rOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI POŠTNO ČEK. RAČUN ŠT. 10.860 OBRTNI VESTNIK STROKOVNI UST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI »OBRTNI VESTNIK«, SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRT-NISTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SB NE HONORIRAJO. // IN ZAŠČITO 0BRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVI N E »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBR I NIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE IUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KRALJA PETRA TRG 8. TELEFON 35-23. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. // XXIII. LETNIK V LJUBLJANI, 20. MARCA 1940. Štev. 6—7 Vesele vdllosočne praznike želita vsem cenjenem namenskem §n čltateljem uprava isa uredništvo »Obrtnega vestnika". Zakaj varate obrtništvo? Iz našega poročila o deputaciji Zve-2e obrtnih društev pri g. ministru za *rgovino in industrijo v Beogradu lahko posnamete, kako daleč je danes dejansko vprašanje ustanovitve ločene Zbornice v Ljubljani. Izjavam gospoda ministra se mora dati polno vere. Čudno pa je postopanje borcev okoli ločene Zbornice, ko si drznejo v teh najbolj resnih in težkih gospodarskih časih izgubljati čas v borbi za spremembo sistema naše Zbornice, ko se je vendar slovensko obrtništvo že 1. 1932. zakonitim potom, neprisiljeno in z veliko večino izjavilo za sistem skupne Zbornice. Vsi nadaljnji poizkusi niso nikdar dokazali upravičenost svojih zahtev in tudi poslednji akciji, ko so se brez kontrole, nelegalnim potom in s političnim pritiskom izsiljevali podpisi za ločeno Zbornico, odrekamo veljavnost. Po vsem postopanju in širokoustenju skupine okoli ločene Zbornice smo do malega tudi mi skoraj verjeli, da bo preureditev odnosno preosnova naše Zbornice končno dozorela in dospela do končne odločitve. Odkrito priznamo, da nam samim ta večna gonja, nestvarno Prerekanje in demagoška zavijanja tudi že presedajo, ko vidimo, da se pušča pereča gospodarska vprašanja v nemar in se raje troši dragoceni čas v premla-teni borbi za ločeno Zbornico. Nihče nam zaradi tega ne more zameriti, ako smo od te borbe odstopili ter prepustili iniciatorjem, da dokončno brez vsakih ovir izvedejo ločeno Zbornico. Nismo se branili žrtvovati na ljubo splošnega po-mirjenja naše ideološko gledanje in stališče, to pa v prepričanju, da bo slovensko obrtništvo kmalu po ustanovitvi ločene Zbornice občutilo samo na svojih ramah dobrote in slabosti nove ustanove. Več nam je bilo ležeče na tem, da se za pereča vprašanja, ki tako občutno zadevajo obrtniški stan, dejansko kaj stori in preide k ustvarjajočemu pozitivnemu delu. Resno nas pa mora zanimati izjava g. ministra, ko je rekel, da o zahtevi po ločeni Zbornici nima v svojem resoru iz Slovenije nobenega spisa. Kako morejo potemtakem ljudje, ki so se v poslednji dobi širokoustili z zahtevo po ločeni Zbornici, še nadalje varati naše obrtništvo, češ da je ta zahteva tik pred uresničenjem? Zakaj nimajo toliko vesti, da bi našemu obrtništvu natočili čisto vino? Zakaj nočejo pristopiti k delu, za katerega so bili izbrani? Zakaj obrtni odsek že ni imel leto dni seje? Zakaj mora naš obrtnik plačevati svoje prispevke v Zbornico, če obrtni odsek nič ne dela? Kako to, da je vse odvisno od volje predsednika tega odseka Ogrina? Kdo mu je dal to pooblastilo? Časi so preresni, zato slovensko obrtništvo ne sme dopustiti, da se bo