogodbe," "delodajalci" itd., ter sploh ni mogoče ugotoviti v čem so "spremembe in dopolnitve" stare uredbe iz 1. 1035. Kako malo pozornosti se pa posveča spremembi starih razmer v vajeniških šolah kljub vsem prizadevanjem ministrstev, je razvidno tudi iz tega, ds je ta uredba še vedno v veljavi ter da niso redki primeri formalizma in biro-kratizma nekaterih uradnikov. Značilen je primer z vsjeniiko šolo v Rakovici, kjer je ustanovitelj šole dobil samo akt, ds se vajeniška šola spreminja v industrijsko šolo—brez kakršnega koli pojasnila in navodila, čeprav ie v ministrstvu obstojal celo oddelek za strokovni pouk. III. V pogledu strokovne izobrazbe, to je vzgoje strokovnih kadrov, je mogoče storiti mnogo več, kakor je bilo storjeno. Tako med drugim tudi: 1. Po načrtu gospodarske zgraditve naše dežele je mogoč natančen pregled potrebnega števila strokovnjakov za posamezna gospodarska področja in točen razpored, kje in katere strokovne šole je treba odpreti, na kakšen način je treba v njih organizirati delo, dovolj popularizirati potrebo po strokovnih šolah in odvrniti naval dijakov v gimnazije (prepričevati dijake, da bodo po končani osnovni, nižji srednji ali popolni srednji šoli vstopali v strokovne šole, ki jim bodo nudile potrebno znanje za obnovo in graditev države teh zanesljiv obstoj po končani šoli) itd. 2. Reorganizacija dela v obstoječih strokovnih šolah: da se zviša število dijskov v njih (smešno je, da na 5 dijakov odpade po ena učna moč); da se spremeni učni načrt; ds se bolj aktivizirajo tako učne moči kakor dijaki strokovnih šol; da se pouk čim bolj poveže s proizvodnjo, ne da bi izgubili izpred oči pomen splošne izobrazbe kot pomembnega pogoja za strokov-no izobrazbo, in dalje da se izboljša gmotni položaj dijakov strokovnih šol itd. 3. Načrtno ustenavljsnje strokovnih šol in spremenitev neksterih gimnszij v strokovne šole. Rszen tegs je potrebno, ds se rszni tečsji (ki jih je mnogo, čeprav delo v njih zelo malo koristi) razvijejo v šole (ds se nekaj tečajev spremeni v oddelke ene šole) in da se v tečajih, dokler so potrebni, reorganizira delo in spremenijo metode in vsebina predsvsnj itd. 4. Z rszvojem industrializacije bo naraščalo število delavcev ter bo čedalje večjs potrebe po njihovi strokovni in splošni izobrazbi. Zdaj je pa posebno pereča potreba, ds se ustanovijo tečaji ze delavce iznajditelje. Listi objsvljejo skorsj vssk dan primere isnejdb med samimi delevci, ki si s temi Iznajdbami olajšujejo delo in z njimi pospe šujejo proizvodnjo. To še ne zadostuje. če demo takim delavcem naslov udarniki Njim ie trebe zagotoviti večjo splošno in strokovno izobrazbo in Jim o-mogočiti. da postanejo v nekem pomenu beaede znsnatvenlki-oroizvajalci Ni pa tudi malo delavcev, nad katerimi ao greši- 11 zlo*insk< režimi bivše Jugoslavije. Dovolj učnih moči je na tehnični In kmetijski fskul teti ter ns srednjih šolah, ki bi lahko predsvsle ns tskšnih te- čsjih. „ 5. Potrebno je pravilno raz-porediti in se posluževati strokovnih kadrov ter jim omogočiti nadaljnje izpopolnjevanje med ssmim delom. Treba je odstranjevati saboterje in Škodljivce, hkrati pa neprestano iskati dobre strokovnjake, jim o-mogočsti napredovanje in do največje mere izkoristiti njihove sposobnosti. "Učiti ljudi, najti sposobne delsvce—to je zdaj bistveno. Brez tega so vse u-redbe in odredbe brez koristi." IV. Tu je nekaj pripomb, nekaj primerov in le delno zajeto delo nekaterih strokovnih šol. Verjetno pa je, da so podobne razmere tudi v strokovnih šolah v stavbni stroki, prometu itd. Prav tako je tu samo nekaj pripomb, kako bi se mogle spremeniti sedanje razmere v pogledu strokovne izobrazbe. V vsakem primeru se pa razmere morajo spremeniti, za kar so tudi pogoji, i" Reakcija je škodoželjno pri-čakovala, da ljudstvo ne bo znalo voditi politike, uprsvljati, organizirati podjetij, voditi dela itd. Zlssti si je prizadevsls, ds bi odvrnila strokovnjake od sodelovanja