Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali volja: Za eolo loto predplačan 15 gld., za pol lota S gld., za četrt leta
4 gld., za 011 mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman voljil: Za celo loto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta !i gld., za en inesoo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno štovilko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2.
Naznanila (insorati) se sprojomajo in volji), tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi so ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vrednlštvo jo v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodelje in praznike, ob '/,0. uri popoludno.
Itev. OS.
V Ljubljani, v ponedeljek 25. aprila 1887.
Letnik XV.
Nadvojvoda Albreht.
Na Dunaji obhajajo danes in jutri jako redko slovesnost. Slavni nadvojvoda Albreht obhaja šestdesetletnico svojega službovanja; ž njim se te iz-vanredue sreče raduje njegov presvitli cesar in gospod, raduje se je cela avstrijska vojna, ki v svojem vrhovnem poveljniku časti svojega očeta in varuha, z njim se je radujejo tudi vsi avstrijski narodi, ki so v dobrem zavetji iu hodijo brez vse skrbi po svojem vsakdanjem poslu in opravku, dokler tako previden in tako skušen vojskovodja čtije nad našo državo.
Nadvojvoda Albreht je sin slavnega nadvojvode Karlna, ki je bil pri Aspernu prvi premagal silovitega francoskega cesarja Napoleona L, in o kterem je Napoleou sam izrekel, da jo edini vojskovodja, ki se more ž njim meriti. Po svojem očetu podedoval je nadvojvoda Albreht njegove lepe čednosti, pa tudi njegovega duha, in je za njim eden najslavnejših vojskovodij sedanjega veka. Rojen jo bil 3. avgusta 1817 ter je bil, komaj 13 let star, leta 1S30 kot vrhovni lastnik 44. pešpolka pridružen vojaškemu stanu. Ker mu vojskina leta 1848, 1849 in 18G6 štejejo vsako za dve leti, znaša to vse skupaj ravno šestdeset let. Dejansko službovanje pa je pričel kot oberst leta 1837, toraj ravno pred petdesetimi leti. Njegov slavni oče ga je bil v vojaško šolanje izročil slavnemu feldmaršalu Radeckeniu, in še le nedavno je bilo v časnikih objavljeno neko pismo nadvojvoda Karlna, v kterem skrbni oče svojega sina Radeckeinu priporoča v posebno skrb in ga prosi, ž njim no ravnati kakor z nadvojvodom, ampak kakor z vsakterim drugim vojakom. Tako izvanredni zgledi, kakor jih je mladi princ imel nad svojim očetom, in tako izvrstna šola, kakor je bila šola Iiadockijeva, obrodili so v nadopolnem in duševno nenavadno nadarjenem mladenču obilen sad, ki se je zlasti v hudih in uovarnih časih kazal v najlepšem svitu v blagor države in provzvišene vladarske rodo-vine. Leta 1840. postal je nadvojvoda Albreht ge-ueral, leta 1843. feldmaršallajtenant, leta 1845 pa
glavni poveljnik v spodnji in gorenji Avstriji in Solnogradu. Leta 1848 se je odpovedal svoji službi iu se je podal v Šlezijo, kjer jo oskrboval svojo grajačine.
Ko se je 1. 1848 na Italijanskem pričel upor in se je moral Radecky umikati pred puntarskiini prebivalci, kterim je vojna sardinskega kralja hitela na pomoč, popustil je tudi nadvojvoda Albreht svoje mirno prebivališče in se prostovljno v vojaško službo ponudil svojemu cesarju. Ker so bile pa vse poveljniško službe že oddane, zadovoljen je bil Albreht, dasiravno je bil prej poveljnik armade, s povelj-ništvom eno same brigade, s ktero si je pri sv. Luciji na tamošujem pokopališču v drušnji komaj 181etnega nadvojvoda Franca Jožefa, ki je nekoliko mesecev pozneje po odpovedi cesarja Ferdinanda postal cesar avstrijski, pridobil prse lavorike. Vsaki dau prinesel je naši slavni armadi novih nevarnost iu novih bojev. Nadvojvoda Albreht razodeval je pri vseh teh prilikah toliko hladnokrvnost, hrabrost, previdnost iu strategično bistroumnost, da sta ga občudovala po vsej pravici glavna poveljuika Radeckv in Hess. S svojo vojno bil je zmeraj v prvi vrsti, ter je ob Padu in Tesiuu razpršil sovražno italijansko vojno, ki jo je pri Mortari do dobrega potolkel, ter se je dva dni pozneje združil z Radeckitn, ki je pri Novari z vso silo prijel iu uničil vojno sardinskega kralja Karla Alberta. K tej zmagi je ravno nadvojvoda Albreht največ pripomogel, ki je, kakor skala v viharnem morju, s svojimi vojaki nepremakljivo stal v sredi srditega boja proti vsem napadom veliko obilnejše sovražne vojske, dokler je došel Radeckj z novimi vojaškimi četami in odločil zmago. V svojom poročilu Radecky priznava zasluge mladega generala in ga za vrednega spoznava odlikovanemu biti z najvišjo vojaško odliko z Marije Terezijinim križem, lil mod mnogimi jako zaslužnimi vojaškimi dostojanstveniki je nadvojvoda Albreht dandanes edini, ki nosi veliki križ omenjeuega reda.
Po zadušenem uporu in slavno končani italijanski vojski postal je nadvojvoda Albreht vojaški
poveljnik na (Jeskem in guverner v Moguncu, leta 1851. do 1860. pa glavni guverner na Ogerskem. Lota 1861. bil je vojaški poveljnik v Vičonci, lota 1863. pa je postal feldmarSal. Mod tem časom pripravljala se je od zakletih sovražnikov avstrijanskega cesarstva nova vojska na Italijanskem, ki so jo vuela leta 1866. in jo bila za našo državo tom nevarnejša, ker je bila ob enem na severu napadena od Prusov. Nadvojvoda Albreht jo bil glavni poveljnik naše italijanske armade, ter je v slavni bitki pri Kustoci skoraj dvakrat tako številno vojsko sardinskega kralja Viktorja Kmanuela premagal in ga sramotno zapodil čez državne meje nazaj. Ali Henodek na severu ni bil srečen in po svoji zmagi pri Kraljevem Gradcu pomikala so jo pruska vojna proti glavnemu mestu Dunajskemu. Nadvojvoda Albreht je pri toj priliki zopet razodel svoj izvanredni talent, ker je, kakor bi bil trenil, s svojo armado iz Italije hitel glavnemu mestu na pomoč. Kor po sklenjenem premirju Italijani le še niso hotli mirovati, vrnil se je Albreht zopet na Italijansko in jo v silno kratkem času zbral drugo 80.000 mož močno vojsko, ki jo jo navdajal euako hraber in navdušen duh, kakor prejšnjo, in ki jo bila pripravljena italijanjski vojski vnovič posvetiti, kakor jo je bila že 24. junija skupila pri Kustoci. Toda proden je prišlo še do tega, bil je mir sklenjen iu benečanska zemlja prepuščena Italijanom.