z njim tako mačehovsko postopalo. Obrtništvo je ena povezana celota, važen činitelj v narodnem gospodarstvu, močna sila državne skupnosti, zato se ga ne sme razdvajati in deliti, najmanj pa, da se ga izrablja za umazano strankarsko orodje. Naše organizacije morajo biti proste vsakega strankarskega vpliva, naše vrste morajo biti enotne in v njih se ne sme čutiti nobena politična pripadnost. Zunaj naših vrst pa je svobodno vsakomur njegovo politično izživljanje, v stanovskih vrstah pa moramo biti vsi samo obrtniki. Konferenca obrtniških zbornic v Ljubljani Obrtništvu Je treba olajšat! davčna bremena Po konferenci trgovskih in industrijskih zbornic iz vse države, ki se je vršila nedavno v Ljubljani glede novih davčnih reform, so se dne 5. marca 1.1. sestali v veliki dvorani zbornice za TOI še odposlanci jugoslovenskih obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic. Glavni predmet razprave so bili prav tako davki. Posveta so se udeležile zbornice, odnosno odseki iz Beograda, Zagreba, Niša, Novega Sada, Osijeka, Sarajeva, Skopi j a in Ljubljane. Pismeno sta opravičili neprisotnost zbornici iz Podgorice in Banjaluke, medtem ko sta dubrovniška in splitska zbornica pooblastili zagrebške odposlance, da so ju zastopali. Konferenco je otvoril predsednik obrtniškega odseka ljubljanske Zbornice za TOI. V nagovoru je izjavil, da so prispeli obrtniki iz vseh gospodarskih centrov v državi zaradi posveta o težkočah, ki jih preživlja obrtništvo, najsiromašnej-ša panoga gospodarstva. Ko je bil izdan zakon o kmečki zaščiti, se ni mislilo na zaščito obrtnika. To se danes bridko občuti. Predsednik je nato omenil, da se bodo na tem posvetu obravnavala predvsem davčna vprašanja. V isti dvorani, v kateri so pred kratkim konfe-rirali industrijci in trgovci iz vse države, se bodo zdaj posvetovali gospodarsko šibkejši obrtniki. Obrtniki so bili zmerom močni davkoplačevalci. Obrtniki ljubijo svojo državo in voljno doprinašajo materialne in osebne žrtve. Kot dobri državljani pa tudi želijo, da se te materialne žrtve razdelijo tako, da jih bo mogoče prenašati. Zaščita obrtništva je vse premajhna. Nato se je prečitala brzojavka pomočnika ministra za finance dr. Antona Filipančiča, ki zaradi važnih poslov v ministrstvu ni mogel priti na konferenco. Podpredsednik Obrtniške zbornice iz Beograda g. Ranko Zivkovič je nato izjavil, da je državi treba pomagati, ali ne na tak način, da bi prišli obrtniki na beraško palico. Kakor vsi dobri rodoljubi tudi on razume velike težave, s katerimi se borijo državne finance, a vendar je prepričan, da se da napraviti pravilna razpodelitev davščin, od česar pričakuje obrtnik izboljšanje svojega položaja. Zastopnik sarajevske Obrtniške zbornice g. Dušan Marič je ostro kritiziral dejstvo, da se naše zbornice ne drže pravilnika, sprejetega pred nekoliko leti na državni konferenci v Zagrebu. Po tem pravilniku bi morale zbornice svoje referate poslati nekoliko dni pred konferenco vsem zbornicam na proučavanje. To se je tokrat spet opustilo, in zato je g. Marič v imenu svoje zbornice izjavil, da se v bodoče sarajevska Obrtniška zbornica ne bo udeležila nobene konference, ako ne prejme prej referatov drugih zbornic. Zborovalce so nato pozdravili: v imenu Obrtniške zbornice iz Niša g. Voja Dinič, za Novi Sad g. Gustav Fister, za Skoplje g. Anton Ručigaj in za ljubljanski obrtni odsek g. dr. Josip Pretnar. O pridotmlni v zvezi z davčno