pri delu, ali da ns razne načine organizira sabots-žo. Rszumljivo je, ds so se ns-meni reakcije izjalovili. Ljudstvo je optimistično že zsrsdi tega, ker v začetku narodno osvobodilne borbe nismo imeli strokovnega vojaškega kadra (generalov, majorjev in drugih vojaških strokovnjakov), a sta se ljudstvo in njegova vojska vendar znašls in m£d ssmo borbo so vznikli vojskovodje, ustvsrila jih Je borba. Ker se je uveljavila tolikšna sila ter pobude množic, se bodo razvili zdaj tudi strokovnjaki med procesom obnove in grsditve pod pogoji ljudske oblssti. Toda to si moramo vztrajno prizadevati in se ne izogibati težavam. Ni dvoma, da so pridobitve narodno osvobodilne borbe hkrs-ti osnovni pogoji za dosego blagostanja naših narodov. Dr. Koala Orubečlč ("Borba") Seja vlade ljudske republike Slovenije Rasdeljeno Je 180 milijonov kredita sa obnovo In gradnje Ljubljana. 12. spr.—Včeraj je bila seja vlade LRS pod predsedstvom tov. Borisa Kidriča. Dnevni red je obsegal razdelitev 120 milijonskega kredlts, kste-rega je dobils Slovenije iz obnovitvenega fonda zs popravo porušenega podeželja, stanovanjskih in drugih manjših jsvnih zgradb po naših mestih. Po izčrpnem referstu predsednika Boriss Kidričs, ki je zejel celoten problem naše obnove, je vls-da sklenila, ds rszdeli te 120 milijonski obnovitveni gradbeni kredit takole: Novomeško okroftje 86 mililo-nov dinarjev, celjsko okroiJe SO milijonov, ljubljansko okroŠJe 15 milijonov, mariborsko okroftje I milijonov, ss obnovo ljudskih šol 20 milijonov, ss manjše gradnjo ne okrošnih In okrajnih ftestah U milijonov, ss obnovo lcataatra 04 milijona. Oeianek 16 milijonov M ee porabilo sa obnovo porušenega Maribora. Okrožja bodo razdelila ta kredit najbolj prizadetim krajem in sicer preko obnovitvenih ze-drug. Pri obnovi bodo sodelovale tehnične baze ministrstvs za gradnje. Poleg tega Je vlsds sklenils pokrenlti skcijo zs sts- Glasovi iz naselbin (NaSaUtvaaja a t. atmaL) Ima zavarovalnino in bom dobil plačano. Škoda je prerečunana od $125 do $200. Zadaj je prebita zmet. Ako me ne bo domov v sredo, vedi, zakaj me ne bo. Citam v Prosveti "Razgovor z maršalom Titom", napiaal Arthur Gseth. "Maršal Tito me je sprejel v Belem dvorcu v Belgrade Oblečen je bil v elegantno sivo uniformo s hrastovim listjem in zvezdo na rokavu." Vidiš, -sem si mislil, ko sem jaz omenil tisto hrastovo listje, so se zelo repenčlli na "nekega dopisnika iz Clevelands" — grrrrrrrr!!! Oh, kako je to lepo, bodo rekli sedaj. No, moram po-vedsti, ds sem celo videl njegovo sliko z novo uniformo. Seve, je drugsčns kot so jo nosili na Hrvaikem pred 45 leti, ko sem bil Jaz v Slavoniji. Moram reči, da ao ljudje čudaški, posebno *e te nimsjo rs-di. Nekoč sem pisal, da je pes največji prijatelj človeks. Nek| rojak, ki je bil jezen na svojga pis. je mislil, ds je ogriznil svojega pss, ps je pričel mesto pss mene gristi. Ampak nisem Šel k lečniku, ds bi me ozdravil, kajti vse to je ializsl njegov pes, prijstelj človeks. Good night! • Frank Barblč. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosveti ali v glavni urad 8NPJ, ne posablte v naslovu napravili poštne številke S3 ss besedo "Chlctgo". Na kuverti vselej aaplšltai Chicago SI. tli. To bo olsjšslo delo na člkaški poitL nam pa po-apešllo postavljanje poŠte. »t .liti* i« ~ angleška strategija Napisal Donsld Bell Držsvni tsjnik Byrnes je odločno zsnikal, da obstoja anglo-smeriški blok, ksr bo brez dvoma presenetilo vse opszovslce političnih dogodkov zadnjih tednov in mesecev. Nsjbrže gre pri tem le zs rszliko v tolmačenju pojma 'blok'. Byrnes je imel najbrle v mislih to, ds med Anglijo ln Ameriko ni bila sklenjens formalna zveza sli sporazum, ds se hosts medsebojno podpirsli. Po Websterju ps pomeni bese-da "blok" v politiki vsako skupino aH kombinacijo strsnk, ki žele doseči sli preprečiti zakonske mere, ki so jim koristne sli Škodljive. Z drugimi beaedsmi, blok je ohlspns, več ali manj prostovoljna