Odsihmal Avstrija sicer ni imela nobene vojske, ah slavni nadvojvoda Albreht zarad tega vendar ni miroval, ampak jo vso skrb in vso pozornost obračal na zboljšanje našo vojne, na odpravo pomanjkljivosti in napačnosti, ki jih jo kot glavni oglednik cele našo vojno kjor koli si bodi zapazil. Vodno jo gledal na to, da bi vojakom njih britko stanje kolikor mogočo polajšal in zboljšal; v ta namen mu ni nobena pot prehuda, noben kraj predaleč, nobena visočina prestrma. Neumorno hiti od izhoda do zahoda, od severa do juga, od tabora do tabora, iz trdnjave v trdnjavo. Skoraj bi rekli, da jo nadvojvoda Albreht zmerom ua potu, da pregleduje vojaštvo in se osebno prepričuje, česa njegovi hrabri sinovi potrebujejo.
LISTEK.
Papež Leon XIII. in 501etnica njegovega mašništva.
(Govoril v somonišču pri ..govorniških vajah" P. R.)
črna, nočna zavesa jame zagrinjati hrib in dol. Pomika se daljo iu daljo, višjo in višje. — O kako je čudotvorno to tajstveno pregrinjalo nocojšni večer! Kjerkoli objame holmčno strmino, kjerkoli poljubi nebesno višino, vžge se krasen žar — migljajoče zvezdice na nebesni modrini, plamteči kresovi na zemski površini. O lepa noč, o svitla noč! — Svetila na nebu, svetila na zemlji, a svetila, go-roče ljubezui svetila tudi v srcu ne le vornega slovenskega ljudstva, temveč vesoljnega katoličanstva!
Ta podoba — neizbrisljiv dogodok v zgodovini sv. katoliške cerkve — vstaja mi v srcu danes, hotečemu govoriti o pomenljivi „Luči z neba", o našem preljubljonoin papežu Leonu XIII.
Historičon fakt, pravim, jo omenjena podoba. Kako? — Rilo je 3. junija 1877. lota. Ta dan so jo obhajala SOletnica, odkar jo bi prejel ranjki papež Pij IX. škofijsko pastirsko palico. Slovesnost
ta jo bila velikanska po vsem katoliškem svetu. In kako so jo še posebno obhajali verni Slovenci? Krasno, ganljivo! Na večer pred 3. junijem so goreli po gorah kresovi in pokali topiči, a zjutraj drugega dne so bile po vseh farnih cerkvah slovesne sv. mašo iu pridigo z največjo slovesnostjo. Ostali so ti dnevi brezdvombeno nepozabljeni v vernih srcih slovenskega naroda.
In Ljubljansko semenišče, to tiho zavetišče, „Virtuti et Musis" posvečeno, ali je morda zaostalo v slovesnih trenutkih za vernimi priprostimi soro-jaki? No! Ondaštiji gg. bogoslovci napravili so bili prav inično svečanost Piju na čast. Natančneje o tom lahko berete, častiti poslušalci, v „I)auici" leta 1877. — Pokazali so bili o toj prilki gg. bogoslovci, kako bliščobno znajo poveličevati naslednika sv. Petra.
Častita gospoda! Čaka nas no po vsom jeduaka, ali vendar znamenita svečanost. Preteklo bo namreč 31. decembra tekočega leta 50 lot, odkar je bil vstopil sedanji papož Leon XIII. v vinograd Gospodov. Obhajala so bodo toraj ujogova zlata maša. Pač pomenljiva slovesnost! Kajti 501etna mašuiška svečitnost jo že pri nižjih duhovnikih jako častitljiva, kor jo redka; kako veličastna pač šo le je in po-
menljiva pri najvišjem dostojanstveniku, pri Kristusovem namestniku ua zemlji. Željno je pričakuje, veseli so je in raduje vse verno, udano ljudstvo, vse katoličanstvo. In ne brez vzroka. Saj jo ravno pa-peštvo oni steber, na kterem sloni dušni in telesni blagor vseh narodov na zemlji. O veličasten steber, o vekovit spomenik, stoječ na skali sv. Petra!
častita gospoda! Ponujajo se toraj tudi nam slavuostni dnovi — dnovi, ki naj bi proslavljali Leonovo slavo. Slavljenje pa, da, največje slavljenje zasluži sedajui papež Leon XIII. Tega mu tudi najhujši sovražniki odrekati no morejo. Teh misli smo tudi mi. Proslavljati moramo našega sv. očeta, proslavljali — papeštvo. Da pa znamo Leona prav slaviti, prav ceniti, ozreti so moramo nekoliko v njegovo življenje. V to si predočitno: I. kratek obris njegovega življenja in delovanja pred zase-denjem sv. stola, in 2. njegovo papeževanje.
Rojeni so bili sedanji sv. oče 2. marca 1810. leta v Karpinotu, v majhnem mesteci nekdanje corkveno državo. Stariši so jim bili plomenito gro-fovske rodovino Pecci. Pri sv. krstu so jim dali ime Vincencij Joahim. Šo prav mladi pridejo v jezuitsko odgojovališčo v Viterbo; nato pa po materni smrti v sloveče izobražovališče: „Collegium Romanur
Zato pa vživa nadvojvoda tudi vsestransko ljubezen, spoštovanje in zaupanje pri vojakih, pri kterih njegova beseda vse proinore.
Vojaštvo je nadvojvodu Albrehtu pred vsem pri srcu, zato je dovolil, da naj njegovo šestdesetletnico obhajajo samo vojaški krogi in da naj vse druge slovesnosti izostanejo. Ker je lastnik dveh ruskih in dveh pruskih polkov in enega polka bavarskega, ter so se mu botle pri tej priliki pokloniti posebne deputacije omenjenih polkov, prosil je do-tične vladarje, da naj se to nikar ne zgodi, in da naj sploh opuste vsaktera pota, ker hoče svojo šestdesetletnico obhajati samo s svojimi vojaki. V spomin na ta veseli dogodek bode vojaški list menda ravno jutri razglašal avancement, ki se redno godi meseca maja, in od raznih krajev so se vojaški poveljniki podali na Dunaj, da čestitajo svojemu slavnemu vojskovodji. Njim se radostno pridružimo tudi mi in iz celega srca zakličemo: Bog ohrani nadvojvoda Albrehta še veliko let v korist in slavo države, v radost in ponos presvitlega cesarja in prevzvišene cesarske hiše!
Državni zbor.
Z Dunaja, 23. aprila. Schmerling pa Pražak.
Državni zbor se je po velikonočnih počitnicah zopet sošel. Zborovanje je to pot pričela gospodska zbornica, ki je imela včeraj jako živahno in zanimivo sejo. Na dnevnem redu bil je namreč Schrner-liugov predlog, da naj se Pražakov ukaz glede rabe češkega jezika pri sodnijah ua češkem v preiskovanje in poročanje izroči posebni komisiji. Schmerling slovi kot oče nekdanje februvarne ustave in veljii za glavnega voditelja ne samo nemško-liberalne stranke gospodske zbornice, ampak cele državno-zborske, sedanji vladi nasprotne stranke. Schmerling je pa tudi predsednik najvišje sodnije, zato pa tudi njegova beseda v sodnijskih zadevah kaj veljii. Ni toraj čuda, da je vse radovedno pričakovalo, kaj bode rekel Schmerling glede omenjenega Pražako-vega ukaza, zarad kterega so bili levičarji v posla-niški zbornici o svojem času ministra interpelirali in o kterem so hotli pričeti obširen razgovor, ki ga je bila pa večina zavrgla. Svojim enakomislečim prijateljem v poslaniški zbornici hitel je Schmerling na pomoč ter je preteklo jesen stavil prej omenjeni predlog, ki ga je imel včeraj vtemeljevati.
