PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajali, v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je,izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 26 (12.658)
Trst, sobota, 31. januarja 198
TRST Ul. Montecchi 6	PR 559
Tel. (040) 764832 (4 linije)	
Tlx 460270 bo a o- x< ► c*	3
o S C £ O	'r-: rn -o r l.	•N
m a i> 7:.	O
■z-o z	'O
w r„	!>•
G	m m	h z —*•	'“H Q , T!	
Po živahni razpravi, ki je trajala do poznih nočnih ur
Tržaški občinski svet zavrnil ugovore proti lokaciji sinhrotrona v Bazovici
Odbornik SSk Lokar glasoval proti, odbornik PSI Jagodic pa se je vzdržal
TRST — Tržaški občinski svet je sinoči, oziroma že danes zgodaj-zjutraj, zavrnil vse ugovore proti varianti št. 46 občinskega regulacijskega načrta, ki določa lokacijo sinhrotrona pri Bazovici, hkrati pa tudi ugovore glede variante št. 45, ki zadeva nekatere popravke v cestnih povezavah na področju med Opčinami in Padričami. Za sklep je glasovalo 37 svetovalcev Liste za Trst, KD, PSI (razen odbornika Jagodica), MSI, PLI, PRI in Mestne liste, proti 13 svetovalcev KPI, Tržaškega gibanja in odbornik Slovenske skupnosti Lokar, vzdržali so se pa svetovalca LpT Dolcher in Camber ter socialistični odbornik Jagodic.
Razprava je bila tudi ob tej priložnosti izredno živahna, čeprav ni dosegla žolčnih tonov, ki jih je bilo zabeležiti pred prekinitvijo preteklo soboto. Se do zadnjega je še kazalo, da bi moglo priti, navzlic nasprotujočim si stališčem med večino in opozicijo, na osnovi pripravljenosti, ki jo je baje kazal odbornik Vattovani na jutranji seji urbanistične komisije in načelnikov svetovalskih skupin, da sprejme nekatere ugovore prizadetih, pa tudi glede izražene želje več političnih skupin, do dogovora, da ob sklepu sprejmejo tudi resolucijo, ki naj zagotavlja možnost še nadaljnje poglobitve glede lokacije po izdelavi izvršilnih načrtov za sinhrotron.
Toda večinska koalicija se je očitno utrmila na svojih izbirah, računajoč na svojo številčno moč, in je tako zavrnila vse ugovore, kot tudi tiste resolucije, ki so vsaj puščale odprta vrata možnosti, da se vsaj delno upoštevajo mnenja prizadetega prebival-
stva v prihodnosti, če bi nadaljnje študije pokazale, da je mogoče sinhrotron zgraditi tudi na območju znotraj samega Raziskovalnega centra pri Padričah. Zavrnjena je bila tako (ob vzdržanju PSI) komunistična resolucija, ki je izhajala iz nujnosti vzpostavitve klime sožitja z omogočanjem aktivnega sodelovanja slovenske skupnosti pri izbirah, ki jo zadevajo. Resolucija KPI je zato obvezovala odbor, da poglob-
ljeno preveri možnost premestitve sinhrotrona ha lokacijo ARI, da se zavzema za začetek soočanja s slovenskimi predstavniškimi organizacijami glede dogovorjenega reševanja vseh problemov razvoja na teritoriju, ter naj izvaja, brez nadaljnjih odlašanj, vse obveze, ki jih je tržaška občina sprejela ob prejšnjih posegih na teritoriju, ki jih doslej sploh ni spoštovala ali jih je le delno. O poteku seje bomo še poročali.
Odstop Shultza
VVASHINGTON - Če ne bo ameriški predsednik Reagan odslovil šefa kabineta v Beli hiši Donal-da Regana, bodo pa odstopili zunanji minister George Shultz, obrambni minister Caspar Weinberger in zakladni minister James Baker. Takole piše dnevnik Boston Globe, ki se pri tem sklicuje na neimenovane dobro obveščene vire iz zvezne uprave s pripombo, da gre za učinek škandala Irangate. Shultz, Wein-berger in Baker, o katerih list trdi, da so že od vsega začetka odločno nasprotovali tajnim pošiljkam ameriškega orožja Homeinijevemu režimu, naj ne bi zapustili svojih položajev vsi naenkrat, temveč postopoma, in sicer iz »zasebnih razlogov«.
Med pričevanji pred raznimi preiskovalnimi komisijami Kongresa sta tako zunanji kot obrambni minister zatrjevala, da jima je skušal šef kabineta Regan na vse mogoče načine prikriti tvegano opera-
in Weinbergerja?
cijo »odprtja vrat« Iranu. Vrh tega naj bi vso zadevo vodil dokaj nespretno in tako močno oškodoval verodostojnost in popularnost predsednika Reagana. V resnici si je precejšnjo me'ro verodostojnosti in popularnosti šef Bele hiše Kar sam zapravil.
Odstop Donalda Reghna je včeraj javno zahteval tudi senator David Boren, ki predseduje senatni komisiji za nadzor tajnih služb. To pa zato, kot pravi, ker je šef kabineta dovolil nižjim funkcionarjem, zlasti razvpitemu polkovniku Oliverju Northu, neposreden dostop 'do predsednika, hkrati pa menda izključil iz celovite operacije nekatere izmed najvišjih zastopnikov Reaganove uprave z državnim tajnikom Shultzenl na čelu. »Upati je, da Donald Regan razume, kako zelo bo koristil interesom Združenih držav Amerike, če bo podal ostavko,« je izjavil senator Boren časnikarjem.
Nov ^.osk inflacije v Italiji
RIM — Kot smo pravilno napovedali ob priobčitvi podatkov o januarskem porastu življenjskih stroškov v Turinu, Milanu, Bologni, Genovi in Trstu za 0.7 odstotka nasproti lanskemu decembru, je osrednji statistični zavod Istat to težnjo v bistvu potrdil tudi na vsedržavni ravni. Včeraj je namreč javil, da so nadrobne cene ta mesec poskočile v vsej državi poprečno za 0,6 odstotka, to pa pomeni, da je inflacijska stopnja (razlika med letošnjim in lanskim januarjem) poskočila na 4,5 odstotka. Decembra lani so bili življenjski stroški za 4,3 odstotka večji kot leto dni prej (januarja lani pa za 8 odstotkov). Prejšnji mesec so bili stroški za preživljanje poprečne delavske ali uradniške družine samo za 0,3 odstotka večji kot v novembru.
Ta mesec je draginja narasla v prvi vrsti zaradi podražitve tobačnih izdelkov, ki so prispevali k 0,6-odstotnemu skoku inflacije kar v razmerju 0,3 odstotka, sicer pa zaradi rasti naftnih cen v svetovnem merilu, ki je potisnila navzgor seveda tudi italijanske cene goriv. Če so pri postavki »elektrika-gori-va« zaznamovali porast za 1,8 odstotka nasproti decembru, gre namreč to pripisati skoraj izključno tekočim gorivom in še posebno kurilnim. Izdatki za stanovanje so se povečali v enem mesecu za 1,2 odstotka (toda Istat tolmači to kot posledico dejstva, da stanarine obračunava le vsake tri mesece), prehrana se je podražila za odstotek, storitve za 0,4 odstotka, oblačila pa le za 0,2 odstotka (spričo razprodaj).
