LISTEK. Na Blanci. V prvi polovici decembra pr. 1. je hospi* tiral na Blanci pri tov. Bregantu 4. b letnik državnega _enskega učiteljišča \ Ljubljani. Blanca in ves njen šolski okoliš leži na levem bregu Save. Po dolinah in nizkih gre« benčkih, ki se spuščajo proti savskemu bregu, leže raztresene vasice in hišice, nekatere od=" daljene od šole do 2 uri hoda. Pota so veči« noma slaba in zelo blatna, ker je glinast svet. Ob slabem vremenu prihajajo otroci v šolo blatni od pet do glave, lepljiva ilovica se drži čreveljčkov in obleke kakor smola in se ne da očistiti niti z najboljšimi otirači. Prebi* valci so večinoma siromašni, da komaj za silo oblečejo otroke, ki pridejo večkrat brez zajtrka in kruha v šolo. Težka je učiteljeva naloga vzgajati iz tega materiala in v takih razmcrah Ijudi, ki bodo imeli veselje in razumevanje iza vse lepo in dobro, ko zatira siromaštvo vso le= poto in se dobrota utaplja v alkoholu. Videti je, da je za te otročiče šola tisto mesto, kjer sije solnce — in veselje jim žari iz obrazkov, ki so videti drugače bolehni in izčrpani. Tu se jim odpro srčeca, da privro na dan vse tegobe in vse veselje vsakdanjega življenja, in ^sicer oni najlepši del, rki ga doma nimajo — šola je postala tu res del pravega vsakodnevnega življenja te mladine. 2e oprema v razredu, čeravno siromaš* na, kaže bolj sliko delavnice kmetskega obrtnika kakor pa učilnico naših starih šol. Klopi so razvrščene v polukrogu okoli de^ lovne mize. ki je sredi sobe, v kotu stoji ŠU roka in dolga polica z lonci in zaboji za cve« tice in druge rastline, metrska polena in žaga, kamenje za tehtanje, izdelki iz gline in drugo. Ob treh stenah vise table, da je lahko istočasno polovica učencev zaposlenih pri tablah, kjer ima že vsak oddeljeno svoje mesto in mu ga ni treba vsakokrat na novo od« kazovati. — Odra ni v razredu in tudi table ne, ki bi bila samo za učitelja; ta ima le mizo pri vratih, ki pa se popolnoma izgubi med drugo opravo in na njej imajo učenci svoje liste. Nekaj posebnega je opazovati otroke, kako mirno in neprisiljeno se gibljejo v raz* redu, da jih celo prihod dijakinj ni motil pri delu. V drugem razredu, t. j. 2. šolsko leto, ki ima pouk dopoldne, poučuje tovariš Bre« gant. On je razdelil razred v delovne sku« pine po splošnih duševnih sposobnostih in ne po predstavnih tipih, kar tudi odgovarja sedanjemu stanju psihologije. Dokler se je v psihologiji naslanjalo vse duševno življe« nje na mehaniko predstav in na njih zgra* jeno didaktiko, je bila tudi razdelitev učen? cev na predstavne tipe opravičena; če pa hočemo zajeti otroško duševno in telesno življenje v totalnosti se moramo ozirati na vse njegove duševne in telesne sposobnosti. Tako je Bregant v skupino A zbral učen« ce, ki so po svojih duševnih sposobnostih toliko nad normalo, da bodo predvidoma do konca šolskega leta predelali tudi snov, ki je po učnem programu predpisana za tretje šolsko Ieto. V skupino B spadajo učen« ci, ki bodo po svojih sposobnostih dosegli več, kakor je predpisano v učnem programu. V skupini C so oni, ki bodo še obvladali snov, ki je predpisana za 2. šolsko leto — in končno v skupino Č oni, ki predvidoma ne bodo dosegli učnega smotra, ki je postavljen za ta razred. Ta diferencijacija omogoča večjo zapo« slitev učencev, in sicer vsakega po njegovih zmožnostih, ker skupine niso stalne, temveč je učencem mogoč prehod celo iz zadnje skupine v prvo posebno pri tehničnem delu. S tem, da se omogoča tudi intelektualno šib» kejšim tehnično delo v skupini A, se izbriše ali vsaj oslabi tisti občutek man>vrednosti, ki bi nastal, če bi bile skupine stalne za vse vrste duševnega in telesnega dela. Znano je, da se nekateri učenci, ki nimajo razumskih sposobnosti, odlikujejo v ročnem delu in sploh v spretnostih. Tej razdelitvi bi se dalo le v toliko opo* rekati, da ima preveč skupin, ker je to za učitelja silno naporno in za novinca skoraj neizvedljivo, ko vidimo, kake težave dela nekaterim že pouk v razredu z dvema oddel* koma. Tak način pouka lahko izvede res sa* mo učitelj z veliko prakso in pravim vzgoji* teljskim talentom. Tu ni mogoča šablona. Na drugi strani omogoča ta diferenci* jacija učencev, da se skupine A in B zapo* slijo s tihim delom in da lahko učitelj po« sveti več časa slabejšim učencem. Opazilo se je, da