Schmerling je sicer govoril z mladeniško vnemo in navdušenostjo, ki bi je pri osemdesetletnem starcu nihče ne pričakoval, ali trditev njegova, da je Pražakov ukaz nepostaven, je puhla in kriva, krivična reč pa se ne da lahko zagovarjati. Glavni razlog Schmerlingov za nepostavnost omenjenega ukaza je trditev, da Pražak od cesarja ni bil naravnost pooblaščen ga izdati. Ali ko bi to pravilo veljalo, bila bi nepostavua ogromna večina ministerskih ukazov, med njimi večidel vse naredbe Schmerlingove, ki jih je kot minister zaukazoval, ne da bi si bil za nje izproseval posebnega pooblaščevanja cesarjevega. Ker so nameni nasprotne stranke prezuani in pre-
Kmalo zapazijo predniki veliko nadarjenost in strogo nravstveno življenje mladega grofiča. Zato pa doseže plemeniti Joahim, še le 22 let star, doktorstvo bogoslovja. Po tem pa dobi nižje redove, in takoj tudi mesto repetitorja na akademiji duhovnov ple-mičev. Na tej univerzi so se namreč izobraževali duhovski kandidatje iz plemenitih rodovin za višje cerkvene in svetne službe v papeževi državi. Tako je toraj tudi naš Pecci nastopil pot do višjih dostojanstev. V kratkem času izvrši cerkveno in civilno pravo. S svojo temeljito učenostjo obrača na-se pozornost slavnih papežev: Leona XII., Pija VIII. in pozneje še posebno Gregorija XVI. Ta papež imenujejo nadobudnega klerika za hišnega prelata. In še le kot prelat dobi Pecci mašniško posvečenje 31. decembra 1. 1837 v 27. letu svoje starosti. — Od sedaj naprej gre hitro od stopinje do stopinjo. Tri leta po mašniškem posvečenji pošljejo ga sv. oče Gregor XVI. kot delegata v svojo kneževino Benevent, da napravi ondi potrebne političue pre-osnove. Tako vstopi mladi delegat tudi v javno življenje. — Z nenavadno odločnostjo in z vso strogostjo, ktero so dopuščale tamošnje postave, izvede izročeni mu posel. Vsled tega ga pošljejo papež I. 1841 kot prvega delegata v Perugijo, da vredi v
očitni, skušal je Schmerirng svojim besedam konečno še s tem dati poseben pomen, da je povdarjal svoje in svojih tovarišev domol jubje, češ, da jih pri vsem njihovem dejanji in nebanji, toraj tudi pri oporekanji zoper omenjeni ukaz Pražakov, vodi le skrb za državni blagor in za svit cesarske krone.
Pri tako puhlih in ničevih razlogih, kakor jih je omenjal Schmerling ministerskemu predsedniku grofu Taaffe-ju, pač ni bilo težko Schmer-linga prav zdatno in temeljito zavračati. Pobijal je točko za točko, razlog za razlogom in predsedniku najvišje sodnije klical v spomin, da bi mogel iz lastne skušnje vediti, da nemški jezik ni izključni sodnijski jezik, kakor je to trdil v svojem govoru, ampak da v južnih Tirolah in v Dalmaciji veljii italijanski, v Galiciji pa poljski jezik. Ako je Schmerling tožil, da vsled te naredbe mnogo sodnikov ne bo moglo povsod službovati, ker češki ne znajo, je ministerski predsednik prav dobro omenjal, da vlada ne more iu ne sme gledati na osebne koristi, ampak da se mora ozirati na javne koristi.
Hudo je grof Taalle vščipnil Schmerlinga tudi z opominom na ministerski ukaz z dne 10. januvarija 1864, št. 617 ex 1863, ki je bil izdan v po-razumljenji z državnim ministrom (Schmerlingom), ki nekaj enacega določuje, kakor ukaz Pražakov, ki se ga pa višji sodniji v Pragi in Brnu niste držali. Konečno je minister rekel, da vlada nikakor ne dvomi, da bi ne bil Pražakov ukaz čisto postaven, da pa nima nič zoper to, ako reč preiskuje posebna komisija gospodske zbornice in se o zakonitosti njegovi prepriča. Ker je pa sodnije begalo, da se je predsednik najvišje sodnije sam oglasil zoper ta ukaz in je želeti, da bi bilo tega begauja skoraj konec, zato prosi ministerski predsednik, da naj ta komisija prej ko mogoče prične svoje delo.
Za ministrom oglasil se je voditelj konservativne stranke, grof Franc F al ke nh ay n , ter je omenjal, da bo njegova stranka samo zarad tega glasovala za Schmerlingov nasvet, da s tem pokaže svoje spoštovanje do političnih nasprotnikov. Predlaga pa, da naj se v dotično komisijo voli 15 udov, ne pa 9, kakor je priporočal Schmerling. Ta predlog obvelja in so bili takoj izvoljeni gospodje: Chorinskv, Conrad, Coudenhove, Falkenhavn, Hiirdtl, Lobkovic, Plener, Randa, Sapieha, Schmerling, Šrom, Taxis, Trauttmannsdorf in Unger. Precej po seji se je komisija sostavila in kneza Lobkovica izbrala za svojega načelnika.
Levičarski listi prestavljajo Schmerlingov govor in nemško-avstrijski klub bil je tako zadovoljen ž njim, da je govorniku izrekel zahvalo za možate besede njegove. Skoraj se ne motim, ako trdim, da bodo Schmerlingove besede tudi v poslaniški zbornici odmevale pri budgetni razpravi, ki se pričenja v torek, 26. t. m.
Poslaniška zbornica
pričela je svoje zborovanje danes. Od 353 poslancev se jih je bilo komaj zbralo 100, da so bili sklepčni. Ali med sejo so nekteri zopet odšli in jih je bilo komaj 70, na koncu samo še 65 v zbornici, pa so se razprave vendar nadaljevale in se je sklepalo, kakor da bi jih bilo zadostno število navzočih. Rešenih je bilo nekaj peticij, med njimi o podpori po
tej kneževini državne zadeve. Tudi tukaj skazal se je Pecci spretnega politika.
Spoznavši njegove zmožnosti, za politično polje potrebne, imenuje ga Gregor XVI. leta 1843 za naj-višega diplomatičnega zastopnika v cerkvenih zadevah za mlado kraljevino Belgijo. Peccijevo delovanje ni imelo majhnega vspeha. S svojo odločnostjo in duhovitostjo pridobi si on katolike in protestante, a še več, pridobi tudi kralja Leopolda I. popolnoma na svojo stran. Ni toraj čuda, da so videli vsi Belgijski državniki in kralj sam v apostolskem nunciji veliko zgubo, ko je moral ta, imenovan za Perugijskega škofa (19. januvarija 1846) odpotovati na svoje novo mesto. Prišedši v Rim 1. junija, ne najde več pri življenji Gregorija XVI. Pripravljala se je pa ravno nova volitev. Sklicala se je v kratkem času in posadila Pija IX., Pecciju dobro znanega kardiuala Mastaja Ferretija na papežev prestol. Temu novoizvoljenemu papežu se tudi naš plemeniti znanec Joahim pokloni. Pij IX. ga najprijaznejše sprejme, kajti znane so mu bile velike zasluge Peccijeve. Zavoljo tega imenuje ga že leta 1853 za kardinala.