ssoclscija strsnk, ki ostsnejo popolnoma svobodne ln neodvisne v vseh drugih ozl-rih, ki niso v neposredni zvezi z zadevo, radi katere je blok nastsl. Neoporečno je, da sts se Anglija ln Zedlnjene cfržave zvezali, ds ustsvlts prodiranje Sovjetske unije. Ako hočemo razumeti poj m blok v smislu nekakšne skupne fronte dveh držav, katerih končni cilji so mords različni, je trebs priznati, ds ts blok ObStOj S. y-4 i Očividno pa je tudi, da Brita nija ne nsmerava ostati partner tega bloka dalj čsss kot potrebno. Čim ji bo ts zsčssns diplo-metična poteza pripomogla do tegs, ds bo ameriška aila oalgu-rsla oslabljenemu' angleškemu imperiju ugodno rešitev nasprotij s Sovjetsko unijo, bo Brita-nijs to politiko opuatils. Mi amo prevzeli vodatvo tegs bloks manj iz aeblčnlh interesov kot v cilju, da pomsgsmo Angliji v vseh onih slučsjlh, kjer se križajo brltsnskl ln aovjetakl interesi. A čemu nsj bi, v tem slučsju, Britanija želela končam koncev razbiti blok, ki je bi| ustanovljen le njej aami v korist? Msršal Smuts, predsednik Juž-noefriške unije, ki je eden najvplivnejših državnikov angleškega Imperija, nsm dsje nekaj podatkov o tem. Maršal Smuts je že večkrat naznanil svetu sklepe najožjega krožka državnikov imperija in je na primer lete 1048 nsprsvil predlog takozvanega "zahodnega bloka", ker se Je bilo pokezalo v Teheranu, de je Britanija sama prešibka, da bi se mogle meriti z obema orjakoma novsnjake zadruge, da olajša stanovanjako stisko. Ns tej seji Je bilo tudi v načelu rešeno vprašanje večjih gradbenih del, katerih nsj bi se lotils Slovenije že v letošnjem letu iz lsstnih sredstev. svetovne politike, Ameriko in Sovjetsko unijo. Smutsov blok zahodnih držsv je »eveds nekaj čisto drugegs kot blok Anglije in Amerike. V njem gre sa svežo Britanije, Francija, Belgije, Nizozemska in Skandinavije in — pred vsem ~~ njihovih kolonijslnih csrstev. Zedinjene države so bile lsrec-no izključene — deloms je bilo a skupsj celo nsperjeno proti nsm, vssj kolikor se tiče nalegs prodirsnjs v angleške afere. Ko ja maršal Smuts nedavno govoril skupini prominantnlh angleških državnikov, ko so priredili slsvnost ns čast Averellu Hsrrimsnu po njegovem povrst-ku iz Washingtona, je prihsjsl iz konference britsnsklh dominijo-nov, tako ds Je bil očividno dobro pouten o ciljih britanske zunanje politike. A kaj je pove- V bodočnosti bo svet rszdeljen ns dvs velikanska bloka, je dejal, na zahodu bo Ameriks, ns vzhodu Sovjetaks unija. Britanije ni prištel niti k prvemu, niti k drugemu — in to Ja najbolj značilno. Ako si ja Byrnea želel, da Angleži jpovedo avoje mnenje o njegovem odgovoru Molotovu, je imel priliko poslušati — čersvno mu je bilo mords nekoliko nepričakovsno. Angleška akupina, je nadaljeval maršsl Smuts, se nshaja med' tema dvema velikanoma. Britanska nslogs ja, da "tolmači" zahod vzhodu in narobe. Za htevsl je torej, ds Anglijs pre-vzsme vlogo posredovalca. To vlogo je hotel predsednik Roosevelt zs Ameriko in jo je bil tudi dosegel. A poslej smo jo zaigrali. Britanjjs bo torej skušala razrešiti svoje spora s Sovjetsko linijo a pomočjo ameriškega pritiske ns Rusijo. Ko ps bo to doseženo, nsm ne bo siadils več. Nasprotno, čim bo to doseženo, ae bo obrnila in zaAela >'nsm tolmačiti Sovjetsko unijo," To ae pravi, da bo angleška diplomacija pomagala ruski, kjer bo veljalo uataviti prodiranja Amerike in njenega vpliva, Washington mords danes še ni goden, ds bi verjel v možnost tako zasnovane angleAke politico, Tods trsdidja angleške politike Je blls vedno v tem. da j« iskala ravnovesje mogočnih narodov in držsv, —ONA, izobraževanje solskih otrok v ideji "enotnega sveta" Ameriške šole v vssj enem smeriškem mestu imsjo izredno priliko nuditi Šolsrjem nsobrazbo za življenje v' svetu, katerega *f je začela dptikati organizacija Združenih narodov ns vaeh glavnih poljih—političnem, ekonomskem in socialnem. To mesty jf, kajpada, New York, katerega šole imajo izredno