Poseg Slovenca Smo Hej a v dunajskem parlamentu
Nobene odločitve mimo manjšin
Okrogla miza v Ajdovščini ob 40-letnici Radia Slovensko primorje
Korektno obveščanje ob meji dejavnik sožitja in sodelovanja
Sodelovanje je nujno
VOJMIR TAVČAR
AJDOVŠČINA - Sožitje se krepi ob boljšem poznavanju, pogoj za vzajemno poznavanje pa je nedvomno obsežnejše in popolnejše vzajemno obveščanje. Zavzeti se je torej treba za boljši pretok informacij ob meji, za večjo pozorost medijev do tukajšnje in tamkajšnje stvarnosti, za večje sodelovanje med mediji samimi in novinarji. To bi v skopih besedah lahko bil zaključek okrogle mize na temo Obveščanje ob meji, ki so jo priredili v Ajdovščini Občinska konferenca SZDL in Skupščina občine Ajdovščina v sodelovanju z Radiom Koper, medobčinskim svetom SZDL severnoprimorskih občin in republiško konferenco SZDL Slovenije ob 40-letnici ustanovitve radia Slovensko primorje. Na okrogli mizi so sodelovali vidni družbenopolitični delavci, novinarji in zastopniki založniških hiš iz Slovenije in Furlani-je-Julijske krajine.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi aktualnosti teme, ki se Primorskega dnevnika, kot edinega manjšinskega dnevnika ob meji, neposredno tiče, objavljamo skoraj v celoti poseg, ki ga je na posvetu imel naš odgovorni urednik Bogo Samsa.
Današnja okrogla miza je posvečena obveščanju ob meji kot dejavniku sožitja in sodelovanja. Kdo je bolj zainteresiran za dosledno izvajanje tega gesla kot obe narodnostni manjšinski skupnosti, slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. Zato gre vse priznanje prirediteljem, da so manjšinskim naporom v tej smeri dali ustrezen poudarek in posvetili posebno pozornost.
Slovenci v Italiji smo izredno, dejal bi življenjsko, zainteresirani za to: da smo sami čim bolj in čim podrobneje obveščeni o vsem;
da so sodržavljani italijanske narodnosti korektno in kompleksno obveščeni o nas;
da je o nas, našem delu in življenju, obveščen matični slovenski narod in celotna skupnost narodov in narodnosti, ki sestavlja Jugoslavijo.
Zato pa nas zanima sistem množičnega obveščanja kot vse državljane italijanske republike in še posebej kot pripadnike manjšinske narodnostne skupnosti.
Sami smo razvili v okviru italijanske republike dokaj zapleten in popoln sistem obveščanja. V ta sistem spada Primorski dnevnik z agencijo Alpe Adria, katerega izvor datira v partizanske herojske čase odporniškega gibanja ih ki se vedno bolj razvija v moderen, tehnološko in vsebinsko razvejen časopis. Primorski dnevnik je z napori in poslovno učinkovito de-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BARBARA GORIČAR
DUNAJ - Včeraj zvečer je. v razpravi o programu vlade, ki ga je v sredo predstavil kancler Vranitzky, v parlamentu nastopil tudi poslanec zelenih, koroški Slovenec Karel Smolle. »Odvetnik manjšin«, kot ga njegovi imenujejo, je v svojem govoru pozval avstrijske politične stranke, naj omogočijo, da bi v bodoče vse, kar se bo odločalo v zvezi z narodnostnimi skupnostmi v Avstriji, ne šlo mimo njih in brez njih, da naj, skratka etnične manjšine soodločajo. Smolle je pri tem spomnil tudi na znani »Ortstaffel-sturm« iz leta 1972 (podiranje dvojezičnih krajevnih tabel na Južnem Koroškem), ko navkljub neštetim prijavam, »ki so se enostavno izgubile«, ni bil niti eden izmed »podiralcev« kaznovan. Smolle je tudi poročal o včerajšnji seji koroškega deželnega parlamenta, ki je priznala »šolski model« deželne pedagoške komisije, s katerim se - kot je znano - Slovenci ne strinjajo in izrazil upanje, da bo imel zvezni parlament na Dunaju za te zadeve več posluha. Med drugim je tudi slovenski
predstavnik v avstrijskem parlamentu spomnil, da /člen 7 državne pogodbe ne vsebuje nikakršne številčne klavzule, ob tem ko pa v praksi na Koroškem velja pravilo, da mora biti 25 odstotkov občanov Slovencev (oziroma, ki se morajo ob ljudskem štetju priznati k slovenskemu jeziku), če hočejo, da se v takšni občini postavijo dvojezične krajevne table in sme uporabljati slovenščina tudi kot uradni jezik. Ko je Karl Smolle prečital »apel manjšin« v madžarskem, hrvaškem, češkoslovaškem in slovenskem jeziku, ga je prekinila druga predsednica parlamenta Hubinek (OEVP) in ga vprašala, ali so to citati. »To so citati«, je med smehom po dvorani zagotovil Smolle.
Danes zjutraj bo ob 6.30 krenil iz Celovca proti Dunaju posebni protestni vlak, ki bo popeljal na veliko demonstracijo več kot tisoč ljudi iz vse Koroške. Zbor demonstrantov - med njimi bo tudi veliko Dunajčanov, zlasti študentov, profesorjev ih pripadnikov socialistične ter katoliške mladine - bo ob 11. uri pred opero. Potem bodo udeleženci manifestacije krenili proti Ballhausplatzu, kjer bodo za kanclerja izročili posebno resolucijo.
Krvav atentat v Bejrutu Vse večja napetost v državi
BEJRUT — Osem mrtvih in kakih sedemdeset ranjenih je tragični obračun krvavega atentata v krščanskem predmestju vzhodnega Bejruta. Kot običajno je eksplodiral z razstrelivom natrpan avtomobil, ki so ga neznanci pustili v najbolj prometni ulici Zalke, kjer so trgovine in poslovni uradi. Do eksplozije je prišlo prav v trenutku, ko je mimo peljal šolski avtobus, da je največ ranjenih in mrtvih prav med dijaki.
Vzhodni, krščanski Bejrut je bil do nedavnega skoraj imun pred podobnimi atentati. Nasilje je tu imelo jasne politične cilje, da so bili le redko kdaj vpleteni nedolžni ljudje. Maronitom je med drugim nekako uspelo poskrbeti za varnost, da se je večina zahodnjakov preselila iz zahodnega v vzhodni Bejrut. V zadnjem času pa se atentati sledijo tudi v krščanskem delu liba-nbnskega glavnega mesta.
Odgovornost za včerajšnjega ni še prevzela nobena teroristična organizacija. Vsi pa so prepričani, da so ga zagrešili islamski skrajneži. Položaj v državi je namreč skrajno napet. Palestinci so se že res umaknili iz strateške vasi Magduši pri Tiru, a v taboriščih Burž el Baražne in Šatili pri Bejrutu so ponovno izbruhnili spopadi med Palestinci in šiiti gibanja Amal. Nad vsem tem pa moreče lebdi prisotnost ameriške eskadre z letalonosilko Nimitz ob robu libanonskih ozemeljskih voda.