refiormo Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo ljubljanske Zbornice za TOI v Ljubljani o pridobnini v zvezi z davčno reformo. Referat je prečital zbornični tajnik g. dr. Pretnar, ki je med drugim podal statistiko obdavčenja obrtništva v dravski banovini leta 1939. Število vseh obdavčenih obrtnikov je znašalo 18.787. S pavšalnim zneskom pridobni-ne je bilo obdavčeno 12.235 obrtnikov; tol e j sta dve tretjini vsega obrtništva plačali pridobnino pavšalno, tako da je za oceno po davčnem odboru prišlo v poštev komaj 6554 obrtnikov. Poročilo obravnava dalje poenostavljenje davčnih prijav za obrtnike, ki nimajo pravice na pavšal, rabo strojev pri malih obrtnikih in prilagoditev pavšala faktičnemu delu. Zlasti pa naglaša referat stalno zahtevo naših obrtnikov, da se oproste vsakega davka obrtniki stari nad 60 let, če delajo sami brez pomočnika. Zdajšnji predpis, da se obrtniki oproste pridobnine samo, ako nimajo nikakih drugih dohodkov in ako ne zaslužijo niti toliko, kolikor znaša v dotičnem kraju povprečna delavska mezda, je vsekakor preozkogruden,ker je davčna oprostitev odvisna še od pogoja, da obrtnik nima nikakega premoženja in da bi padel na breme občine, če ne bi delal Davčno oprostitev obrtnikov, starih preko 60 let, je treba prej izvršiti. Referat protestira tudi proti kategorizaciji obrtnikov, ki se je izvršila brez uvaževanja predlogov, ki so jih stalile zbornice. Naši obrtniki menijo, da se je ministrstvo dalo voditi pri tem izključno le od fiskalnih interesov. Referat se dotika tudi vprašanja člena 43 zakona o neposrednih davkih, ki se nanaša na istočasno vršenje raznih obratov, dalje obravnava posledice, ako se ne vlože prijave, dolžnosti zbornic, da dajejo podatke, preureditev davčnih odborov in posebno davščino za sklad narodne obrambe. Na koncu poročila je referent stavil predloge v smislu že v poročilu navedenih obrtniških zahtev. O referatu se je razvila zelo živahna in dolga diskusija, katere so se udeleževali vsi prisotni odposlanci. Med debato so bili nekateri predlogi spremenjeni. Važnejši članki v današnji številki Konferenca obrtniških zbornic v Ljubljani ZAKAJ VARATE OBRTNIŠTVO? EKSISTENČNI BOJ KROJAČEV IN ŠIVILJ V MARIBORU ZADOŠČENJE PRED SODIŠČEM RAZNE CVETKE IZ POSLOVANJA PREDSEDNIKA OBRTNEGA ODSEKA Z TOI V LJUBLJANI ZA PRAVIČNO REŠITEV REORGANIZACIJE OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ Xin. REDNA LETNA SKUPŠČINA DELNIČARJEV ZANATSKE BANKE V BEOGRADU Kdor še ni poravnal naročnine za »OBRTNI VESTNIK«, naj nakaže denar takoj, da nam prihrani stroške za opomine! Položnice smo priložili k naši tretji številki. POTRDILA K PROŠNJAM ZA ODPIS DAVČNIH ZAOSTANKOV SE LAHKO IZROČAJO POZNEJE Oddelku za davke v finančnem ministrstvu je bilo sporočeno, da posamezni davčni obvezanci ne bodo mogli do poteka roka predlaganja prošenj za odpis zaostankov do 22. t. m. hkrati s prošnjami priložiti tudi vse potrebne dokaze, ker posamezne občine, obla-stva in ustanove ne morejo v določenem času izdati potrebnih potrdil. Zaradi tega bi ne bilo mogoče prošnjam priložiti pravočasno dokazila in se zato boje, da ne bi bile prošnje, ki nimajo dokumentov, odklonjene. Ker je davčni oddelek spoznal, da so ti razlogi upravičeni, je naročil davčnim upravam, naj sprejemajo prošnje za odpis zaostankov po uredbi št. 1667-39 v roku, ki je označen po tej odredbi do 22. t. m., tudi brez potrebnih potrdil in ostalih dokazil s tem, da