Kot škof in kardinal v Perugiji razvije Pecci svojo vsestransko delavnost. Prenovi učni red v svojem semenišči ter ustanovi akademijo pod imenom sv.
toči, suši itd. poškodovanih krajev, o povekšanji učiteljskih plač itd. Na dnevnem redu so stale vse peticije od 9. do 14. izkaza, rešen pa je bil samo 9. izkaz in pa nekaj peticij 11. in 12. izkaza, ker se je predsedniku vendar-le nevarno zdelo pri tako pičlem številu poslancev nadaljevati sejo in jo je ob polutreh popoludne sklenil.
Minister Gautsch
je v pričetku seje odgovarjal ua interpelaciji o Češki šoli v Ljutomericah in o razliki šolskih knjig. Glede prve je rekel, da je potrebna, ker jo obiskuje 166 čeških otrok, da bode pa reč stalno vravnana, kedar dotično pritožbo Ljutomeriške občine reši upravna sodnija; glede šolskib knjig pa je odgo-govarjal, da je deželnim šolskim svetom zaukazal razliko med šolskimi knjigami v enem iu istem okraji odpraviti.
Nadvojvoda Albreht
bode 25. in 26. t. m. obhajal šestdesetletnico svojega vojaškega službovanja. Predsednik dr. Smolka si je izprosil pooblastilo, da sme v imenu državne zbornice slavnemu vojskovodji čestitati.
Prihodnja seja bo v torek in edina točka dnevnega reda je državni proračun za 1. 1887.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 25. aprila. Notranje dežele.
Gospodska zbornica ima jutri sejo. Na dnevnem redu je drugo branje postave o zavarovanji vojaških vdov in sirot. Odsek je nasvetoval postavo, kakor jo je priporočila zbornica poslancev.
Vsi avstrijski listi pišejo o Sehmerlingovem predlogu. Kakor znano, stavil je bil oktobra meseca lanskega leta v gospodski zbornici predlog, da se izvoli odsek deveterih udov, ki bo presodil jezikovni ukaz pravosodnega ministra. Še le v petek je povedal Schmerling svoje vzroke, zakaj ni zadovoljen z ministrovim ukazom. Govoril je že sploh obrabljene fraze ter trdil, da ukaz ni postaven. Zbornica mu je spolnila željo ter izvolila odsek petnaj-sterih udov. Izvoljeni so: (Jborinsky, Konrad, Coudenhove, Falkenhayn, Hiirdtl. Lobkovic, Plener, Randa, Sapieha, Schmerling, Šrom, Hugon Taxis, TrautmansdorlT in Unger. Odsek je izvolil predsednikom kneza Lobkovica. „Vaterland" misli, da bo večina v odseku za Schmerlingov predlog, ker bo izmed štirih udov Metternichove skupine le Coudenhove proti predlogu. Smemo pa upati, da bo pozneje večina v zbornici zavrgla imenovani predlog.
Na Ogerskem je že živahno volilno gibanje. Med drugimi kandiduje tudi bivši vrhovni vodja državnih železnic, pl. Tolnay. Bivši minister baron Kemeny se je odpovedal poslanstvu. Tisza je 22. aprila v zbornici izročil svojo predlogo proti neredom pri volitvah. Raznesla se je tudi vest, da bo grof Albin Csaky imenovan miuistrom notranjih zadev, in Tisza ostane ministerski predsednik in finančni minister.
Vnaiije države.
Srbska kraljica podii se v kratkem v morske kopeli, ker je bila preteklo zimo bolehna. — Nedavno so listi pisali, da bode odstopil finančni mi-
Tomaža Akvinskega ter priporoča globokejši študije skolastične filozofije. Tudi ustanovi več nižjih šol iu mnogo sirotiških zavodov.
Njegovega pastirovanja razveseljuje se Perugija 32 let. V tem času pa se prične na Laškem preku-cijsko življenje, cerkvi sovražni duh, dokler so slednjič ne polasti samega večnega mesta Rima. Se ve, da ob takih žalostnih časih ni naš Pecci nedelaven ostal. Z besedo in peresom je povzdignil svoj glas zoper brezbožno početje. Devetkrat se pritoži pri kralji zarad cerkvi sovražnih postav, povdarjajoč tudi ob jednem svetno papeževo oblast. Njegovo ne-vstrašljivo delovanje ni ostalo neznano svetemu očetu Piju IX. Imenuje ga toraj za kanclerja na rimski univerzi, kmalu na to za souda pri kongregaciji za sv. obrede ter cerkvenih zborov, in leta 1877 podeli mu čast prvega kamornika svetega stola. Tako imenovanje pa je za vsacega velika odlika, kajti s tem imenovanjem je združena oblast, da sme dotičnik za časa, ko ni nobenega papeža, voditi sveto cerkev. Iu glejte, kakor bi bil slutil ranjki papež Pij IX. svojo bližnjo smrt, in kakor bi bil hotel še pred smrtjo zaznamovati svojega naslednika, imenoval je bil ravno Peccija za to dostojanstvo.
In res, ko se poslovijo slavni papež od te
t
uister Mijatovič, a on še ostane, za trgovinskega ministra pa bode imenovan dosedanji carinski ravnatelj Vuk Stojauovič. — Kralj je obiskal ruskega zastopnika, barona Persiani-ja. Nekteri sklepajo iz tega, da se bo Srbija zopet približala Rusiji.
V Sofiji so imeli prebivalci 22. t. m. nemirno noč. Iz spanja jih je vzbudil močan strel. Vzrok še ni znan; gotovo pa je, da strel ni bil v vojašnicah, niti v smodnišnicah. Nekaj dni prej so lopovi ukrali železničnemu podjetniku 350 kilogramov smodnika. Nekteri mislijo, da so tatovi skrili smodnik v mestni okolici, kjer se je slučajno vžgal. — Regenta Starn-bulov in Mutkurov bila sta 22. t. m. v Sadovi. Vra-čujoč se v Plovdiv prišla sta v Haskioi, kjer so jih prebivalci navdušeno vsprejeli. Na kolodvoru ju je pozdravilo mnogo deputacij, ki so prosile regentstvo, naj skrbi za blagor dežele in pospešuje izvolitev novega kneza.
Ruski listi pišejo mirno o obedu, kterega je pretekli teden angleški konzul, Jones, priredil v Plodivu na čast bolgarskim regentom. — Nekteri ruski krogi še vedno trdijo, da bo Giers dobil obljubljeni red. Odlikovanje se je neki zavleklo, ker so vnanji listi toliko pisali o Giersu in Katkovu. Ruska vlada pa noče, da bi vnanji svet le na videz vplival na ruske notranje razmere. — „Novoje Wremja" priporoča Rusiji vstrajnost v bolgarskih zadevah. V Bolgariji se morajo vrediti zamotane razmere, a ne brez Rusije. „Russki Kurjer" poroča, da nemški kupci kupujejo v ruski Poljski les in živino. Ker je padla cena rublju, imajo vnanji kupci mnogo dobička.— Dondukov-Korzakov bo najbrž premeščen iz Kavkaza v Azijo; na njegovo mesto pride guverner iz Odese. — „Figaro" je priobčil zopet razgovor svojega dopisnika, Zahna, z veljavno osebo v Gačini. Trocarska zveza je namreč le ovirala Rusijo, zato je ne želi ponoviti. Rusija se sedaj ne bo zvezala z nikomur. Kedar bo potrebovala zaveznika, dobila ga bo lahko. Ta zaveznik je Francija. Ista oseba je posebno hvalila Katkova. Nekdaj so bili Francozi nasprotniki avtokratične Rusije, in Rusi so trdili, da je nevarna republikanska vlada v Franciji. Zadnji dogodjaji so pokazali, da se obe državi morate sporazumeti. Obe državi morate čuvati mir, v vseh vprašanjih jednako postopati. Pogodba med Francijo iu Rusijo pa ne sme biti pismena, ker bi to bilo povod vojski.