• V muslimanskem Bejrutu so bile včeraj demonstracije študentov, ki so zahtevali osvoboditev, pred kratkim ugrabljenih ameriških profesorjev, da bi lahko nadaljevali učenje. Marsikdo pa navaja, da ugrabitve škodijo predvsem Libanoncem, saj večajo nevarnost tujega vojaškega posega. Bližnji vzhod se ponovno spreminja v pravi sod smodnika, ki grozi z eksplozijo nepredvidljivih posledic.
Smučanje: na SP v Crans Montani
Hessovi prvo zlato Danes moški smuk
□ □ □ .
Košarka: v moški B-2 ligi
Jadran v gosteh pri beneškem Muranu
□ □ □
Odbojka: v ženski B ligi
Meblo drevi na Proseku proti vodilnemu Moglianu
Nacisti likvidirali v SZ italijansko divizijo Retrovo
MOSKVA -- Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj sporočila, da so študentje iz ukrajinskega Lvova zbrali še dodatno gradivo o nemški likvidaciji italijanske divizije Retrovo v koncentracijskem taborišču Janovsk in v gozdu Lisiničevski pri Lvovu v letu 1943.
Nacistična soldateska naj bi pomorila 2000 italijanskih vojakov, 5 generalov in 45 visokih častnikov, ki niso hoteli še bolj proti vzhodu na najbolj izpostavljena območja fronte in so si želeli nazaj v Italijo zaradi izkrcanja angloame-riških sil na Siciliji. TASS navaja tudi nekaj imen umorjenih oficirjev in dodaja, da so številni pripadniki »izginule divizije« pred tem pomagali sovjetskemu osvobodilnemu gibanju z informacijami, orožjem in hrano. Pri tem posreduje pričevanja naključnih ukrajinskih očividcev, ki so bili priča pokolom pri Lvovu. Sovjetska agencija je ob tem poudarila, da noče rehabilitirati Hitlerjevih zaveznikov, temveč le počastiti spomin na tiste »poštene« Italijane, ki so jih nacisti umorili.
italijansko obrambno ministrstvo je to vest sprejelo s slabo prikritim nezadovoljstvom, češ da se o tem v SZ govori že od leta 1985, da navedenih imen ni v uradnih seznamih in da bi SZ raje pomagala pri vračanju že ugotovljenih žrtev, kot da išče nove.
•	Obveščanje ob meji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Formula, kot je bila izražena v samem začetku, seveda ni novost. Že veliko let se razpravlja o obveščanju ob meji kot temelju boljšega poznavanja in torej tvornejšega sožitja. Vendar če se o tem še razpravlja, je dokaz, da cilj ni bil dosežen. Nekaj konkretnih rezultatov je bilo orisanih tudi na včerajšnji okrogli mizi: italijanska agencija ANSA in jugoslovanska agencija Tanjug sta okrepili sodelovanje. Obe tudi sodelujeta v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Plodno je tudi sodelovanje med deželnim sedežem RAI in ljubljansko RTV, saj je preseglo golo izmenjavo informacij in je na ravni skupnih projektov. Uspešno je — je v poročilu poudaril odgovorni urednik Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria Samsa — sodelovanje PD in AAA z novinarskimi hišami iz matične Slovenije. Vendar vse to, ob naporu novinarjev iz obeh dežel, ni prineslo vidnih napredkov v medsebojnem poznavanju. Pretok informacij še vedno znatno zaostaja za sodelovanjem na gospodarskem področju.
Kateri so glavni vzroki? Nedvomno gre v tem primeru za splet razlogov, med temi pa imajo znatno težo stagnacija odprte meje kot posledica ofenzive centralističnih sil v obeh sosednjih državah; provincialna, lokalistična miselnost v Trstu in Furlaniji; neustrezen režim ob meji in incidenti, ki so se ob tem pripetili. Pa tudi usmerjenost italijanskega novinarstva in založniške usmeritve nekaterih listov so prispevale svoje. Značilno je npr., da imata osrednja slovenska medija svoji dopisništvi v Trstu, medtem ko italijanski mediji iz FJK ne izkazujejo enake pozornosti do sosednje republike.
Posebno poglavje v tej panorami so manjšinski mediji, ki se trudijo biti vezni člen med različnimi stvarnostmi, vendar njihov glas je prešibak, če se jim ne bo pridružil tudi glas drugih medijev.
Kako naprej? Predvsem bi bilo treba okrepiti stike med novinarji, prirejati podobne okrogle mize tudi na bolj specifično tematiko in jih razširiti tudi na sosednje stvarnosti, razmišljati o publikaciji, ki bi zapolnila vsaj nekatere vrzeli v informiranju. Spodbuden pa je bil vsekakor ton razprave, ki je ustvarjal predpogoje za nadaljnje stike in nadaljnje delo.
Pred okroglo mizo so ob nekdanjih prostorih radia v parku ob Hublju v Ajdovščini odkrili spominsko ploščo, slovesnost pa obogatili s krajšim kulturnim programom.
VOJMIR TAVČAR
•	Sodelovanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI javnostjo založniške hiše - ZTT v popolni reformi, povezani z uvajanjem elektronske tehnike in s tem tudi večjimi tehnološkimi, možnostmi ustvarjanja modernega časopisa. To pa omogoča nadaljnji korak k vsebinski preosnovi tako, da bo dnevnik še v večji meri povezan s svojimi čitatelji, in bi v večji in doslednejši meri kril celotno paleto dnevnih problemov od političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih. Vse to je seveda tesno povezano z zapletenimi kadrovskimi, organizacijskimi in gospodarskimi pogoji in s tem pove/zanim izvajanjem državnih zakonov o podpori tisku, ki bi morali vsebovati specifičnost manjšinskega tiska.
V ta sistem seveda v prvi vrsti spada po pomenu in odmevnosti tržaška postaja Trst A,-ki v okviru RAI kot sestavni del družbenega sistema obveščanja vrši pomembno nalogo, o kateri pa bo na današnjem zasedanju prav gotovo spregovoril ugledni predstavnik ustanove. Sestavni del sistema je vrsta tednikov, strokovno ali izrazito ideo-loško-politično obarvanih, in med katerimi je treba še posebej poudariti liste, ki izhajajo v videmski pokrajini.
Vsa slovenska manjšinska sredstva množičnega obveščanja so na tak ali drugačen način tesno povezana s sorodnimi sredstvi v matični domovini in to tudi zato; ker so pomemben dejavnik sožitja in sodelovanja. V primeru Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria gre za globlje tudi tehnično izpopolnjene vezi. Primorski dnevnik je tesno povezan z osrednjimi slovenskimi dnevniki, s Primorskimi novicami pa je razvil tudi višjo obliko sodelovanja, ko se ustvarjajo skupne strani.