morajo prosilci naknadno predložiti. Take prošnje se bodo vzele v pretres po poteku tega roka odnosno prej, če bodo vposlana potrebna dokazila. Po tem takem se mora delo za reševanje predloženih prošenj za odpis zaostankov iz leta 1937 končati pri davčnih upravah najkasneje do 15. junija in najkasneje do 20. junija letos morajo biti te prošnje predložene pristojni direkciji v nadaljnji postopek. Nova publikacija O DAVČNI REFORMI 1939-1940 Zbornica za TOI v Ljubljani je izdala vzorno urejeno poročilo o delu konference gospodarskih zbornic, to je industrijskih in trgovskih, ki je bila 17. in 18. januarja 1940. v Ljubljani v zadevi davčne reforme. V omenjeni knjižici je podrobno razvidno vse delo ter stenografski zapisnik vseh razprav, ki so bile v okviru tega vprašanja. Z izdajo te publikacije je naša Zbornica ponovno dokazala, koliko važnost polaga na reformo davčnih vprašanj. Zal, da se razprava nanaša zgolj na trgovske in industrijske zadeve. Tudi obrtni odsek Zbornice TOI v Ljubljani bi lahko s slično publikacijo predočil merodajnim činiteljem, kakor tudi širši javnosti, zahteve obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic, ki so se obravnavale na državni konferenci teh zbornic v Ljubljani dne 5. in 6. marca. Smatramo, da obrtništvo prav tako potrebuje svojo zaščito, in se ne more trditi, da se mu ista odreka zaradi sistema naše Zbornice, ker nihče ne preprečuje tak način obrambe obrtniških interesov. Pač pa pada vsa odgovornost in krivda na vodstvo obrtnega odseka ljubljanske Zbornice, ki se za take stvari ne zanima in si zanje ne vzame dovolj časa. Skupni davek na poslovni promet Referat o skupnem davku na poslovni promet je podal v imenu zagrebške zbornice g. dr. Josip Stankovič. Skupni davek na poslovni promet je v sedanji svoji obliki in po svoji naravi za obrtnike nesporno eden izmed najnepra-vičnejših davkov. Po svoji naravi ni drugo kakor posebna vrsta trošarine. Referent je zahteval preureditev tega davka na znosno mero in sicer na ta način, da bi se davek na poslovni promet in luksuzni davek nekako združila v nov kombinirani davek. Na ta način bi se poenostavila davčna zakonodaja, poenostavilo poslovanje in preprečilo dvojno obdavčenje enega in istega davčnega objekta. Posamezni govorniki so v debati navajali kričeče primere, ki kažejo, da ! predstavlja ta davek v mnogih primerih tako obremenitev, da naravnost ■upropašča obrtništvo in mu ovira vsak napredek. Po obširni razpravi je bil soglasno sprejet predlog, ki gre za tem, da se posamezne postavke davka na skupni promet omilijo in da se izvedejo potrebne reforme v smislu današnje razprave. Za preureditev delavskega zavarovanja v pravcu decentralizacije Sledil je referat novosadske zbornice o reviziji ustanov socialnega zavarovanja. Referat poudarja, da naša doseda- ■ nja socialna politika pri izvajanju de- j lavske zaščite ni upoštevala gospodarskega stanja obrtnikov. Vse obrtniške zbornice so soglasne v tem, da niso pri- j spevki za socialno zavarovanje v skladu z ugodnostmi, ki jih nudijo socialne ustanove. Poleg tega je uprava delav- j skih socialnih ustanov preveč kompli- j cirana, prebirokratska in predraga. Vse obrtniške zborice so se zato izjavile za likvidacijo SUZORja ter da se ustanove novi nositelji delavskega zavarovanja. Decentralizacija delavskega zavarovanja ni samo potrebna, temveč naravnost nujna! Obrtniška zbornica v Zagrebu je sporočila, da je za