JPruski deželni zbor je v petek nadaljeval po-svetovaje o cerkveni predlogi. Narodno-liberalni Eynern je opomnil, da njegova stranka ne more glasovati za postavo brez popravkov iu pristavkov. Konservativec Hammerstein je ostro bičal liberalizem, češ, da je le-ta kriv kulturnega boja. Njegova stranka bi glasovala proti postavi, ko ne bi bil prejšnji dau Bismark pretil, da odstopi, če zbornica ne vsprejme postave. Vlada bo odgovorna za posledice. Boji se tudi, da utegne cerkvena postava škodovati protestantom. Bismark se oglasi, rekoč, da hoče končati kulturni boj proti katolikom in nikakor pričeti novega boja proti evaugeljski cerkvi, ker je sam protestant. Narodno-liberaui Pfaff govori proti postavi, ker je po njegovih mislih nevarno sprijazniti se z Rimom. Velf Bruel kritikuje Bismarkovo politiko. Bismark Bruelu očita, da želi nadaljevanje kulturnega boja in da je Velf iu toraj sovražnik države. Pastor S t o c k e r opomni, da so redovniki nevarna armada v deželi, in bo glasoval proti postavi. Poljak Jadze\vski izjavi v imenu svoje stranke, da bo glasovala za postavo. Konečno zbornica glasuje o Gneistovem predlogu, ki je nasve-toval, da se cerkvena postava izroči posebnemu odseku. Ta predlog je bil zavržen proti glasovom narodnih liberalcev in nekterih konservativcev. Zbnruica se bo toraj o postavi nadalje posvetovala. — Čuden politik, ta Bismark! V četrtek je rekel, da je pa-peštvo nemška naprava; ne davno prej pa je trdil, da jo papež nevaren njegovemu zveličanju. Trdil je Bismark, da je papež prijatelj nemški državi, in pri
solzne doline 7. februvarija 1878 leta in ko se skliče nova volitev, proglasi se ravno Pecci za Pijevega naslednika z imenom — Leon XIII.
Ime Leona izbral si je pa bil kardinal Pecci iz spoštovanja in ljubezni do papeža Leona XII., ki je bil povzdignil Peccijeve stariše v grofovski stan. — Tako je bilo življenje Leonovo pred izvolitvijo za naslednika sv. Petra. Poglejmo pa sedaj papeže-vanje Leona XIII.
S solznimi očmi sprejel je papež Leon veslo sv. cerkve v roke; a z čilo roko vodi njen čolnič. Njegovo delovanje je neumorno, vsestransko. Delimo ga v tri dele: 1. Delovanje za ves katoliški svet v občo. 2 Teženje za pravo znanstveno napredovanje, •osobito med duhovniki in 3. posebna skrb za slo-vauske narode. Praša morda kdo: čemu taka razdelitev? Odgovarjam mu: Veren hočem biti katolik, postati hočem duhovnik; ohraniti pa tudi pravo slovansko mišljenje. In sv. očetu leži na srci dušni in telesni blagor: vernih sinov katolikov, globoko izobraženih duhovnikov in vzlasti še blaginja sinov matere Slave.
(Dalje prih).
drugi priliki, da je sovražnik. „V Kauoso ne poj-demo!" — in „Ne bojim se demokracije, če sta edina papež in cesar". Kdo naj ugane, ktero je pravo prepričanje mogočnega ministra! Ali mar nobeno? Nekdaj strasten nasprotnik papežu in katolikom, sedaj pa Bismark pred vsem svetom trdi, da hoče mir skleniti s katoliki za vsako ceno. Res, da sedanja postava ne dovoljuje cerkvi popolne prostosti, vendar smemo upati, da bo Bismark, kolikor mogoče, odjenjal tudi pri drugih točkah. — Nemškemu državnemu zboru je došla vladna predloga o novem kreditu v skupnem znesku nad 176 milijonov mark. Kot prva posledica septenata so večji stroški za 1 armado, ki znašajo nad 15 milijonov. Za popravo in dopolnitev državnih železnic potrebuje Nemčija nad 36 milijonov. Za upravo armade nad 117 milijonov itd. Iz tega razvidimo, da si Bismark prizadeva, oborožiti nemško armado do skrajnega in razširiti ceste, ki peljejo do francoske meje. To gotovo Francozom ui ljubo. Ko bi Fraucija kaj ena-cega storila, gotovo bi Bismarkov list pisal bojevite članke o nevarnosti, ki preti od francoske strani.
Še sedaj ni zanesljivih poročil, zakaj je nemška policija zaprla francoskega komisarja Schnaeblea. Francoski listi večinoma ta dogodjaj presojujejo mirno, vendar je v francoskih političnih krogih velika razburjenost. Veljavni možje trdijo, da je to le pričetek prihodnjih izzivanj od nemške strani in znamenje vojske. „N. Fr. Pr." piše, da je bil Schnaebele povabljen od nemškega komisarja. Schnaebcle je prišel na mejo, da postavi mejnik, ki so je bil zvrnil. Komaj je prestopil mejo, primeta ga dva nemška redarja. Schnaebele se njima ustavi; pa vržeta ga na tla, zvežeta in odpeljeta v Noveant in od tam v Metz. — Drugi poročajo, da jo v sredo prišel Schnaebele na povabilo nemškega komisarja na mejo. Čakajoč je prekoračil mejo. Primeta ga dva nemška redarja. Schnaebele ju vrže na tla ter zbeži na francosko zemljo. Nemca tečeta za njim ter ga primeta. „Figaro" misli, da hoče Bismark zopet strašiti poslance z vojsko, da mu dovolijo nove davke za armado in vojaške železnice. — „Gaulois" pravi, da Nemčija tukaj ne išče povoda za vojsko, ker jo stvar premalenkostna. Nemški listi poročajo o dogodku posamezne stvari brez komentarov. Le „Kol. Ztg." trdi, da so Schnaebelea prijeli, ko mu jo ravno nek ogleduh iz Alzacije izročil poročila. Ta vest je gotovo neverjetna, kajti redarji bi bili gotovo prijeli tudi ogleduha. Če je Schnaebele v zvezi z ogleduhi in zarotniki v Alzaciji in Loroui, ali ne, na vsak način so bili nemški redarji surovi. Bismark skoraj gotovo s tem činom ni hotel iskati povoda za vojsko, ker svet bi govoril, da ravno on hoče motiti mir. Sploh pa o tem sedaj ne moremo še sklepati ne tega ne onega, dokler francoska in nemška vlada ne pojasnite stvari.
V Italiji se med narodom vedno bolj pojavlja želja, da vlada sklene mir s papežem. Poročali smo že, da je bil 19. t. m. v Luki shod katolikov. Zadnji ponedeljek je bil enak shod pri sv. Luciji. Poslali so papežu brzojav ter ga prosili, da sklene z Italijo mir.