priliko v tam, ker tu domu je U. N. a svojimi Če ae poglobile v U goapodareld semljovid. Id gs Je Bomfc Outlook CIO. boete videti velike reeHko v bo v L IH4 v rasnih krajih deftele. V Jušnth državah kol v sapadnih državah. Mlake plače ae Jnge bo CIO ne podili vladne etatietike Cco- Mil ti dohodki skoraj polovico niš 11 elratel svtSall a veliko esyenise leriSne sveti, odbori, komisijami in zs-čenši s septembrom tudi s svojo generslno skupščino. Newyorški Šolski sistem, o*ir. vodstvo Šol je Že pokszslo, da namerava izkoristiti to lepo priliko v prid učencev in dijskov. Prihodnjo jesen bo vpeljan v šolah od otroških vrtcev pa do nižjih višješolskih razredov program z naslovom "Boljši svet." Ta program sestsvlisjo Šolski vodje in upravitelji, M so v ta namen or-gsnizirsli poseben odbor. Pro-grsm je tiskan v obliki priroč niks zs učitelje in njegov namen je, da pomsgs Šolski mlsdinl do prsvegs razumevanja važnosti U. N. potom študije smsriškega nspredks v rszvoju dsžele, ki vključuje najrazličnejše narodnosti in rsse. Rszllka med problemi, ki so Jih imeli smeriški učitelji po prvi svetovni vojni in med onimi, ksterlm stoje nssprotl današnji smeriški učitelji, je teko vidns, ds je nI trebs podčrtsvati. Po svetovni vojni je Ameriks po-stsla povsem Izolsolonlstičns: ni pridrušlls Ligi nsrodov in Liga sama is blls daleč atran v Genevi. Res se je skušalo tudi takrst uvesti v šolah progrsme, ki nsj bi mlsdiol pomagali razviti rszumevanje za potrebo boljšega rszumevsnjs ostalega sveta. Ali, kskor je pred nedol-go sspisal v reviji COMMON GROUND študent iz onih dni, "Je bila večins teh progrsmov prssns, teoretična stvar, ki nI zajemsls aktualnih svetovnih razmer ter nI resllzirsls, ds so ljudje, o katerih smo razglablja 11, prsv Uko človešks bltjs kot mi sami." Z vstopitvijo Združenih držav v vojno Št. 2 amo že imeli tu probleme, ki ao pričeli zsdobi-vati svoj poudarek v mnogih a* meriških šolsh—ti problemi ao izvirali iz predsodkov med sme riškimi prebivalci vsled razlike v polti, narodnosti, plemenu ln veroizpovedi. Zato so se po drugI strani razvijali tudi tsko zveni medkulturni progrsmi, skozi katere se Je že tedaj skušalo pomagati mladim ljudem premostiti ovire med njimi In med sošolci drugopoltnlki ter aoaedl, na katere ao morda gledali s viška dol, ker so bili "drugsčni" od njih. TI progrsmi se nsds-ljujejo ln v newyoršklh šolah se bojo nedvomno xnstno izboljšali z dodatnim pouČevsnjem o potrebi rszumevsnjs organizsci* je U. N„ kot celote in kot skupino, ki vključuje različna narode in dežele. Newyorški tozadevni program bo v naslednjem šolskem letu posvetil posebno pažnjo študiji |K>slovnlce Združenih nsrodoy. Učencem se bo skušslo predoči-tl, ds ts poslovnica ni zgolj "kos avtomattČnegs stroja," pač pa Je odvisno od ljudi vseh priključenih nsrodov in dežel, če pojde stvar naprej j>o začrtani poti ali ne. Otrokom se bo razložilo, da je poslovnica sli Izjava Združenih narodov nekaj aličnaga kot uatave Zdr držav, ki se lahko vedno iznova Izpopolni ali dopolni z novimi dodatki, ako potrebs čsss to zahteva. Otroci bodo deležni te vrste razlage v obliki in jeziku, ki bo primeren zmožna sti razumevanja posameznih razredov ozir. starosti učencev. Ta program U. N. vsebuje več obaežnih stvarnosti, Zsčrtsn je bil, da pomaga otroku: Razviti rešpekt do posameznega človeka ln njegove individualnosti, Pridobiti čut apoštovsnjs ln odgovornosti do njegove družine, njegovih sošolcev v razredu, do njegove šole In njegovega aoae-skega okolja, Do razumevanja potrebe med-zsvisnoatl v življenju občine, skupin ter v narodnih in avetov-nlh zadeva h, Do pojmovanja, ds je kot lojalen Američan obenem odgovoren člen človeške družbe, Razumevati potrebo resničnega prljeteljatva med ljudmi vaeh ras in izvorov, vseh veroispove-dsn j in vaeh nsrodov, RspiJsirsti vašnoat ekonomakr In socialne zaščite sa vse; Pokazsti smeriški čut pravičnosti in rszumvesnja iz vidika pravic sočloveka