v u u T m n n r , 2 r » . v . T 9 3 8 . Warm ehrwttrdigen Baumgžingen, mit rcm iippigen Pflanzeuwuchse, mit s / 6? ^er ^ aee na4 l ta den Kitlften hau- enden ungew5nlichen Nattern«. Da Je 2 f Pravljica o nenavadnih kačah res kli i ?rav|i|ca> izpričuje Puff sam z za- jucnim stavkom : »Hier (na Felberje- ,°t°ku) wurdcn fifters Volksfeste dačami P* Mariborčani . ‘ovo niso prirejali veselic, tem manj, r so imeli za to dovolj pripravnih kra­ jev brez kač. — Mislim torej, da Imena »Kačji otok« ne velja jemati v poštev. »Dravski otok«. — Tudi ta naziv ni­ ma pravega smisla, ker ima Drava ne­ šteto otokov, zlasti niže Ptuja. Razen tega otokom običajno ne pritikamo pri­ devnikov po vodi, ki jih obdaja. To bi bilo edino potrebno za označbo dveh so­ sednjih otokov, ki ležita v otočju dveh vod£- Narod pravi svojim otokom na­ vadno sploh kar — otok. Tako je Blejcu,* »otok bleški« kratko otok, enako pozna­ jo cerkniški Jezerci le svoj otok. Tudi poudarek, da naj se Felberjev otok zato imenuje zanaprej »Dravski otok«, ker je med vsemi otoki Drave najkrasnejši, ni na nobeno stran upravičen: saj pridev­ nik dravski niti najmanj ne bi dajal oto­ ku pečata krasote. — Zato lahko izloči­ mo tudi ime »Dravski otok«. Na vsak način pa mora seveda izginiti dosedanji pridevnik otoka — »Felber­ jev«. Tudi Vrbolok ali Rakitnik ne bi bik) pravo ime, saj danes več ne raste zgolj vrbje na otoku. Če bi torej iskali otoku za sedanje pri­ like primeren pridevnik, bi prihajal edi­ no »mariborski« v pretres: 1. otok je res last mariborske občine, 2. s tem tudi last vsega mariborskega prebivalstva. In 3. ker leži otok izven območja našega me­ sta, torej v tuji katastralnl občini, bi označba »mariborski« tudi pravilno oči- tovala pravega, toda oddaljenega lastni­ ka. Morda bi tudi ne bilo napak »Drav­ sko kopališče« v razloček »Mestnega kopališča«. Sicer pa: ne dajajmo Felberjevemu otoku prenagljeno novega Imena- P re­ pričan sem namreč, da bodo naši iznajd­ ljivi kopalci sami to svoje poletno pribe­ žališče po njegovih značilnih svojstvih prav kmalu krstili tako prikladno in ob sebi umevno, da bo sprejela javnost ime brez tehtanja ln se bodo pred njim skrili vsi zadevni časopisni ugibljajl. Seveda bo moralo biti otoku novo ime — slovensko, jeziku in ušfcsu.no vojji in ne smešno. Blisk in grom (Čudni običaji in govorice v naših krajih.) m ariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 26. maja ob 20. »Lepa pustolov­ ščina« ab. B. Kuponi. Znižane cene. Nedelja, 27. maja ob 20. uri »Dobri vo­ jak Švejk«. Kuponi. Znižane cene. — Zadnjikrat. Pondeljek, 28. maja ob 20. uri »Lepa pu­ stolovščina«. Kuponi. Znižane cene. — Zadnjikrat. Binkošti v marlb. gledališču. V nede­ ljo zvečer veliki šlager »Dobri vojak Švejk« zadnjikrat, priporočljiv posebno zunanjim gostom, ki pridejo na letalski dan. Konec pred pol 11. uro. V oonde- ljek zvečer prekrasna komedija »Lepa pustolovščina«. Za obe predstavi veljajo znižane cene. »Othello« na mariborskem odru. Ma­ riborska drama je doslej vprizorila pet Shakespearjevih dram: »Sen kresne no­ či«, »Hamleta«, »Beneškega trgovca« in »Kar hočete«. Kot peto delo nesmrtnega in še danes neprenosljivega dramatika se vprizori »Othello«, ki je bila vedno ena najprivlačnejših oderskih vpesnitev. Z nenavadno spretnostjo, z izrednim psi­ hološkim umevanjem zna Shakespeare takoj v prvih prizorih navezati občin­ stvo na mogočno dejanje, ki se v hitrih, napetih odlomkih stopnjuje, pada, nara­ šča do končne katastrofe: Oblije nas mr­ zel pot, ko vidjmo pred seboj po krivem umorjeno nedolžno Desdcmono, globoko sočustvujemo z junaškim in plemenitim Othellom, ki se razočaran in ves potrt zabode z bodalom in zgrozimo se nad zlobnostjo Jagovo, ki je s svojo pod­ lostjo zasnoval strašen, usodepolen na­ črt, ki je