Angleška gorenja zbornica je vsprejela irsko zemljiško postavo. Salisbury je rekel, da vlada smatra irsko zemljiško in kazensko postavo kot naj-važueji predlogi. Ko bi zbornica zavrgla postavo, izrekla bi s tem vladi nezaupnico. — Več irskih redarjev hoče izstopiti iz službe. V prošnji pišejo, da so svojo službo opravljali vestno in redno, ako-ravno so čutili krivico. Bili so vladno sredstvo nepravičnosti proti irskemu narodu. Ker pa pride v veljavo nova kazenska postava, nočejo več zatirati prostosti svojih rojakov. — V spodnji zbornici pričela se je v petek budgetna debata. Dohodki znašajo 91-1 milijonov funtov šterlingov , stroški 90-l milijonov; prebitek je proračunjen na 300.000 funtov.
„Morning-Post" piše, da položaj v Afganistanu ni sicer nevaren, vendar resen. Anglija ne bo podpirala emira Abdurrahmana, ker najbrž ne bo branila Afganistana proti Rusiji. Braniti hoče pač Indijo z vsemi močmi, zato dela ob meji utrdbe in zida železnice.
General Saletta, novi poveljnik italijanske armade v Masavi, sporočil je vojnemu ministru o svoji vožnji po morji. 5. t. m. je ladija „Venezia" zapustila Suec ter se obrnila proti Masavi. Počile pa so neke cevi pri kotlu in 9. t. m. še os pri vre-tenu. Ganiti se niso mogli nikamor. 11. t. m. jih dobi angleški parnik „Bret\valda" ter jih odpelje nazaj proti Suecu. Kakor poročajo najnovejši listi, prišel je Saletta že v Masavo ter prevzel poveljništvo italijanske armade. Bo li bolj srečen kakor Gene, hočemo zvedeti.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 24. aprila. (Sveti m i si jo n v Kranjski gori.) V „Slovencu" že napovedani sv. misijou se je res tudi oudi vršil od 15. do 24. aprila. Vodili so ga čč. gg. očetje lazaristi (Bo h m, Grščak in Pogorele c). Imel sem srečo, da sem se vdeleževal tega misijoua iu spozuati moram , da
sem videl goditi se velika čuda milosti božje. Kakor se je sneg, kterega je bilo še velike kupe za cerkvijo, vidno tajal pred gorkimi solnčnimi žarki, tako so se tajala popred mrzla srca od žarkov milosti božje; in Jezus, dobri pastir, je v teh zveličanskih dneh marsiktero ovčico, ki je bila že veliko let zgubljena, zopet k svoji čedi nazaj prinesel. Če tudi je poglavitni namen vsakega misijona prerojenje uotra-njega človeka, se vendar to prerojenje, če je resnično, skrivati in vtajiti ne d&, temuč se očitno razodeva. In res, dobri vspeh svetega mi6ijona se je še med misijonom jel kazati in bo z božjo pomočjo tudi za prihodnost najboljši sad obrodil. Kakor je bilo slišati, so se v teh dneh večletna in zastarana sovraštva zopet poravnala, in sosedje, ki se popred pogledati in pozdravljevati niso hotli, so si zdaj prijazno zopet v roke segli. Ljudstva je bilo vsaki dan kakor na sejmu, le s tem razločkom, da je bila zdaj cerkev polna, krčme pa prazne; da je zdaj vladala sveta tihota namesto tu o sejineh navadnega rajanja in hrupa. Vreme je bilo vse dni lepo in za ta čas dovolj gorko. Iu da se je tudi oranju in sejanju mudilo, so vendar večidel to na pozneje odložili in so se v tem času z edino potrebnim pečali. V tej fari že davno obstoječa družba treznosti se je zdaj zopet ponovila, in gotovo se jih bo po misijonu veliko pred odpadlih, pa tudi novih udov, v vanjo zapisalo. Če tudi velika gorečnost pri nekterih pozneje zopet odneha, če tudi nekteri pozneje ua pot pregrehe zopet zajdejo, je pa vendar tudi gotovo, da marsikteri stanoviten ostane, da se bo marsikteri zveličal, ki bi se bil tako pogubil, in da je marsikteri še le o svetem misijonu prvikrat pravo in dobro spoved opravil. Marsikteri bo g. župniku še na smrtni postelji hvalo vedel, da so zdaj že v drugič svoji fari sv. misijon preskrbeli (prvikrat leta 1871 po oo. jezuitih), marsikteri ne bo svoj živ dau pozabil dobrih očetov misijonarjev, ktere je Bog v izveličanje mu poslal. Kar očete misijonarje posebno priporoča in ljudem tolikanj prikupi, niso le njih jedrnati in pretresljivi govori, ampak njih posebna skrb in natančnost pri spovedovanji. Ne le, da včasih res dolge in obširne spovedi potrpežljivo poslušajo, tudi z modrim po-praševanjem spovedenca zastaranih dušnih bolezen rešujejo, jim srca polajšujejo in pred nepoznani mir podeljujejo. Zato se ni čuditi, če spovedenci po dva dni potrpežljivo pri spovednici čakajo iu se misijonarjem z nekakim otroškim zaupanjem razodevajo.
če h koncu še pristavim, da se ves čas svetega misijona nobena najmanjši nerodnost ni zgodila, da so se Borovški faraui (tako se namreč faraui iz Kranjske gore imenujejo) posebno resno iu dostojno obnašali in da se tudi nobeden nasprotnikov, ka-koršnih se nikjer ue manjka, misijona motiti ni upal, sem poglavitne reči sporočil. Bog nam ohrani sad sv. misijona!
Iz Ptujskega okraja, 23. aprila. Na belo nedeljo imeli smo v Ptujski „čitalnici" izboren koncert, kterega so nam priredili čitalnični pevci z vojaško godbo c. kr. 47. peš-polka.
Jako ugodno vreme je privabilo mnogo občinstva in to iz mesta in okolice, kakor iz sosednih mest in trgov. Tu so bili zastopani vsi stanovi nekteri v večjem, drugi v manjšem številu. Vsi radostnega srca. Začetek je bil ob 6. uri zvečer, kar je posebno nam iz dežele ugajalo.
Dvorana se napolni iu prvo točko prične vojaška godba v burno odobravanje. Tako se je vršila točka za točko, meujevaje s petjem v mešanih in moških zborih, kakor s samospevi.
Da je vojaška godba izvrstno svirala. mi ni treba posebno omenjati, ker ima skušeue spretne moči, a da so naše gospodičine pevkinje iu gospodje pevci izvrstno peli, to hočem posebno povdarjati.
Mešani zbori: „Nazaj v planinski raj" — „Po-zdrav" in „Veliki venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni" so se točno in tako občutljivo peli, da so se nektere točke morale ponavljati iu posebno vrle pevkinje bile so osobito nazdravljone.
Pri moških zborih „Na Preširnovem domu" in „Kdo je mar?" so naši hrabri pevci pokazali, da jih tudi malo težavne pesni lahko dobro poje.
Posebno odlikovali so se ta večer gospice pri čveterospevu za ženske glasove in gg. solisti A. Porekar I. tenor, J. Mihelič bariton iu J. Strgar II. bas.
Koncert se je končal z Radeeky-jevo koračnico v spošno radost navzočim.
Po koncertu se jih je mnogo zbralo v spodujih prostorih, kjer so se pomeukovaje dolgo zabavali in radovali.
Razšli smo se z zadovoljnim srcem, s polno nado, da nam slavna »čitalnica" večkrat priredi enake zabave (koncerte), pri kterih vsaj za nekaj časa pozabimo burje navadnega življenja.
Domače novice.