ln pravic mnenja manjšine. Novi program priporoča sktiv-nosti, ki bodo {»omagale razviti v otrocih od otroškega vrtca naprej čut, da spsdsjo v skupen svet prsv tako kot v svoj oiji krog, v katerem se odvije njihovo vsakdsnje življenje, Mslčki nsj se nsvsjajo, da sberejo, zavijejo in odpošljejo paket potrebnemu otroku v kaki drugi deželi, Soudeležijo naj se prirs-dltev otrok, ki Imajo na sporedu pesmi in druge točke, ki lažejo življenje ln običsje drugih dsŽel. Otroci iz višjih razredov naj po-dsjo resnejše progrsme in tudi debate o problemih, ki jih jmsjo pred seboj $družani narodi. Priredijo nsj Izvirne igre o kakem posebnem doprinosu kulture eflp sli drugs dežela — kar ti doprinosi so pomsgali k zgraditvi naše dsžele. Podčrtsjoč posebno mesto o-trok v svetu ln v njihovem ožjem okolju, newyorški vzgok-vslci msnijo, da bodo učenci šol te vellks mstropole mnogo pridobili skozi ts brogrsm ter bodo tudi postsli boljši držsvljani svoje isstne domovine in Združenih nsrodov, Hrezdvomno bodo tudi druga šole lirom dežele jsznsnils ivojs učence k delovs-njsm in problsmi U. N. ter Jih uČlle, ds tudi nsnje odpade del odgovornosti ts ohrsno miru v ivstu ter prsve demokrscijS do-ma. —FLIS. Konferenca angleške delavske stranke London.—ON A —Ta teden se je sestsls v mestu Bournemou-thu vsskoletns konferenca angleške delavske stranke. Do pred krstklm Js vsskdo pričakoval, ds bo nsjvažnsjšs zsdsvs ns rss-prsvi vprašanje pridružitve angleških komunistov, kstere je močno podplrsls unljs rudarjev. Toda v zadnjem času je bilo to vprašanje odlctfeno v vrsti jpss-meznlh unij, tako ds js pričsk^ vstl, ds bo prsdlog prepsdsl brez večjih spopedov. Ki nest Bevin bo zsgovsrjal svojo zunknjo politiko proti ns-psdom sicer meloštevllne toda selo energične opozicije. Približno petine delevske stranke oČlte Bevinu, ds Je s svojo zunanjo politiko dosegel to, da gs v polni meri podplrs Churchill—doČim bi bil ta del delsvske stranke reje videl, da usmeri Bevin svojo zunanjo politiko k prijateljstvu s Rusijo, kot nsjvsžnejšemu predpogoju za mir na qyetu Očitajo mu tudi, ds ni očiatll zunanjega urada starih konaervativ-nlh elementov in ds ni spremenil politike ns Grškem Argentinija in Falklandshi otoki Bueno« Alres- ON A -»Britanska vlada je izdela nedavno poštno znamko z napisom "Dependencies of the Falkland Islands", ksr Je izzvalo veliko razburjenje širom Argentine, kjer smatrajo, da )e to otočje argentinsko ter da je Anglija le uzurpirala oblast nsd njimi. Ta spor med Argentino in Britanijo Je že ster In trsjs od leta 1188 naprsj. Otočje Je oddaljeno od srgentlnske obšle približno 350 milj, Španija je kupila Palklandsko otočje od Francije v začetku 18 stoletja-Čim se ie Argentina osvobodila španske nadvlade, je proglasila tudi svojo nadvlad" nsd otočjem Falkland, katerega pa nt tak >J zasedle, Ko Je leta 1833 poslala svoje predstevnJks, so bili Angleži že tsm PETEK, 14, Vrhnja plast GIRL OR WOMAN GENERAL HOUSEWORK Good home - Good salary . Phone TOWERS 3407 Collect girls For clean plastic fmishi) plant. High wages. Su Chicago Die Mol «001 Wrighlwood Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR COOK White, for small nursing home. Regular hours Living near South Shore district 7447 Coles REGET 7098, Reitzel stopiti. Kdo je ta človek? Obleka, silno obnošena in lahka, priča o uboštvu. Tudi na obrazu •e je čitalo, da mož ne živi v izobilju. Ali vendar je napravljal ta obraz z duhovitimi svojimi črtami in z visokim mislečim čelom vtis, ki se ga Bogomir ne more iznebiti. V tem obrazu je tičalo nekaj, česar si nikakor raztolmačiti ne more. Misli in misli.