dovedel do strašne tragedjje. — »Othella« bo kreiral g. Grom: Dosdemo- no gdč. Kraljeva in Jago g. Železnik. Režira g. J. Kovič. Bioteoatnl običaji v n aših krajih Na blnkoštno nedeljo Je dobro, če se pred solnčnlm vzhodom umiješ z roso, ki sl jo nabral na pšenici. Nikdar se ti ni treba bati solnčnlh pe£, — če jih pa že imaš, jih izgubil gotovo. (Slov. gorice). Na zvečer pred blnkoštno nedeljo opletajo fantje hiše, Se pa jim je mogoče Pod gaber je varno bežati, ker vanj nikdar ne trešči. Tam je namreč počivala devica Marija (Prlekija.) ♦ Pastirji v Ščavniškem dolu so nekdar pravili, da Kulda gromske strele meče, Suarda ognjene strele, Baroda pa ploho izliva. (Trstenjak »Novice 1857.) * Blisk je steklena kroglja, ki se v zemljo pogrezne, kadar udari. Sedem let ostane v zemlji, potem pa zopet na svetlo pride in se razpoči — iz nje se pa iztoči cel — sod vina. (Radgona-) * Kadar udari, prileti v hišo kamenita strela. Sedem let je pod zemljo, potem pa pririja na svetlo- Nekateri pravijo, da je strela dolga kot senena žrt, drugi pa trdi­ jo, da je majhna na šest oglov in se ž njo da čudovito kresati. (Haloze* * Zelo rado trešči v hram, kjer je rogaS (znani hrošč) zaprt. Zato se otrokom pre­ poveduje nositi hrošča k hiši. (Prlekija.) * Strela bo udarila v ono hišo, katere gospodinja prestopi domač prag pred cerkvenim blagoslovom ali vpeljavanjem po porodu. (Pohorje.) * V oblakih sta 2 streli: ena je ognjena, druga pa vodena. P rva vžiga, druga pa z veliko močjo vse podere in razruši ter zleti sedem klaftrov globoko v zemljo- Čez sedem let zopet zleti iz zemlje v oblake. Ognjena strela je okrogla, vode­ n a ^ ' podolgasta, na koncu špičasta pa vbffit- Marsikdo jo je že našel. *cn?r' f* (Ormož.) -\sn m/, * Cerkdo na Margetino seno vozi, mu bo V skždehj treščilo. (Dravsko polje^ -IV Off!u priti natihoma v spalnice deklet, pa tudi te 'f *b!epšajo« s koprivami in drugo ze­ lenjavo. Enako pa delajo tudi dekleta fantom. (Slov. gor.). • i Na Duhovo ženejo pastirji zelo zgodaj na pašo. 'Kdor prižene zadnji na pašo, tega imenujejo »Lukmana«, pastirico pa »Lukmantio«. (Nemci v naših mestih ime­ nujejo binkoštnega zaspanca »Pfingst- luken«. Brez dvoma je vzeta ta beseda ifc slovenščine.) Zaspancu opletajo kravo in tudi njega samega »okinčajo« z ven­ cem iz smrdljivih cvetlic- Kdor pa pri­ žene prvi na pašo, dobi »velejak«. Pastir­ ji nam reč prihranijo na pašnikih posebno pašo ,na katero spustijo živino le ob p o -. sebnih prilikah. Na Duhovo se pase živi­ na »prvaka«, okinčana z Jepimi cvetka­ mi, na tem prostoru. Če pa je kaka dekli­ ca prignala prva na pašo, jo vsi častijo In jo imajo za »kraljičko«. Lepo jo opletejo in obvežejo s cvetjem, zvečer jo pa spremljajo svečano domov, okrog nje ve­ selo pojejo in piskajo na »žvegle«. Deklici so nekdaj pravili »Lepa Leksa«. Tako poroča Trstenjak v »Novicah« 1857. Za Binkošti nabirajo gospodinje po travi roso z rjuhami. S tem si po nasvetu čarovnic pridobijo koristi tujih krav. Pra­ vijo, da čarovnice na Duhovo pred soln- čnim vzhodom vlačijo po mejah in paš­ nikih rjuhe, da so čisto mokre od rose. »Copernice« to roso iztisnejo in ž njo poškropijo travo svojim kravam , vsled česar ne dobivajo sam o od svojih krav izreden dobiček, nego, tudi od onih, ki se tam pasejo, koder so vlačile rjuhe. Ako pa hočejo imeti še več koristi od tujih krav, si preskrbijo kak klin ali »lunek« od voza tistega gospodarja. Ukradeni klin je treba zabiti v tram, prek njega je treba vreči vrv in mahoma nateče iz nje­ ga mleko. (R i^lag v »Zori 1852> • O Binkoštih pokajo hlapci z biči, da nimajo coprnice do živine moči. (Ob Ščavnici) Tudi razlaga« Učitelj: »Kdo mi more navesti ta a!! oni razlog, zakaj se zbirajo vsi veletoki in reke v morju?« Janezek: » i> zc postanejo slaniki preslani k