(Poslovili) so se včeraj stolni vikarji od svojega dosedanjega župnika, preč. gosp. kanonika Urbasa, ki je na lastno prošnjo od mil. knezo-škofa dobil dovoljenje, to službo zapustiti. Ob enem so se gg. vikarji poklonili pa tudi novemu svojemu predstojniku, preč. gosp. kanoniku Križnarju, ki je včeraj nastopil svojo novo službo.
(Procesija sv. Marka) vršila se je danes v lepem redu iz vseh ljubljanskih župnij v cerkev sv. Petra. Vdeležili so se procesije: milost, g. knezoškof, stolni kapitel, mestni župniki, oo. frančiškani, bogo-slovci in mnogo vernega ljudstva.
(Gorenjski vlak), ki dohaja ob 5. uri popoludne v Ljubljano, imel je včeraj poldrugo uro zamude, ker se mu je poškodoval parni stroj med Podnartom in Kranjem.
(Slovensko gledišče.) Predstavljala se je včeraj prvikrat igra v dveh dejanjih »Žila". Vsi gg. igralci in gdč.Z von ar j eva igrali so vrlo, posebno sta se pa odlikovala g. Borštnik kot grof in g. Kocelj kot zdravnik. Igra pa je sama na sebi dolgočasna in slovensko občinstvo se gotovo ne bo pritožilo, ako je bila omenjena igra prvič in zadnjič na odru. — Druga točka je bila komična opereta „Pijerot in Vijoleta", s ktero je bilo občinstvo popolnem zadovoljno, o čemur je pričala obila pohvala. Izborno ste izveli svoji vlogi gospa Gerbičeva in gospodična Daneševa.
(Ljnbljansko barje.) Pretekli četrtek je sklenila euketa (posvetovalni shod) za osuševanje močvirja svoje seje. Barje mislijo osušiti tako, da bi vodo odpeljali po strugi Ljubljanice, kar bi veljalo za vravnavo Ljubljanične struge 937.600 gl.; za vrav-navo Gruberjevega kanala in za odpeljavo vode z Golovca 435.000 gld.; za napravo zapornice pri Gradašici 4000 gld., skupaj 1,412.600 gld. — G. Franc Kotnik je nasvetoval, naj se naprosi c. kr. vlada, da ona, ki pobira vodno mitnico po Ljubljanici na Vrhniki in v Ljubljani, skrbi za to, da bode Ljubljanica plovna; g. Lenarčič pa je pristavil, naj se Ljubljanica uvrsti med državne reke. Toraj 1,412.600 gl. bode še treba, da se močvirje osuši. Ako bi šlo tukaj samo za odpeljavo vode, bi ne potrebovali tako ogromne svote, ali iz močvirja hočejo rodovitno zemljo napraviti. — Kaj pa skušnje o tem pravijo? To, da so dosihmal veliko potrosili, a doseglo se je le toliko, da se vode nekoliko hitreje odtekajo. Ako pa le dva dni dežuje, je barje takoj zopet pod vodo. — Seveda se je tukaj bojevati z močmi, ki se ne dajo preračuniti. Nihče namreč ni mogel vedeti, v koliki meri se bode močvirje posedlo; drugič pa se je dosihmal tako enostransko ravnalo, da se je le čuditi. Ko so leta 1S43. stavili most pred Marijinim trgom, vprašali so ljudje, čemu stavijo Ljubljanici tako zapreko. — Kaj pa nas sedaj skušnja uči? Zarad tega mostu se voda eno uro daleč napne . . . Oez Gruberjev kanal niso mislili mostu delati tam, kjer stoji, a ljudje so ga hotli na istem prostoru imeti. Po najnovejšem načrtu mislijo popraviti; koliko bode to stroškov provzročevalo!	(Konec prih.)
(Po preč. gosp. Janezu Potočnik«,) župniku na Brezovcu, smo prejeli za pogorelce na Godešici 15 goldiuarjev in za „Marijanišče" 15 goldinarjev.
(Povabilo h koncertu) , kterega napravijo Krški godci in pevci v nedeljo, 1. maja, na vrtu g. Fr. Gregoriča s sledečim vsporedom: 1. »Koračnica". — 2. D. Auber: „Die Stumme von Portici", ouvertura. — 3. I. Kral: „Vom Herzen zu Herzen", polka-mazurka. — 4. N. Otto: „Devi", možki zbor. — 5. Fr. v. Suppe: „Hab' ich nur deine Liebe", spev iz opere „Boccaccio". — 6. J. Mtiller: „Naša zvezda", možki zbor. — 7. V. Parma: „Lepa Slovenka", polka-fran9aise. — 8. I. Ivanovici: „DonauwelIen", valček. — 9. Dr. B. Ipavic: »Domovini", možki zbor z bariton- in tenor-solo. — 10. K. Knitl: „Žežilka", možki zbor. — 11. A. Czi-bulka: »Stefanie-Gavotte" in E. Strauss: „Mit Dampf", brzopolka. — Začetek točno ob 4'/, uri popoludne (pri slabem vremenu ob 7. uri v pro-
storih bralnega društva). — Vstopnina 40 kr. za osebo.
(Vinska razstava) bo tudi letos, kakor druga leta v nedeljo 1. maja v Dornbergu. O. k. kmetijska družba Goriška odpošlje posebno komisijo, ki bo vina pokušala in presojevala. Boljša vina bodo se po navadi odlikovala, da bodo vinorejci še dalje zboljševali zemljo, trte, kleti, posodo in svoje postopanje z vinom. Vsakoletne vinske razstave v Dornbergu obrodile so do zdaj že prav lep sad, kajti kaže se, da ondašnji vinorejci napredujejo v vsakem oziru pred svojimi sosedi. Res je, da jim pomaga tudi lega in svet.
(Osebne vesti.) 0. g. Andrej Tabaj, kaplan pri sv. Roku pod Turnom v Gorici, imenovan je kaneelistom knezo-nadškofijski pisarni. — Umrl je 19. t. m. na Libušnji, kjer je živel ,v pokoji, Martin Leskovec, slednjič vikar v Sedlu.
(Za Erjavčev spomenik iu ustanovo) izkazala je zadnja „Soča" 2383 gld. 84l/, kr.
(V odbor Tržaškega delavskega podpornega društva) so izvoljeni: Viktor Dolenc, predsednik; Mate M a n d i č, prvi podpredsednik; M. Ž i v i c, drugi podpredsednik; Mate K a t a 1 a n, prvi tajnik; Franc Prebil, drugi tajnik; Dragotin S c h m i d t, deuarničar; A. Škabar, knjigovodja; Jakob Per-h o v e c, knjižničar; V. Kosovel, predsednik ve-seličnega odseka; Franc Kobal, A. Benčina, Fr. Lovišče k, Jernej čelan, gospodarji. Načel-nica odboru ženskega oddelka je g. Schmidtova.
Razne reči.
—	Kako Nemci kulturo razširjajo. V Kamerun, naselbino prusko ua zahodnem bregu Afrike blizo ravnika, se je uvozilo leta 1886, kakor pove „Deutsch. Handelsarchiv", ruma 1,524.028 litrov; 37.800 steklenic Geneverja; 1588 pušek na kresilo; 1000 patronov; 57.475 klg. smodnika; 1,112.000 klg. soli; 56.039 klg. tobaka in tkanine 398.200 vatlov. Toraj mora biti rum, kterega so največ uvozili, glavni pripomoček za izobraževanje Afrikancev.