popolno avtonomijo okrožnih uradov ter za avtonomno socialno zakonodajo za banovino Hrvat-sko. Podobno stališče je zavzela tudi beograjska obrtniška zbornica ter tudi druge obrtniške zbornice. Ljubljanska delavska zbornica zahteva, da se po likvidaciji SUZORja ustanove trije nosilci delavskega zavarovanja, eden v Beogradu za srbske kraje, drugi v Zagrebu za hrvatske in tretji v Ljubljani za slovenske. V debati, ki je trajala o tem vprašanju vse popoldne, so vse zbornice sprejele to stališče. Zbornice predlagajo glede rešitve vseh ostalih konkretnih vprašanj, naj se vrši posebna konferenca vseh prizadetih činite-Ijev, gospodarskih in delojemalskih vrst. Na tej konferenci naj bi se dokončno uredila vsa zdajšnja sporna so-cialnozavarovalna vprašanja. Predlog je bil sprejet brez debate. Poročilo o skupnem nastopu obrtništva nasproti tujini je podal zastopnik osiješke zbornice. Opozoril je na dosedanje zveze, ki so jih imele posamezne obrtniške organizacije in zbornice s tujino. Šlo je pa v večini primerov za individualne stike brez širše obveznosti. Tudi v mednarodnih obrtniških organizacijah viada neenotnost. Tako obstoja posebna mednarodna zveza obrtniških organizacij v Parizu, ki se ideološko loči od one mednarodne organizacije v Rimu. Na Balkanu obstoji še balkanska obrtniška zveza. Podobna neenotnost glede nastopov nasproti inozemstvu vlada tudi med nami, zato je referent mnenja, da je počakati najprej, da se naše notranje razmere izkristalizirajo. Šele nato da bo mogoče v tem vprašanju zavzeti konkretno stališče. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je več govornikov priglasilo s konkretnimi predlogi glede socialnega zavarovanja in so vsi zahtevali no-velizacijo § 219. obrtnega zakona. Obrtništvo zahteva, da se črta paragraf 219 zakona o obrtih Topogledno je Zveza obrtnih društev za dravsko banovino naslovila na zbornico spomenico s prošnjo, da bi se o njej razpravljalo že na tej konferenci. Gre namreč za sledeče: Po zakonu o zavarovanju delavcev, členu 45 točki 3 je določena v bolniškem zavarovanju tridnevna karenčna doba, ali z drugimi besedami povedano, bolnik, ki je boloval tri dni, ne prejema od OUZD nobenih prejemkov, čim pa je boloval dobo preko treh dni je upravičen do izplačila hranarine za vse dni bolezni. V življenju se je to izrabljalo do skrajnosti, tako, da je n. pr. delojemalec po štirinajstih dneh zaposlitve pri enem delodajalcu zbolel za sedem dni in dobil bolniški teden plačan od OUZD in od mojstra; torej za svoje ne-delo je prejemal kar dvojne prejem- | ke in je bil na boljšem, kot njegov tovariš, ki je ves čas delal in ni izrabljal tega zakonskega določila. Sedaj namerava OUZD izposlovati, da st pravkar omenjena karenčna doba razširi od treh na sedem dni z motivacijo, da je itak po obrtnem zakonu službodajalec obvezan plačati bolniku za sedem dni bolovanja. Kot nadomestilo za to, pa bi OUZD razširil bolo- j vanje od sedanjih 26 na 52 tednov. Na j ta način bi OUZD prihranil milijonske zneske na račun delodajalcev. Konkretno povedano: OUZD bi ob sedem dnevni karenčni dobi sam pošiljal take bolnike k mojstrom za izplačilo bolniškega tedna, kar pa kalkulacija malega obrtnika nikakor ne dopušča. Po drugi strani pa je resnica tudi ta, da je število takih navideznih in kratkotrajnih bolnikov ogromno v primeri z onimi, ki bi prišli v poštev za 52 tedensko bolovanje. Da se zaščiti našega malega pridobitnega