Obe založniški hiši sta sprejeli osnutek dogovora o širšem sodelovanju med obema uredništvoma, ki izhaja iz načel skupnega slovenskega kulturnega prostora. Izhodišče je novinarski pristop, saj je teba upoštevati dejstvo, da oba časnika delujeta v različnih stvarnostih. Na ta način je mogoče celoviteje spremljati dogajanja, ki so ne glede na mejo skupna. V tem okviru in na teh načelih so bili izoblikovani tudi skupni predlogi.
Med agencijo Alpe Adria in RTV Slovenije in še posebej z obema koprskima hišama, radijsko in televizijsko, pa je povezava zelo tesna in organska, saj raste iz skupnih potreb obeh manjšinskih skupnosti, da obveščata sebe in preko medijev širšo jugoslovansko oziroma italijansko javnost.
Vsi živimo ob meji, vendar v štiridesetih letih še ni bilo priložnosti, ko bi se vsaj idealno zbrala na tak ali na drugačen način vsa sredstva množičnega obveščanja. Določene stvari so bile narejene, zlasti v okviru delovne skupnosti Alpe-Adria, vendar menim, da bi morali izkoristiti današnjo priliko za širši razgovor in za razpravo o konkretnem predlogu srečanja vseh sredstev množičnega obveščanja, ki delujejo ob odprti meji, da se bolje med seboj spoznamo, da govorimo o odprtih vprašanjih in da skušamo ustvarjati ozračje sožitja in sodelovanja.
0	Referat ne vsebuje posebnih novosti
Senatni odbor ZDA objavil poročilo o aferi Irangate
NEW YORK — Senatni ddbor za 'obveščevalno dejavnost je objavil poročilo o poteku dosedanje preiskave o takoimenovani iranski aferi. Iz njega je razvidno, »da je bil predsednik Reagan bolj kot za navezavo stikov z Iranom zainteresiran za zamenjavo ameriškega orožja za ugrabljene ameriške državljane v Libanonu« .
Včeraj objavljeno poročilo sicer ne prinaša posebnih novosti, daje pa doslej najbolj pregledno sliko poteka omenjene afere.
Kot je izjavil novi predsednik omenjenega komiteja senator Boren, je poročilo še vedno pomanjkljivo, ker ne vsebuje izjav bivšega predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost aamirala Johna Poindexterja in podpolkovnika Oliverja Northa, ki sta zavrnila pričanje pred kongresom.
Poročilo navaja izjave posameznih članov administracije, ki spodbijajo dosedanje trditve Bele hiše, da je bil osnovni namen celotne tajne akcije z Iranom vzpostaviti stike s tako-imenovano »zmerno« strujo v iranskem vodstvu. Poročilo navaja na primer izjavo, ki jo je podpolkovnik North, ki je vodil celotno tajno akcijo, dal sekretarju za pravosodje Ed-winu Meesu med preliminarno preiskavo, »da bi bilo zelo zmotno trditi, da hoče predsednik strateško odpiranje do Irana, ker hoče samo ameriške talce« . Med pogovori s svojimi sodelavci o tem vprašanju predsednika na primersploh ni zanimala navezava sti-
kov z Iranom, temveč samo izpustitev ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu.
Iz poročila je tudi razvidno, da je direktor CIA William Casey lagal pred senatnim odborom za obveščevalno dejavnost in zavajal preiskavo. Trdil je namreč, da Izrael ni bil vpleten v tajno prodajo ameriškega orožja Iranu, dokumenti in izjave drugih članov administracije pa potrjujejo, da je predsednik Reagan na njegov predlog avgusta 1985. leta podpisal sklep o tajnih pošiljkah ameriškega orožja Iranu, v katere je bil vpleten Izrael.
Poročilo tudi odkriva, da je pomočnik državnega sekretarja Elliot Abrams novembra lanskega leta na zaslišanju najprej trdil, da dobiček od tajnih prodaj ameriškega orožja Iranu ni bil nakazan na tajne račune antisan-dinističnih sil v Švici, na kasnejših zaslišanjih pa je priznal, da je sodeloval pri odpiranju omenjenih računov.
Dosedanja senatna preiskava ni uspela ugotoviti, niti koliko denarja je bilo nakazano na te tajne račune, niti kdo ga je porabil. Ugotovili so samo, da je posebni svetovalec bivšega predsednika izraelske vlade admiral Nir dobil lansko leto dva milijona dolarjev »za nedoločene namene« .
Poročilo potrjuje izjave državnega sekretarja Georgea Shultza, da ni bil niti vpleten v omenjeno akcijo, temveč da so jo vodili nekateri člani štaba sveta za nacionalno varnost in večje število bivših uslužbencev CIA in
administracije ter celo nekateri tuji državljani. Dejstvo, da organi, ki so po ameriški ustavi pristojni za takšno dejavnost, niso imeli možnosti, da vplivajo na zunanjo politiko ZDA, kaže po mnenju predsednika senatnega odbora za obveščevalno dejavnost »na veliko privatizacijo odločanja o ameriški zunanjepolitični dejavnosti« .
Ta nasprotja očitno še vedno niso odpravljena. Državni sekretar Shultz je na primer pretekli teden na zasedanju zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma izjavil, »da je imel velike težave s tem, da so ZDA pretekli mesec končno zaprle kanal za tajno dogovarjanje z Iranom, zato ker so predstavniki iranske vlade od ZDA zahtevali nove pošiljke orožja« .
Člani predsednikovega osebnega štaba mu namreč niso hoteli omogočiti srečanja s predsednikom, če jih ne bo predhodno obvestil, zakaj zahteva sprejem. Shultz je predsednika dobil šele na njegov zasebni telefon v Beli hiši, po skoraj enotedenskem prizadevanju.
Bela hiša je pozdravila objavo omenjenega poročila, kljub temu da demantira nekatere dosedanje Reaganove trditve, saj iz njega ni mogoče razbrati, da je bil predsednik obveščen o ključni stvari, to je o tajnem financiranju antisandinističnih sil. Poročilo odpira mnoga nova vprašanja tako, da postaja razčiščevanje omenjene afere vse bolj zapleteno.
UROŠ LIPUŠČEK
Partizanski pogreb Cassole pisatelja toskanske Maremme
MONTECARLO (LUCCA) — Pisatelj toskanske Maremme Carlo Cassola je ostal dosleden svojim načelom tudi na zadnji poti. Vasica Montecarlo, ki jo je izbral za svoje domovanje, je bila včeraj priča pravemu partizanskemu pogrebu z rdečo zastavo Partita d’ Azione in trobojnico ANPI, brez običajne civilne ali verske pogrebne svečanosti. Z izjemo tajnika DP Capanne, županov Montecarla in Volterre, ki sta bila Cassolova prijatelja, ni bilo na pogrebu drugih politikov, skoraj odsotni so bili kulturniki. Na zadnji poti so ga v bistvu pospremili le prijatelji, kar bo nedvomno povzročilo marsikatero kritiko na račun vseh tistih, ki se udeležujejo vseh uradnih pogrebnih svečanosti, za Cassolo pa niso imeli časa.