se tudi v času skupnega pouka, ozi* roma dela daje pobuda za delo onim učen* cem iz skupin C in Č. Boljši učenci vodijo delo in to s tako samozavestnostjo in spret« nostjo, da je ucitelj stopil popolnoma v ozadje. Pri vsem delu teh skupin vlada neka živahnost, ki bi jo človek v prvem trenutku smatral za nered, toda v resnici se je vsak učenec z zanimanjem oprijel svojega dela — pisanja ali risanja in ko je končai, je takoj šel k tabli na svoje mesto in risal dalje. Važna je razdelitev na skupine tudi iz vzgojnega stališča, ker morajo boljši učenci v orvi vrsti upoštevati slabejše in jim poma» gati. Tovariš Bregant je v tem pogledu šel tako daleč, da je združil za eno uro dnevno prvi in drugi razred, da pri pridobivanju nove snovi v stvarnem pouku vodijo delo starejši učenci in tako navajajo mlajše na način obravnavanja snovi v šoli. Za pismene izdelke se za vse predmete rabijo listki: n. pr. za računstvo računski li< stek, za pravopis bešedni listek itd.; nekaj posebnega je redovni listek, na katerega za« pisujejo pravila, ki se jih moramo držati v vsakdanjem življenju in so jih učenci sami spoznali ali postavili na osnovi svojih lastnih doživljajev. Vse, kar se tiče ene delovne enote, ki traja do 2 tedna se zapisuje na en ali več li» stov; vsi ti listki iz ene delovne enote se potem spravijo v mapo, ki nosi ime učenca in ime delovne enote. Tako ima učenec zbrano vso snov iz vseh predmetov v enem življenskem področju. Prisostvovali smo jezikovnemu pouku, ki se je naslanjal na pripovedovanje o sv. Miklavžu. Tu so učenci sami popravljali je* zikovne napake pripovedovalcev in tujke na» domestovali s pravilnimi izrazi in si to za* pisovali v besedni listek. Pri računskem pouku so obravnavali ulomke, in sicer najprej na predmetih, da so učenci sami iskali in našli postopek in nato napisovali rezultat na tablo in listke. Prehod k ročnemu delu se je izvršil na željo učencev. Polagali so iz slamic parklja v teku; zato je bilo treba prej opazovati dr* žanje glave, trupa, nog in rok učencev, ki so tekli. Isto so modelirali v plastelinu. Učenci si razdele deske in plastelin in sami delajo. Med tem tihim ročnim delom pojejo pes* mice, kakor je to navada pri mnogih kmet* skih delih na polju in doma. Nekaj časa jim je čital učitelj povest iz mladinske priloge nedeljske številke časopisov in učenci, ki so končali svoje delo, so z napeto pozornostjo poslušali. Tako so končale prve tri ure pouka v II. razredu. Popoldne poučuje I. razred (1. šolsko leto) gospa Bregantova v isti sobi. Tudi tu so razdcljeni otroci po svojih sposobnostih v štiri skupine. Otrok ni motil poset v šoli, temveč so se z največjim zanimanjem po» svetili svojemu delu. Skupno so obravnavali snov: sv. Miklavž. Skupina A je nato iz te snovi popolnoma samostojno napisovala be* sede in lahke stavke na svoje listke, ker so že obravnavali vse velike tiskanke. Ravno isto je dovršila skupina B. — Medtem sta skupini C in C obravnavali nove glasove po svojih doživljajih in tudi računali kakor je ravno bilo potrebno radi spremembe dela. Pisali so tudi pridobljeno besedo na listke in na tablo. Zal, da je čas le prehitro potekel in so morale kandidatinje oditi na vlak. Toda tudi v tem kratkem času so imele priliko, da so videle uresničeno delovno šo* lo, ki ni samo kopija tujega, temveč produkt dolgotrajnega in težkega iskanja ter samo« stojnega ustvarjanja. Tu se res upoštevajo vsi vzgojni in mes todični principi, ki jih je postavila moderna pedagogika ter se mladina predvisem vzgaja he samo uči. Ze zaradi teh vzgojnih uspchov bi bilo vredno, da se zganejo vsi, ki jim je moralni dvig našega naroda pri srcu in podpro delo nove šole, ker tudi učni uspehi gotovo pre« segajo uspehe velike večine starih tudi više organiziranih šol v Sloveniji. Čuditi se moramo, da sta tov. Bregant in njegova gospa soproga doscgla take uspehe brez vsake podpore, posebno če primerjamo njegove uspehe z uspehi šol v tujini, ki so opieirljenc z vsemi pomožnimi sredstvi. Potrebno bi bilo, da bi požrtvovalna re* formatorja naše kmetske šole vršila svoje plodonosno delo v kraju, ki bi po svoji legi nudil čim širšemu krogu učiteljstva možnost upoglcda v nove metode in kjer bi bila na .razpolago tudi sredstva za vzdrževanje šol in primerne nagrade za trud in žrtve učiteljstvu.