človeka, predlaga podpisana Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani, da se podvzamejo vse po zakonu dovoljene mere in prepreči uzakonitev sedemdnevne karenčne dobe. Merodajni činitelji naj poskrbe, da se čimpreje izvede novelizacija obrtnega zakona, zlasti pa da se črta § 219 točka 1, ki določa, da mora delodajalec plačati sedem dni bolovanja delojemalcu, ker ta obremenitev preobčutno finančno izčrpava in ogi-oža našega malega pridobitvenega gospodarstvenika in ga zamore pri izrabljanju tega določila tudi upropastiti odnosno gospodarsko ubiti. Vprašanje ustanovitve Zveze obrtniških zbornic se bo še proučilo Predmet nadaljne razprave je bilo vprašanje ustanovitve Zveze obrt. zbor. 0 tem je podal obširen referat tajnik sarajevske zbornice g. Jelavič, ki je poudaril, da se že dolgo čuti potreba po taki skupni organizaciji. Vsi drugi gospodarski stanovi že imajo take organizacije, ki zastopajo skupne interese in vrše na odločujočih mestih potrebne intervencije v zaščito njih koristi. Zato bi tudi obrtniki morali ustanoviti tako osrednjo organizacijo. O tem predlogu se je razvila zelo obširna debata, ki jo je izzvalo predvsem stališče Hr- i vatov. V imenu hrvatskih obrtniških zbor-! nic je podal izjavo predsednik zagreb-| ške obrtne zbornice g. Miloševič. Sporočil je, da hrvatske zbornice pod nobenim pogojem ne bodo pristopile k taki zvezi. V ostalem je zastopal mnenje, da zdaj, ko se država preureja in ko se razvija v pravcu federalizma, ni čas za ustanavljanje takih centralističnih ustanov. Njegovo stališče je podprl tudi delegat osiješke zbornice dr. Aničič in naglasil, da žele Hrvati sicer vedno sodelovati z obrtniki iz ostalih pokrajin, da pa so njihovi interesi in cilji po ustanovitvi banovine Hrvatske , docela drugačni. Proti temu stališču so nastopili gg. , Zivkovič (Beograd), Marič (Sarajevo), j Ručigaj (Skoplje), Molovič (Niš) in ! drugi. Predstavniki slovenskega obrtni-j štva so bili deljenega mnenja, ker j obrtniški odsek ljubljanske zbornice, ki 1 že skoro leto dni ni imel nobene seje, o j tem sploh ni razpravljal. G. Ogrin je | izjavil, da so slovenski obrtniki v tem I pogledu nevtralni. Proti temu je nastopil g. Rebek, ki se je v imenu svoje ! skupine izjavil za takojšnjo ustanovi-j tev zveze. Njegova izvajanja je podprl tudi g. Iglič. Naposled sta se oba tabora zedinila na to, da to vprašanje še ni dozorelo in da naj se v posameznih zbornicah še nadalje preučuje. Resolucije Nato je sledila razprava o samostojnih predlogih, naposled pa je bila soglasno sprejeta zaključna resolucija, katere vsebina je tale: Davčna reforma s svojimi določili, ki se nanašajo na razširjenje pavšalnega obdavčevalnega sistema za male obrtnike in na kraje, ki imajo nad 20.000 prebivalcev, je vsekakor pozitivna pridobitev za obrtniški stan, ker je s tem v neki meri izvedena ne samo razbremenitev velikega števila obrtnikov, tem več tudi znatno poenostavljena davčna administracija. Toda z občutnim povečanjem skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka in s povečanjem taks je zelo pogodeno gospodarstvo sploh, zlasti pa obrtniški stan kot najsiroma-šnejši del gospodarstva. Glede na že tako težavni položaj obrtništva spričo današnjih izrednih razmer smatra konferenca, da bi bila potrebna večja in radikalnejša davčna razbremenitev obrtništva. Potrebno bi bilo izvršiti temeljito revizijo celotnega davčnega zakonodajstva v smeri poenostavljenja