Štafeta mladosti na pot simbolično
BOHINJ Simbol Štafete mladosti (pa naj bo to klasična palica ali kaj drugega, saj natečaj še traja) ne bo »potoval« od kraja do kraja, zato pa bo potovalo izročilo štafete in mladih v prenešenem pomenu pestrega dogajanja vseh sedem dni, kolikor bo štafeta v Sloveniji. To je bistvo razprave o štafeti v Sloveniji, ki so jo včeraj pripravili v novem Mladinskem domu v Bohinju s sekretarji in predsedniki mladinskih občinskih organizacij Slovenije.
Žal pa je bilo iz razprave očitno, da »novi duh štafete« ni v potrebni meri dojet tudi v praksi. Tako mladi iz mladinskih organizacij v bistvu niso vedeli, kako tehnično (pa tudi vsebinsko) nove pobude vplesti v svoje dogajanje. Znane so vsebine okroglih miz, javnih tribun po posameznih regijah (zajeti so vsi aktualni problemi od ekologije do zaposlovanja in izobraževanja), precej časa pa so se razpravljale! lovili okoli simbola štafete oziroma dvoma, ali naj potuje klasično iz rok v roke, ali naj bo fizično na enem mestu, a v duhovnem smislu (dogajanja, vsebina štafete sama) povsod prisotna. Morda se čudno sliši, toda tako so se pač kresala mnenja in na koncu je ostalo: simbol štafete ostane na enem mestu po »odhodu« s Triglava 21. marca.
Proti temu predlogu je bil samo predstavnik mladincev ljubljanskega armadnega območja. Po njegovem bi se na ta način razvrednotila jdeja povezovanja mladih kot eno osnovnih poslanstev Štafete mladosti. Sicer pa bo končen sklep o tem predlogu sprejel republiški odbor za proslavo Dneva Mladosti, (dd)
Umri Ante Mimara ljubitelj umetnosti
ZAGREB — Svetovno znani zbiralec in velik ljubitelj umetnosti Ante Topič-Mimara je včeraj umrl v Zagrebu v 88. letu življenja. Rodil se je leta 1898 v vasi Korušce blizu Sinja. Precej časa je preživel v tujini, kjer je s predanim delom zbral veliko število umetnin neprecenljive vrednosti. Mimara, ki je bil vedno zvest domovini, je mestu Zagrebu in Jugoslaviji podaril več tisoč umetnin, žal pa ni dočakal otvoritve galerije, ki jo prav zdaj preurejajo. Datum in kraj pogreba Anteja Topiča-Mimare bo objavljen naknadno.
(dd)
V Latinski Ameriki so stiki med organi Združenih narodov in, posredno, gibanjem neuvrščenih vse bolj tesni, sodelovanje je vse bolj tako-rekoč operativno. Pri teh dveh organizacijah so cilji v bistvu enaki ali vsaj podobni, zato pa je vsebolj dejavna povezava med njima koristna tako eni kot drugi organizaciji. Potrebo po tej povezavi pa spodbuja zlasti dolžniška kriza, ki je zaobjela domala vso Latinsko Ameriko.
Ekonomska komisija Združenih narodov za ameriško celino je pripravila na posebnem sestanku v Ciudad de Mexico (sestanek je bil na pobudo Mehike) vrsto listin, s katerimi nameravajo delegati držav Latinske Amerike nastopiti na sestanku, na katerem bodo neposredno prisotni tako dolžniki kot upniki, se pravi predstavniki raznih bank, ki so ali neposredno, ali prek države namenili zaostalemu delu te celine okrog 410 milijard dolarjev kredita.
Vemo, da je ameriška celina na svetu dejansko najbolj zadolžena; tudi zato so njene pobude, da bi tako ali drugače presekali gordijski vozel dolgov, kaj malo presenetljive; ekonomska komisija Združenih narodov je v bistvu zavzela stališče, da bi bilo treba, ker se problem zmeraj bolj zaostruje, odločno zmanjšati obresti (če ne celo glavnice, kot je pojasnil delegat Združenih narodov, Rasenthal), obenem pa predvideti nova posojila (vendar pod boljšimi pogoji), da ne bi gospodarski razvoj v posameznih državah popolnoma zastal.
Dolžniška kriza v državah v razvoju
Vse tesnejše vezi med OZN in državami Latinske Amerike
Podrobneje, obresti naj bi zmanjšali vsaj za eno tretjino, višino glavnice naj bi znižali za deset odstotkov, sredstva za naložbe v Latinski Ameriki naj bi v prihodnjih petih letih povečali -kajpak različno po državah - od 15 do 40 odstotkov - predvsem pa, je naglašeno na koncu študije Združenih narodov, bi bilo treba sprostiti trgovino, tako da bi zaostale države sodelovale v njej nemoteno. Razširitev, bolje rečeno sprostitev trgovine naj bi tem državam omogočila večji izvoz, saj je to edina možnost za poravnavo dolgov.
Priprave teh dokumentov je te dni spremljala vrsta izjemno ostrih ocen na rovaš razvitih držav, njihovih vlad in bančnih zavodov. Delegati Latinske Amerike, ki so sodelovali pri formuliranju, so med drugim ugotavljali, »da gre za ponovno kolonizacijo« in da je zategadelj nujno, »če latinskoameriške dežele same pristopajo k izdelavi obrambnih mehanizmov« pred grabež-
ljivostjo tujega kapitala, kajpak zlasti ameriškega. Večji del udeležencev je opozoril, da se bo Latinska Amerika pač enotno odločila za moratorij, »če ne bo čim večjega in čim hitrejšega razumevanja (predstavnik Peruja)«, ter da je to v bistvu »zadnji poziv« razvitim. Že prej omenjeni Gerth Rosenthal, ki je namestnik šefa ekonomske komisije Združenih narodov, si ni mogel kaj ter je preprosto izrekel spoznanje, »da gre, alternativno, ali za vračanje .dolgov ali za prehrano prebivalcev«.
Brazilija je prav te dni sporočila, da zaenkrat preprosto ni v stanju vrniti 12,5 milijarde obresti na dobljena posojila (finančni minister Funaro) in da bodo ukrepi, ki jih bo podvzela, pač pogojeni s tem dejstvom. Peru s svoje strani odločno vztraja na stališču, da bo letno vračal (obresti in glavnica) največ do 10 odstotkov svojega deviznega dohodka. To stališče Peruja (njegov predsednik ga je ponovil na sestanku skupine neuvr-
ščenih dežel te dni v New Delhiju), čeprav po svoje šablonsko in seveda neravno uglašeno na ekonomske kriterije, je, roko na srce, deležno zmeraj večjega zanimanja, če ne podpore, tudi pri drugih nerazvitih deželah.