—	j N ika nor Gruič, srbski biskup v Pa-kracu, je umrl 20. t. m. v 77. letu svoje starosti. Rojen je bil 1. dec. 1810 v Lipici, baranijski župa-niji na Ogerskem. Leta 1848 je bil desna roka pa-trijarhu Angieliču. V hrvaški povestnici je slavno njegovo ime kot izvrstnega govornika v zboru. Leta 1864 je postal škof v Pakracu. Leta 1873 je bil administrator patriarhije, dokler ni bil imenovan pa-trijarhom Prokop Ivačkovič (Rumunec). Pokojnik je bii tajni svetnik Njih Veličanstva in odlikovan s Franc Jožefovim redom. Spisal je več učenih knjig, govoril in pisal je sploh v petih jezikih.
Telegrami.
Dunaj, 25. aprila. Pri priliki šestdesetlet-nega službovanja nadvojvode Albrehta prišel je cesar prvi v Albrelitovo palačo, da je častital maršalu in se mu zahvalil za požrto-valnost v službi. Prestolonaslednik Rudolf, drugi nadvojvode in nadvojvodinje in bavarski princ Leopold častitali so mu tudi osebno. Albreht je potem vsprejel deputaciji obeh državnih zbornic, vojaško-diplomatični kor, generale pod vodstvom F. Z. M. Bauer-ja in deputacijo mornarskih častnikov pod vodstvom vice-admirala Sterneck a.
Rim, 25. aprila. Saletta je brzojavno zahteval, naj mu pošljejo še dva bataljona pešcev in neko število topov.
Umrli so:
23. aprila. Jožef Prelo, mizar, sedaj prisiljenec, 52 let, Poljanski nasip št. 50, pljučni edem.
Vremensko »poročilo.
S5 Čas Stanje	.1 S -
*---------------------Veter	Vreme JS^ |
zrakomera toplomera	.
opazovanja T mm ,/otMJ*	_a g
17. u. zjut. 72ŠFS2 -1-10 4	si. vzh.	oblačno
23.2. u. pop. 729 06 +17 8	si. jzap.	„ 0 00
9. u. zvec. 730 06 +12"6	al. zap.	del, jasno__
7. u. zjut. 731 11 + 8 0	brezv.	megla
24. 2. u. pop. 730 47 +19 7	sr. jzap.	del. jasno 0 00
9. u. zvec. 73174 +12 6	si. jzap.	jasno
V soboto čez dan nekoliko oblačno, proti večeru nekaj dežja, zvečer se jo zjasnilo. V nedeljo zjutraj megla, popoludno jasno in veterno. Srednja temperatura obeh dnij 136" in 13'4U C., za 3 4° in 3 3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telogradčno poročilo.) 25. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5% davka) 81 gl. 20 kr. Sreberna „ 5% „ 100, (s 16% davka) 82 „ 35 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akoije avstr.-ogersko banke Kreditne akcije
London .....
Srebro .....
Francoski napoleond. . Ces. cekini . . . Nemške marke
Tržne cene
dne 23. aprila t. 1.
112	„	60 „
97	,	7li „
877	„	- „
. 282	„	10 „
•	127	„	10 „
.' 10	"	05'/,
5	„	99 „
•	62	„	32'/, „
Pšonica, hktl. Rež,
Ječmen,	„
Oves,	„
Ajda,	„
Proso,	„
Koruza,	„ Krompir, „
Leča,	„
Grah.	„
Fižol,	„ Maslo, Mast,
Špeh svež,
kgr.
gT| krT	gl-[kr.:
7 15	Špeli povojen, kgr. .	—	60
4 87	Surovo maslo, „ .	—	95
4 39	Jajce, jedno „ .	—	2
2 92	Mleko, liter ....	—	8
4 22	Goveje meso, kgr. .	—	64
4	74	Telečje „ ., .	—	50
5	04	Svinjsko „ „ .	—	60 2 32	Koštrunovo „ „ .	—	36
12 —	Pišanec.....—	75
18 -	Golob .....—	20
11 -	Seno, 100 kgr. . .	3	03
1 05	Slama, ......3	13
—	64	Drva trda, 4 □ mtr.	6	50
—	60 „ mehka, „ „	4	20i
Zahvala.
Vsem častitim volileein most in trgov Celjskega volilnega okraja, kteri so 15. aprila t. 1. prišli volit od nas priporočanega kandidata gospoda dr. Gelingsheima, posebno pa so vrlim volileein trgov Ljubno in Mozirje, ki so enoglasno, ter trgov Gornji grad, Žalec, Sevnica, Vransko, Šoštanj, Kozje in Šmarje, ki so v vclikej večini volili narodno, izreka rodoljubno zahvalo
slovenski volilni odbor.
V Celji 20. aprila 1887.
Za Erjavčev spomenik in ustanovo došli so	Goriškemu odboru še naslednji doneski:
G. Bavčer Frane, mizar v Selil.....—	gl-	50 kr.
Nekdo iz Št. Petra na Kranjskem ....	1	„	60 „ Dva Ljubljančana iz Poljan svojemu prijatelju
izza mladih lot.........10	„	— »
G. Tomšič Josip, vikar v Levpi.....3	„	— „
Rodoljub v S. Tomaži na Vipavskem ...	2	„	— „
Dr. Zupancc Jernej, e. k. notar.....5	„	— „
Vuga Janez, kaplan v Biljah............1	„	50 „
»Pisateljsko društvo v Ljubljani" čisti dohodok
predavanja prof. Levca......62	„	60 „
Vstopnina in preplače pri veselici v Vipavski
Čitalnici...........71	„	— „
Ilabe Štefan in sinova na Gočah.....5	„	— „
Koder Matej, župnik na Slapu......3	„	— „
Škvarca Ivan, župnik v Budanjah ....	2	„	— ,
Hrovatin Anton, župan v Vipavi.....2	„	— „
Žvanut na Lozieah...............1	„	— ,.
Žnešek	170	„	20 ..
Vsled prejšnjih izkazov_2213	„	14B „
Skupaj 2383	„	34r, „
V Gorici, dne 23. aprila 1887.	Odbor.
_ p" Prosim čestite bralce, največjo pozornost na tu priobčeno naznanilo obračati.
O moji poslednji navzočnosti v Lyonu imel sem priliko, pridobiti si za tretjino znižano tovarniško ceno velik del suknenih in svilnatih izdelkov, kar mi omogoči, prodati (i komadov uajliiicjih
svilnatih žepnih robcev
za le gld. 1-90.
Vsaki teh robcev je posebej obrobljen ter zravnan, ima vdelano krasne cvetlice in arabeske, kar stori, da ti robci lahko za ovratnike služijo. Bolj finih svilnatih robcev niti misliti ni. Dvanajst takih robcev velja gld. 3.75, šest pa gld. 1.00. — Kor jo cena robcem kar le mogočo nizko nastavljena, je upanje opravičeno, da jih hitro razprodam, tor vsled toga priporočam naj-nujnišo naročbo.
Prodajam tudi po najnižji ceni posebno fine popolne ogrinjnče iz volne, v velikosti 185X1^0,
komad po............gld. 2-85
jako line ogrinjače najvočo velikosti 200X145, komad
po..............gl»l. 1-95
podlage z vdelanimi podobami za pisarne, prodajalnico itd. komad po..........gld. 1*40
Naročila na navedene izdolko izvršujem izključljivo lo proti predplači ali potom poštnega povzetja pod naslovom
M. RUNDBAKIN,
II., Taborstrasse 28, Wien.	(8)
Dober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršne rizike pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbo v nemškem jeziku naj so pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.	(6)