zdajšnega kompliciranega davčnega sistema in njegove prilagoditve stvarnim razmeram v našem narodnem gospodarstvu. V današnjih razmerah bi bilo neprimerno izvesti takšno splošno reformo v celoti, vendar pa naj se izvede vsaj delno, in sicer na ta način, da se previsoka pridobnina za obrtnike zniža, kakor so obrtniške zbornice to že ponovno predlagale. Prav tako naj se pri pridobnini, ki jo plačujejo obrtniki kot najšibkejši gospodarstveniki, sprejme načelo eksistenčnega minima, ki velja tudi pri uslužbenskem davku. Kosmati dohodek v znesku najmanj 6000 din naj se oprosti plačila pridobnine. Glede na težavni položaj obrtništva prosi konferenca ministra za finance, naj izda davčnim oblastvom naredbo, da pri izterjavanju davkov po možnosti postopajo čim liberalneje in obzirneje. Glede pridobnine obrtnikov izven pavšala in glede pridobnine pavšalira-nih obrtnikov so v resoluciji navedene podrobne zahteve. Dohodek do 6000 din naj se na račun eksistenčnega minima sploh oprosti pridobnine. Med drugim se zahteva tudi kategorizacija obrtnikov v skladu s predlogom konference obrtniških zbornic z dne 1. marca lanskega leta v Beogradu. Pod sistem pav-šaliranega obdavčenja naj se uvrstijo tudi peki in mesarji kakor tudi vsi obrtniški obrati, ki doslej še niso bili razvrščeni v kategorije. Za mizarje, krojače in krojačice v krajih preko 10.000 prebivalcev naj se predpiše pavšal v znesku 120 din, ako delajo sami, 230 din, ako delajo z enim pomočnikom, in 440 din, ako delajo z dvema pomočnikoma. V primeru, da mali obrtnik, ki dela sam brez pomočnikov, ne dela celo leto dni, naj se mu na prošnjo pavšal zniža sorazmerno z dejanskim delom. Obrtniki, stari preko 60 let, naj se oproste pridobnine, ako ne zaposlujejo nobenega pomočnika. Obrtniške zbornice naj se oproste dolžnosti dajanja podatkov davčnim oblastvom. Glede skupnega davka na poslovni promet prinaša resolucija podrobne navedbe, kako se naj ta davek omili. Preureditev tega davka mora hkratu obsegati tudi luksuzni davek. Omiljenje teh davkov je potrebno, ker so obrtniki gotovih strok s tema davkoma obremenjeni v toliki meri, da ju pri največjih naporih ne morejo plačevati. Konferenca tudi prosi ministra za finance, naj oprosti vodenja knjig obavljenega prometa vse obrtniške obvezance prometnega davka, katerih promet ne prekorači 2 milijonov din letno. Resolucija zahteva dalje preureditev ustanov delavskega zavarovanja v prav-cu decentralizacije in v zvezi s tem likvidacijo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, formiranje! novih samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja kakor tudi vzpostavitev samouprav v vseh obstoječih ustanovah delavskega zavarovanja. Glede končnega stališča nasproti načinu preureditve ustanov delavskega zavarovanja naj se skliče nova konferenca delodajalskih in delojemalskih zbornic iz vse države. Za pravično rešitev reorganizacije obrtniških združenj Neopravičen razpust številnih obrtniških združenj, ki je med našim obrtništvom izzval veliko razburjenje, je povod številnim razpravam in nestrpnemu čakanju rešitve tozadevnih pritožb. Po naših informacijah je prav malenkostno število onih združenj, ki svojih pritožb niso vložila, ker dejansko tudi niso imela povoda in bi reorganizacija njihovega področja bistveno ne mogla biti drugačna. Kakor rečeno, je teh združenj zelo malo. 90 odst. prizadetih združenj pa je vložilo svoje pritožbe proti razpustu. Zal