Države Latinske Amerike so samo v zadnjih petih letih plačale za obresti reci in piši nekaj manj kot 55 milijard dolarjev. To je kajpak presunljivo. Njihovo stališče, da jim bo samo povečana gospodarska rast ustvarila pogoje za vračanje dolgov, je neovržno. V zvezi s tem je na primer dobrodošlo sporočilo, da namerava letos Svetovna banka povečati svoj delež kreditov (zaenkrat je govor o 10 milijardah v šestih mesecih) tudi v duhu, ki je začel prežemati to ustanovo, da naj bi namreč postala vsebolj »spodbu-jevalka gospodarskega razvoja in svetovne trgovine, vse manj pa nekak prirepnik Svetovnega denarnega sklada«.-
Pri vsem tem pa je še zanimivo, da se vsaj pri nekaterih državah Latinske Amerike, sicer še neopazno, pa vendar z zgovornimi simptomi, zadnje čase povečuje zanimanje za Zahodno Evropo (za Evropski gospodarski trg), češ, da utegne ta biti »razumnejša«. Na čemu sloni ta tendenca? V Zahodni Evropi je gospodarski položaj v glavnem ustaljen, njen izvoz že domala pokriva od 35 do 40 odstotkov svetovnega izvoza (zato so bržčas možnosti za povečanje trgovine pod pogojem, da je ne bi omejeval protekcionizem), to nekakšno »dobro stanje« pa prejkoslej dviga tudi razpoloženje za dajanje kreditov.
MIRO KOCJAN
Država naj spoštuje avtonomijo dežel
RIM — Na skupščini predsednikov deželnih odborov so na včerajšnji seji v Rimu sklenili, da bodo sklicali vsedržavno konferenco vseh deželnih svetov. Bistvo konference bo v tem, da se ponovno potrdi pomen, ki ga imajo deželne Ustanove in da ne pride do zmanjšanja njihovih kompetenc.
Dejstvo je, da na vsedržavni ravni marsikdo skuša zmanjšati vlogo in suvere-Uost posameznih dežel. To se dogaja povsod, pomislimo samo, koliko zakonov mora Deželni svet F-JK ponovno diskutirati, ker jih osrednji kontrolni organi zavrnejo z najrazličnejšimi motivacijami. To se redno dogaja tudi ostalim deželam. Poskuse, da se okrne suverenost dežel, so obsodili tudi na včerajšnji seji, konferenca pa naj bi jasno definirala odnose med deželnimi upravami in državo.
Na konferenci bodo razpravljali še o drugih vprašanjih, kot so na primer odnosi z EGS. Tudi tu dežele zahtevajo večjo avtonomijo in, možnosti, da neposredno kontaktirajo s posameznimi organi EGS. Možnosti večjega odločanja naj bi dali tudi tistim deželam, ki delujejo v raznih skupnostih, kot je na primer Alpe-Jadran.
V	Vidmu bo kmetijski sejem namenjen predvsem strojem
VIDEM — V Vidmu se bo 7. februarja pričel sejem kmetijskih strojev in proizvodov. Največ prostora pa bo namenjenega prav strojem. Sejem bo imel vsedržavno podobo. Na "Agriestu 87" bo sodelovalo 200 razstavljalcev, od teh jih bo 40 prišlo iz drugih italijanskih dežel.
V	prvi vrsti bodo prikazovali poljedelske stroje, nato še razne stroje in Pripomočke za živinorejo. Prikazali bodo tudi načine gradenj kmečkih hiš in pa razna gnojila in druge »preparate«.
Vsekakor bo sejem zanimiv, predvsem za neposredne proizvajalce, ki si bodo lahko ogledali, kaj jim nudi najnovejša tehnologija za bolj racionalno vodenje kmetijskih podjetij. Vsekakor se je kmetijski sejem v Vidmu že izkazal kot zelo uspešna pobuda, tudi zato, ker se odvija v Furlaniji, kjer je veliko kmetij, ki so opremljene z najmodernejšo tehnologijo. To je seveda bistveno za uspešno delo, čeprav proizvodi niso najbolj ' naravni", ali "biodinamični".
Tvegal je lastno življenje, da ne bi povozil množice
Gianija Ramadanija iz Kopra proglasili za najplemenitejšega Jugoslovana
V sredo, 21. januarja tega leta so že štiriindvajsetič podelili zlate plakete časopisa »Večernje novosti« za najplemenitejši podvig lanskega leta. Žirija, sestavljena iz 14 članov, je za najplemenitejša Jugoslovana leta 1986 proglasila Gianija Ramadanija iz Kopra in Dragana Srdanoviča iz Čačka.
Ramadani je namerno zavil v prepad, globok 36 metrov, da se s svojim tovornjakom ne bi zaletel v poročno povorko in avtobus, poln šolarjev. Sr-danovič je iz jezera hidroelektrarne rešil mater in dva otroka iz že potopljenega avtomobila. Na slovesnosti v Beogradu so podelili še nekatera druga priznanja za plemenita dejanja v minulem letu.
Giani stanuje na Jenkovi ulici v Semedeli pri Kopru in ko smo ga obiskali, smo najprej poiskali odgovor na
vprašanje, zakaj jugoslovanski časopisi pišejo, da je iz Buzeta.
»Gre za nesporazum«, pojasnjuje Giani Ramadani.« V Buzetu imam prijavljeno obrt, zato so službeni organi po nesreči, ko so mi nudili zdravniško pomoč, po prometnem dovoljenju sklepali, da sem iz Buzeta. Sicer pa se imam za Koprčana že od 1960 leta, ko sem tu služil vojaški rok. Že tedaj sem v Kopru našel veliko dobrih tovarišev in odločil sem se, da tu ostanem. Dobil sem veliko prijateljev in ti so mi tudi pomagali, da sem se zaposlil pri vodni skupnosti. Zdaj pa sem avtoprevoznik, moj dom je Semedela, delovno mesto pa so jugoslovanske ceste.«
Kako se je vpisal v zlato knjigo najplemenitejših Jugoslovanov?
»Skozi Črno goro je vozil približno 100 akumulatorjev iz Trpče na Kosovem v Priboj na Limu. Na magistralni cesti Ivan Grad - Bijelo Polje, pri vasi Ribarevina, je na koncu ostrega ovinka iz svojega devettonskega tovornjaka opazil, da mu je pot zaprlo pet avtomobilov v svatovskem sprevodu in avtobus poln šolarjev. Povrh vsega mu je nasproti prihajala »Lada«, ki je prehitevala kolono avtomobilov in avtobus, ter ga oplazila.
Ni imel velike izbire. Skušal se je vozilom izogniti, ko pa je videl, da je vse zaman, se je odločil, kot sam pravi, »naj joče ena namesto pedesetih mater«. Obrnil je volan in zavil v prepad, globok 36 metrov. Tovornjak je bil popolnoma uničen in je končal v narasli reki Lim. Vsi so bili prepričani,
j	* 111 /-.dV,Vlil	tlO
kovati reko, ko je okrvavljen Giani s pomočjo Mila Markoviča, novinarjem beograjske »Borbe«, ki je bil slučajno v svatbenem sprevodu, splezal na rečni breg. Vsi so se mu zahvaljevali za storjeno dejanje in tega Giani, zlasti zahvale otrok, ne bo nikoli pozabil.
Prav tako pravi da ni denarja, ki bo poplačal veselje nad odločitvijo žirije, da med tolikimi hrabrimi Jugoslovani izbere ravno njega. Pravi, da je srečen, in da bo ljudem v težavah vedno priskočil na pomoč.