—Prelmdi ga lahno smejanje in zveneča govorica. Drevesa mu prikrivajo govoreče. A toliko se da soditi, da govore ženske. » "Kaj praviš," vpraša ena, "ali bo prišel?" "Nikar ne skrbi!" odgovori druga. "Jaz ga že vidim, kako bo prisopihal ondi po stezi!" "2e iz dalje bo napenjal obraz ter se rotil na tatice, ki hočejo ves kostanj odnesti." _ "In midve še bežali na bova.". _------------------ "To bo kričal!" . . "Se klel bo v svoji jezi!" "In potem bo odpiral oči!" Obe se radostno smejeta. Bogomir se pritihotapi za deblo in se pazno ozre po gozdu. Pod visokim drevesom, ki je stalo ne daleč od mesta, kjer se je skrival, pobirata mladi dekleti kostanj po tleh. Z belimi rokavi in predpasniki napravi jata ljubezniv prizor. Pod rutama, okrog malih ušes koketno zavezanima, gledata rožnata obraza v svet, tako veselo in skoraj razposajeno! "Čakaj, še malo poklatim!" izpregovori manjša. In v resnici poprime za precejšen oklešček ter ga z velikim trudom trešči v polno vejo, da se zreli kostanju usuje raz nje kakor dež. "O, ko bi tole Jernej videl!" vzklikne druga, večja. "Sedaj bi pa rada vedela, kak je ta gospodar, ki je tako čez noč prišel na Višavo." "Miha ga je videl snoči, ko je prišel. Na Višavo je nesel koso nazaj in takrat je prišel." "Kaka kisla stvar bo." "Se prijazne besede ni dal družini. E, naj bo, kar hoče, midve pobirava kostanj!" "Pa kje Je tičal toliko čaaa?" "Bo že odrinil, kakor je prišel!" "Midve se ne bova jokali za njim!" "Čakaj, zdaj bom pa jaz še malo!" pravi večja ter vrže že omenjeni kolec v vejo. Zopet se je usul kostanj. A nekaj ga je priletelo skoraj do drevesa, kjer je tičal naš znanec. "Nekaj jih je odletelo!" reče manjša. In ročno je hitela proti mestu, kjer se je skrival Bogomir. Skloni ae in pobira. Tedaj stopi oni izza dreveaa. "Jezus, Ana, beži!" In tovaršica izgine kakor blisk v grmovje. "Tu se pobira moj kostanj," izpregovori LesoveJ, poudarjaj« besedico "moj". Dekle dvigne glavico proti njemu in se prestraši tako, da popolnoma prebledi. Skloni se kvišku in v deviški sramežljivosti stoji pred nJim. Pri tem izpusti svoj predpasnik, da se usuje svetli kostanj po semlji. Z ročico si hoče nekaj popraviti pri ruti okrog glave. A ruta ji uide na ramo, in odkrijejo se krasni rumeni lasje, ki se kakor zlato leskečejo v solncu. 1 "Pustim ga tu, kjer sem ga nabrala!" zdlhne končno boječe. Obrne obraz po stezi, odločno v namenu, da bi pobegnila. Uganil je hudobne njene naklepe. Pristopi ter Jo prime za roko, ki se mu je za kmetico videla prečudno bela. (Dalj« prihodnjič) (Nadaljevanje) Kam? Sam ne ve. Tu Je zopet pot, držeča proti Višavi. Po njej dalje, vedno globokeje v log! Notranja zadovoljnost mu daje peroti. Pridruži se še vtis jesenskega drevja. Solnce sije, da se blešči listje po vejah, kakor bi bilo od čistega zlata. Okrog puhti duh gozdnega življenja, ptice frfotajo od veje do veje, žolne kljujejo, strnad se tožno oglaša in mrčes šviga po zraku. Bogomir se ustavi pri globokem prepadu. Daleč tja v dolino mu sega oko. Ob beli reki se vrste sela, in tam drdra tudi lokomotiva, katere dim se vije po zraku. Domov še noče! Kje je še poldne! Obrne se v gozd. Pogledati si hoče skrivnosti njegove. Morda jih ima kaj? Nekdaj jih je imel. Po stezah lazi tja in sem. Brez namena. Dospe do preseke sredi loga. Trava in resje poganja po planem. Tedaj se skoraj prestraši. Na mahu je ležal človek, ki ga takoj prvi trenutek še opazil ni. Kar na solncu si je poiskal ležišča in položil na mah svojo glavo, ne meneč se za žarke bleščeče. Roke si je bil djal čez čelo in grabil je po gostih, dolgih laseh, ki so mu pluli od glave na zemljo. Govoril je sam s seboj. Ko začuje korake Bogomirove, dvigne telo od zemlje ter obrne proti tujci svoje temno, veliko oko. Bledo, kakor iz kamna izsekano obličje ne izpremeni najmanjše črte. "Na vašem posestvu sem, gospod Lesovej," izpregovori hladno, "kakor vidite. Morda vam ne bo prav." Bogomir od začudenja ne odgovori takoj. Mož ga je torej poznal. "Mimo Višave sem šel in povedalo se mi je, da je prišel mladi gospod. In sedaj menim, da ste vi to. Morda vam ne bo prav!" "Bog ne daj, da bi vam kruli veselje uživati božjo prirodo." "Božjo prirodo," vzklikne, "božjo prirodo! Prav ste dejali. Glejte, častiti gospod