so nekatera združenja naredila formalno pogreško s tem, ko so svoje pritožbe vložila direktno na bansko upravo, namesto preko Zbornice TOI v Ljubljani na naslov banske uprave. Zaradi tega se je zgodilo, da so j njih pritožbe bile dostavljene Zbornici z enim dnem zakasnitve pritožbenega roka, čeprav so bile dejansko vložene več dni pred iztekom tega roka. Zbornica je vse te pritožbe gladko zavrnila. Ostale pravilno vložene pritožbe se bodo morale obravnavati po uradnem postopku. Ker pa je vprašanje reorganizacije obrtniških združenj medsebojno tako povezano, da se mora obravnavati v eni celoti za vsa združenja istočasno in nikakor ne ločeno za posamezna združenja, zato smatramo in upravičeno upamo, da bodo uspela vsaj delno tudi ona združenja, ki so zagrešila prej omenjeno formalno pomoto, i Zveza obrtnih društev, ki si je na-J dela s tem vprašanjem veliko in odgo-j vornosti polno nalogo, se je z vso od-| ločnostjo zavzela za pravično izvedbo | reorganizacije obrtniških združenj in ’ čeprav se ji od gotove strani delajo velike ovire in stavijo težke zapreke, hoče pomagati po svojih močeh k hitremu in uspešnemu zaključku tega vprašanja. Tako je poslala k ministru trgovine in industrije deputacijo, ki so jo sestavljali njen predsednik g. Rebek Josip ter g. Iglič in g. Urbas, katerim sta se pridružila še za svoja združenja g. Šabeder in g. Kumerc. Deputacija je bila sprejeta v petek 15. t. m. ter je v obširni spomenici obrazložila gospodu ministru dejanski stan in mu navedla tudi krivice, ki so bile s to reorganizacijo prizadete našemu obrtništvu. Gosp. minister je pokazal za zadevo veliko zanimanje ter obljubil odposlanstvu, da bo celotno vprašanje dal raziskati po podrejenih mu referentih in da bo težnjam in željam slovenskega obrtništva glede reorganizacije skušal v celoti ugoditi. Očividno je presenetila g. ministra tudi vest, da obrtni odsek ljubljanske Zbornice že leto dni ni zasedal, kar je nerazumljivo ob današnjih tako važnih časih, ko so najbolj izpostavljeni ravno gospodarski interesi. Delegacija je g. ministra ob tej priliki tudi prosila, da se vendar že enkrat dokončno reši vprašanje sistema ljubljanske Zbornice. G. predsednik Rebek je g. ministru izjavil, da je obrtništvo v Sloveniji glede vprašanja ločene ali skupne Zbornice že povsem apatično in da si edino želi, da se enkrat z merodajne strani naredi konec večni gonji tega vprašanja, kakšna naj bo ta Zbornica. Čeprav se skupina, ki jo zastopa on, ni odrekla mišljenju in prepričanju, da je sistem skupne Zbor-| nice edino pravilen in tudi uspešen za ; gospodarski napredek vseh prizadetih I stanov, torej tudi obrtniškega, vendar j naj gospod minister, da se končno pre-j ide že enkrat to trenje in da možnost I pozitivnemu delu v gospodarskih vpra-| šanjih, ki se nanašajo na obrtništvo, odredi način sistema ljubljanske Zbornice, pa bilo to tudi, da vpostavi samostojno obrtniško Zbornico. Na ta izvajanja je g. minister delegaciji sporočil, da nima od nikogar iz Slovenije do danes kakršnegakoli predloga ali zahteve o ustanovitvi ločene Zbornice. Dodal pa je še, da je on odločen zagovornik sistema skupnih 2bornic, ker smatra, da mora biti gospodarstvo, če hoče uspešno napredovati, močno povezano med seboj in zaradi tega dejstva ne bo nikdar dopustil, tako v Vojvodini kakor tudi V Sloveniji, da bi se ustanovila ločena •Zbornica. Ta odločna izjava gospoda ministra je vzbudila med navzočnimi