Za konec še zanimivost. Slab teden pozneje, ko so ga peljali iz bolnišnice v Bjelom Polju v Prijepolje, se je znova prisilno kopal v Limu. Osebni avtomobil »stoenka«, v kateri se je vozil z novinarjem Borbe Markovičem, se je na spolzki cesti izognila nasproti vozečemu tovornjaku in končala v Limu. Voznika in Gianija je iz avtomobila, ki je bil že potopljen, izvlekla patrulja prometne milice iz Prijepolja, ki je ravno tedaj pripeljala mimo.
Sreča spremlja hrabre!
RADO PETROVIČ
Velesejem v Salzburgu
SALZBURG — V Salzburgu so odprli mednarodni turistični velesejem. Manifestacije se je udeležilo 250 razstavljalcev iz različnih držav. Na velesejmu bodo predstavili tudi najrazličnejše ponudbe za letošnje poletno letovanje. Velesejma naj bi se udeležilo preko 40 tisoč obiskovalcev.
Baloni miru pristali v Podgraju in vzpostavili nova prijateljstva
ILIRSKA BISTRICA — Šele mesec dni je od Silvestrovega, pa smo v problemih novega že skoraj pozabili na staro leto. Ko so pokali zamaški in odmevali pozdravi novemu letu se je verjetno le redkokdo spomnil, da se s starim izteka tudi leto miru.
Veliko pozivov k sožitju in miru na tem modrem planetu se je kot bela golobica dvigovalo v nebo v tem letu, sami pa lahko opazimo, kako majhen odziv so doživeli v svetu strahu in nasilja.
Vse glasnejši so tudi glasovi otrok. Njihova je namreč ta »svetla« prihod-
nost - če bodo njihovi starši jutrišnjemu dnevu sploh dali kakšno možnost.
Konec oktobra so Poklarjevi iz Pod-graj pri Ilirski Bistrici na vzpetini nad vasjo našli ostanke treh pisanih balonov, ki jih je veter prinesel kdove od kod. Nanje so bili z najlonsko vrvico pritrjeni celofanski zavitki, ki so v sebi skrivali, kot se je pokazalo doma, otroške pozive k miru in sreči, zapisane v italijanščini: »Lepo je živeti v svetu miru«, »Želimo rasti v miru!«, »Če se vsi imajo radi in si pomagajo, svet postane boljši«...
Na vsakem listku je bil podpisan tudi otrok, ki ga je sestavil, njihov raz-
red in šola - Borghetto B. Al. Za sedemletno Jasno in desetletno Tatjano Poklar je bil naslov kar pretrd oreh, ki pa ga je njun nono Franc uspešno strl
-	svoje želje in upe so na ta način sporočali učenci različnih razredov osnovne šole Borghetto Barbera, Ales-sandria. Baloni so torej prepotovali okrog 500 km (zračne črte).
Jasna in Tatjana sta se v imenu svojih sošolcev iz OŠ Podgora s pomočjo nonota oglasile somišljenikom iz Borghetto Barbera in se pridružile njihovim mirovnim pobudam. V svojem pismu (ki so ga sestavile v italijanščini) sta zapisali, da njihovo sporočilo ne bi moglo priti na ustreznejši naslov
-	njuna vas je bila namreč med zadnjo vojno požgana, prebivalci pa pobiti ali odpeljani v taborišča.
Koncem novembra sta prejeli odgovor - osnovnošolci iz Borghetto Barbere so z veseljem sprejeli novico o mirovnih balonih, ki so jih bili zaupali vetru. Svojima oddaljenima prijateljicama so poslali sliko - spomin na dan, ko so se baloni dvignili v nebo.
»Podajmo si roke v objemu velikem kot svet«, so zapisali, »in združimo naše glasove v pesmi: - postavite cvetje na vaše topove, naj svetu zavlada veselje in namesto bomb naj se spuščajo bele golobice... -«
Zapis se tukaj konča, zgodba o miru pa nima konca. Otroškim mislim ni kaj dodati - razen velike želje: mar se jim ne bi pridružili?
(Na sliki Borghetto Barberi med slovesnostjo na kateri so spustili balončke miru.)
METKA ČELIGOJ
Štipendijska politika in izobraževanje
Vzgoja in izobraževanje sta v naši družbi, zlasti v zadnjem času, deležna izredne pozornosti. Vse obravnave, tako v javnosti kot v strokovnih sredinah, zajemajo v celovito podobo tega kompleksnega področja tudi štipendiranje. Štipendijska politika je postala pomemben del vlaganj v družbeno reprodukcijo in bistveno izenačuje materialne možnosti za šolanje mladih. Mnogim je izbira poklica vse bolj pogojena prav z možnostjo pridobitve kadrovske ali katere druge štipendije.
Kot temeljna oblika so se uveljavile kadrovske štipendije, ki jih za določeno stopnjo izobraževanja oziroma za določen poklic razpisujejo in podeljujejo organizacije združenega dela. Veliko pa je še vedno štipendij iz združenih sredstev, četudi so opredeljene kot prehodna oblika. Z njimi je zagotovljena enaka možnost šolanja vsej mladini in omogočajo usmerjanje v tiste poklice, ki jih v neposrednem okolju primanjkuje.
V Strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje Koper, ki vključuje tri obalne občine Sežana, Postojna ter Ilirska Bistrica, so prejeli 264 vlog za štipendije iz združenih sredstev in jih odobrili 191. Pomeni torej, da to obliko v tekočem šolskem letu prejema 191 prosilcev, ki izpolnjujejo veljavna določila za pridobitev štipendije.
Delitev štipendijskega dinarja v republiki določa samoupravni sporazum, ki je bil v zadnjem letu deloma popravljen oziroma dopolnjen. Z uveljavitvijo teh sprememb, se je v občinah zmanjšalo število prejemnikov takoimenovane razlike h kadrovski štipendiji. Gre za denar iz združenih sredstev, ki ga prejemajo kadrovski štipenditi v primerih, ko se šolajo izven kraja bivanja in podobno. Prosilcev je tokrat manj, ker so v veljavnem sistemu zdaj za take učence že kadrovske štipendije same občutno višje.
Prvič letos velja v Sloveniji tudi možnost podelitve štipendije izredno nadarjenim učencem in študentom. Gre za tiste, ki svoje izjemne splošne intelektualne sposobnosti dokazujejo na različnih tekmovanjih, dalje nadarjeni denimo na glasbenem, slikarskem ali katerem drugem področju; učenci in študentje, ki dosegajo zelo dobre rezultate v športu in podobno. Kot vsako novost, so tudi to spremljale začetne težave, vendar so v Strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje Koper ob pomoči svetovalnih služb v osnovnih in srednjih šolah ter učiteljskih zborih obravnavali 47 predlogov za te štipendije in jih pozitivno rešili 38. Sistem štipendiranja nadarjenih bo nujno še razvijati in dopolnjevati, tako, da bo že v nižjih razredih osnovne šole lahko odkrivati in potem spodbujati učence z izrednimi sposobnostmi.