Lesovej, ča midva reč pazljiveje pregledava, imam ravno tiato pravico kakor vi ležati tu v mehkem mahu ter zreti proti visokemu gospodarju, ki se mu je iz rok izlila vsa stvaritev. Božja pri-rods! Ali sedaj so Jo s silo iztrgali božji roki, jo obvili s svojimi capami. To pa Imenujejo pravico, Imetje, Jus!" Rousseau in Proudhon sta imela torej svojega častivca tu pod košatimi kostanji!" Potem še pravi: "Haha! Kaj si boste mislili da se redi v krasnih vaših gozdovih tako bar-barlčen komunist? Ali če pridete mnogokrat, se me tudi privsdite!" "Gotovo!" pritrdi Bogomir. "Čemu govoriva!" odgovori oni. Ne izpregovori več besede. Mimo, kakor bi Lesoveja ne bilo, leže zopet na tla, zre proti nebu ter meša z rokami po črnih laseh. Tudi prične sam s seboj govoriti. Ko Bogomir le ne odide, se dvigne iznova Ur reče: "Predatavtl se vam nisem. Čemu tudi? Ničla sem, kakor jih živi milijone in milijone po božji zemlji. In če ste morda radovedni, čakaj, kako naj se izrazim? Glejte, ondi rumen list! Padel je z veje In sedaj počasi mrje pod njo. Ko pride zima, bo mrtev. Mislite si tedsj, da sem list, ki mrje pod vejo. Samo da sem padel z nje že spomladi! Z Bogom!" Na tak odločen poziv je moral Bogomir od- GENERAL LIGHT HOUSEWORK White. 90 to 40 years old. 9 AM to 3 PM. 5* day a week. $20.00. Phone NEV. 3125 WOODWORKERS Her« is aa opportunity for 8 men to learn woodworking in a clean, airy plant. Good starting wages, plenty of overtime, paid vacation* excellent transportation, firm established since 1860. Experience not neceasary, we will teach. Veterans welcomed. Sandbar« Mig Co.. 1848 W. Fulton st. cook -r— -j Competent Family of 2 adults, 2 children Living in Lake Geneva, Wisconsin Separate Hvlng quarters Good pay. Pleasant living conditions Call: Wabash 1963 for appointment ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IB STABILNOST? Telefon kompanlja ing d* takih prilik "Fant, pridno delaj dolge ure sa nlako plačo In napredek zagotovljen, ako se driiš proč od unije." COIL WINDERS - FINISHERS -KICK PRESS OPERATORS—No experience necessary. Steady work. Good pay. Apply: ACME COIL Sc MANUFACTURING CO., 3216-18 W. Roosevelt Rd. Tel Nevada 7354. (JANITRESSE8) Takoj od sa&aika plači 72 He uro. po treh mesecih 77 m i ln po šestih mesecih po It 4 uredili, uredili bolje, kot je bilo prej, izgradili prej kot marsikak drug večji narod v Evropi in izven Evrope. Jugoslovanski narodi niso bili samo baklonosci v borbi za svojo svobodo, oni bodo tudi baklonosci "v izboljšanju svojega položaja v mirni dobi. Brezposelnosti pri nas ne bomo poznali, beseda štrajk za nas ne obstoja. Obe besedi se bosta pri naa našli edino le še v slovarjih; brezpoeelni in štrajkujoči naj bodo drugi* ', i Jugoslavija se prebuja, pro-cvita. Inozemstvo nas je obdalo z neprodornim zidom. Oni izbranci pa, ki jim je to omogočeno, nas gledajo, nas opazujejo, kritizirajo, grajajo. Mi se za vse to ne brigamo, ker vemo samo eno: kmalu bo prišel čaa, ko nas bo svet občudoval. Hočemo, da bo Jugoslavija postala država, ki je ne bodo poznali le naši ne-poaredni sosedje, mi hočemo, da nas bodo poznali tudi daljni narodi. Naše ideje bodo preskočile plot, ki Je sedaj postavljen o-krog nas in tedaj Šele se bo zvedelo čisto, nepotvorjeno resnico o vsem, kar se pri nas sedaj dogaja, ko se tlačan preraja v svobodnjaka, v vsakem oziru, vedno pa na revolucijonaren in u-darniški način. Vse naše življenje in izživljanje se vrši in dogaja v znaku našega simbolm svobode in prostosti — zvezde petokrake, sipa in kladiva. Barva krvi in ljubezni, postavljeni nepremakljivi cilji, premočrtna pota, obilje in trdota. Naša svoboda je predrago plačana, da bi komu mogli dovoliti, da bi še barantal za naše pridobitve tekom krvave osvobodilne borbe; najbqmt sinovi in hčere naših narodflrf so nam v zadnjih izdihi j a jih šipatali njihovo poslednjo voljo: ,Mi umiramo s puško v roki, vi pa umirajte z uma bistrim mečai«! Smrt fašimi — svobodo narodu! IQratice: AVNOJ—Anttfašistično vece na-rodnog oalobodjenja Jugoslavije. CK KPSy-Centralni komitet Komunistične partije Slovenije. IO—Izvršni odbor. IOOF—Izvršni odbor Osvobodilne fronte. KP—Komunistična partija. KPS—Komunistična partija Slovenije. NOV—Narodno osvobodilna voj- GIRL OR WOMAN White—to care for 3 year old girl. Housework Mother employed Plain cooking - Stay - $25.00 LONGBEACH 1270 ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 8:30 pop. do ure ponoči. Oglasite s« pri GIRLS wanted for light bench assembly. Good starting pay. 45 hour week. Time dc half over 40 hours. Apply METROPOLITAN INDUSTRIES Inc 226 N. Clinton St. - FRA. 3383 LIGHT GENERAL HOUSEWORK Simple cooking. No experience needed. Private room, bath. Small country commuter home. Phone Randolph 4494—9 to 5:30 week days or Lake Forest 791-Y-l evenings or week ends. WOMEN Curtain Stretchers and Finishers. Only air conditioned curtain shop In city. Experience not necessary. White help only. Hours 8 to 4:30; 5 or 6 dsy week. WAITRESSES DAY OR NIGHT GIRLS Good tips - Good wages • Good hours PHONE DEL-1310 CROYDON DRUG STORE 620 N. Rush St. v uposlovslnsm uradu is k v pritličju 309 W. WASHINGTON Curtain A Drapery Co 3028 If. CENTRAL AVE. NATIONAL 1170 V Prosveti so dnevne m ne ln delavske veatL AH Mtate reek deaf COOK Plain—white woman. Light housework. Summer home near Chicago. Own room and bath $25.00 per week \ RADCLIFFE 0123 WANTED TO RENT Auto Painters Auto Mechanics Apartments or House* for Ward Executives WILL LEASE OR OCCUPY ON MONTH-TO-MONTH basis Theee high-type officials of our Company are willing and able to pay top rentals and will give excellent care to your property. Call or Write W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 NIGHTS AND SUNDAYS PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. - Chicago 7, M GOOD WAGES Exc.ll.nl working condition. All positions have the advantages of working for General Motors CADILLAC MOTOR CAR DIVISION 2300 S. Indiana Ave—Mr. Bohlin 2025 East 71st Street—Mr. Blehl K. OORNIK DOLINSKI ginila. Za nas je vsak človek le tovariš in tovarišlca, ln to pri delu kot pri jelu. Industrijski delavec in nameščenec dela v roki g kmetom in našo ljudsko armado. Kjer se ljudje v to Še niso uživeli, se bodo kmalu. Ves prosti čas nsm vzamejo predavanji, sestanki, krožki, poučevanja, izobraževanja. Ves naš narod moramo glede izobrazbe dvigniti na tako višino, da bo svetal zgled vsem ostalim. Dokazali bomo, da smo sicer majhen narodič, a da smo narod neizčrpnih energij, narod, ki hoče sam is sebe napraviti iz naroda tlačanov, narod kulturno visoko stoječih Slovencev, narod človeka, ki bo pravilno razumel po-alanstvo, ki mu ga je določila zgodovina, kraj, čaa in okolščine. Kmečki dolgovl.§ Vsi manjši dolgovi so bili kmetom črUni, večji pa tako znižani, da se lahko reče. da kmet sedaj ni nič zadolžen. Obdelovanje semlje. Trehot-no se pri naa zemlja obdeluje še po starem načinu, a ni čas več daleč, ko se bo tudi to vprašanje temeljito reorganiziralo. Kjer so obširnejša polja, bodo kmalu, še ta meeec sabrenčati prvič, odkar svet stoji, po naših poljih nešteti traktorji, ki le sedaj komaj čakajo po traktorskih postajah širotn Slovenije 0 0 0 Posledice štiriletne osvobodilne borbe ao strahotne; vse bomo Slovene Records B-001 Rlngelspll, polka Vaoela vdova, polke B-002 Zidana Marala, polka Zeleni hribi, vallak Toni Omorao Orchestra C-4U Priljubi jema polka Po polj sva so aprahajala, val. kusars Orchestra C-1120 Beer Barrel polka Helena polka — Emilia polka Hula's Musette Orchestra V 2S026 Po Jeseru bila Triglava Oh, oh ura fte bije V-2S026 Jurij Benko vsemi Lenko Pobi? »>,n star kola 18 let V-IS027 Pa kaj to more biti Mana pa glav* boli V-28028 Mlinar, narod, peaem Vsi ao prihaJeli Mirko J slatin, tenor 11-la. records SI.2)Yoi>, plas pootas* V-73001 Zlata povfeka, Dol 1, Zlata poroka. Del 2. V-78002 kadra ima