Štipendijski dinar je vendarle bogato odmerjen! Poleg predstavljenih kadrovskih in štipendij iz Združenih sredstev, so za posebne vloge v kadrovski politiki ustanovljeni še nekateri štipendijski Skladi: Titov za mlade delavce in otroke delavcev, sklad Borisa Kraigherja za bodoče znanstveno raziskovalne delavce, štipendije republiške raziskovalne skupnosti za podiplomski študij, štipendije Kulturne skupnosti Slovenije za talentirane umetnike in štipendije posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, namenjene bodočim pedagoškim delavcem.
MIRJAM MUŽENIČ
VID VREMEC
Pinko Tomažič
in drugi
47 tržaški proces 1941
Podrejena je bila Čermelju, profesorju matematike in fizike, ki je tedaj stanoval v_ Ljubljani, in znanemu iredentistu na begu Ivanu Mariji Čoku, ki je bil rojen v Trstu in je tedaj stanoval v Beogradu, prek imenovanih obtožencev Ščuke in Sosiča (za Trst) in Sfiligoja (za Gorico). Istočasno so se osnovale liberalno nacionalistične skupine kakršnega koli socialnega sloja v Trstu, na Goriškem, na Postojnskem in v Istri.
Tako so bili med eksponenti tržaških skupin označeni obtoženi Milan Bolčič, uradnik, med eksponenti skupin na Kontovelu je bil obtoženec Drago Štoka, industrijski tehnik. Med eksponenti skupine v Kobaridu je bil obtoženec Ludvik Šturm, študent šestega letnika medicine, na Postojnskem Vladimir Mankoč, študent trgovinskega zavoda, in med eksponenti na Opčinah je bil obtožen Anton Danev, zdravnik kirurg.
Takšno razkrojilno in nevarno tajno dejavnost je izvajal tudi v šolah, posebno v »Galileo Galilei« prof. Kosovel, profesor slovenskega jezika v Ulici Battisti v Trstu. Poleg tega so izleti, plesi, konference in pohodi prikrivali dejavnost gibanja in hkrati, pogostoma sporazumno z Jugoslo vanskim konzulatom v Trstu in z Inteligence Service, ob-
sežne vohunske mreže in terorizma. Nostalgične slovenske pesmi, deklamacije v verzih slovenskih pesnikov so bile pretkane s strastnimi klici k osvoboditvi Slovencev v Julijski krajini«, t111)
KOMUNISTIČNA SKUPINA
S sodno obravnavo proti obtožencem komunistične skupine so začeli četrti dan. V uvodu je predsednik sodišča Tringali Casanuova spregovoril naslednje besede: »Sedaj začenjamo s procesom proti Tomažiču in njegovim tovarišem. Kaj so nameravali s svojo zločinsko dejavnostjo doseči komunisti, je jasno razvidno, če samo bežzno pogledamo tisti strupeni listič Delo, ki je odkrito pozival k oboroženi vstaji in sabotažnim dejanjem proti fašističnemu reži-mu«.(112l
Najprej je pred sodnike stopil Tomažič. Obtožbo, da je voditelj komunističnega gibanja na Primorskem, je priznal brez kolebanja. Nadalje ga je obtoževal povezave z vodilnim članom narodnorevolucionarne organizacije TIGR v emigraciji v Ljubljani Danilom Zelenom, od katerega je dobil na razpolago precejšnje količine orožja. Tudi to obtožbo je priznal. »Brez ovinkov je tudi priznal, da je delal živo propagando med slovenskimi dijaki, da bi jih pridobil za komunistične ideale. Le obtožbo, da je sodeloval pri vohunstvu, je odločno zanikal, češ da komunisti niso imeli nobenega razloga, da bi podpirali slovenske nacionaliste, ker so se njihove težnje močno razlikovale. Slovenski komunisti so težili po ustanovitvi sovjetske republike, ki bi zajemala vse Slovence, medtem ko so nacionalisti delali za to, da se Julijska krajina priključi Jugoslaviji«.!113)
Alojza Budina, tega dolgoletnega vodilnega komunista in intelektualca, so obtoževali, da je zaman zanikal sloven-
ski nacionalistični značaj gibanja in njegovo vohunsko dejavnost. Že dalj časa je vzdrževel stike s tržaškimi komunisti na Krasu.
Organiziral je in se udeleževal raznih sestankov. Povezal je Tomažiča z Bobkom. V gibanje je pritegnil nove pripadnike. Razmnoževal in razpečeval je Delo. Po Tomažičevem naročilu je izročil Dujcu 250 lir, ki bi jih moral dati Bobku zaradi prenosa orožja in eksploziva iz Jugoslavije. Pregledal je kraj, kjer naj bi skrili orožje. Antona Abrama so obtoževali, da je on star komunist. Bil je Tomažičeva desna roka. Imel je zaslugo, da je povezal kraško komunistično gibanje s tržaškim. Udeležil se je raznih strankinih sestankov. Z njegovo propagando je uspel organizirati več skupin.
Tudi Adolfa Uršiča je zaslišal predsednik sodišča, čeprav je bilo vidno, da zmedano sledi obravnavi. Obtoževali so ga vohunske dejavnosti. Poleg tega tudi, da je prepričan komunist in slovenski nacionalist. Pripadal je Abramovi komunistični skupini. Izvajal je intenzivno propagandno dejavnost in se je udeleževal raznih sestankov med somišljeniki. Zaradi preslanih muk se mu je pozneje um povsem omračil.
Srečka Coljo so obtoževali, da ga je to sodišče leta 1935 že obsodilo zaradi komunistične dejavnosti. Pri njem je šlo za člana komunistične, seveda po njihovi oznaki tudi »nacionalistične« skupine v Križu. Izvajal je organizacijsko in propagandno dejavnost v tajni komunistični organizaciji.
(111)	Glej opomba št. 110
(112)	Srečko Colja, Vid Vremec in drugi obtoženci se dobro spominjajo, kako (v teatralni pozi) je začel predsednik Posebnega sodišča z izpraševanjem obtožencev, s posebnim poudarkom na Pinka Tomažiča, po katerem je dobil sam proces v prenesenem smislu tudi ime
(113)	L. Čermelj, Ob tržaškem procesu 1941, Ljubljana 1962, str. 60
Delovni spor zaenkrat ne povzroča posebno hudih težav
»Bela stavka« carinikov pri Fernetičih
Tudi delodajalci se bodo morali držati novih predpisov pri zaposlovanju
Nova določila za tuje delavce iz držav, ki niso članice EGS
Cariniki na tovornem postajališču pri Fernetičih od četrtka izvajajo »belo stavko«: delajo le tisto, kar so po delovni pogodbi dolžni, poleg tega pa ne opravljajo nadurnega dela. Njihov protest je že povzročil nekaj težav in zastojev v cestnem tovornem prometu z Jugoslavijo, ki pa zaenkrat niso posebno hudi.
Izvor stavke je treba iskati v neurejenem položaju carinskih tajnikov. Le-ti po ustaljeni praksi poleg dokumentov pregledujejo tudi blago, kar pa po delovni pogodbi ni njihova naloga. Kot njihovikolegi na Kokovem ob italijansko-avstrijski meji zahtevajo, naj jim povišajo stalež (in torej tudi plačo), sicer ne bodo opravljali dela, ki jim ne pritiče. Iz solidarnosti do njih se stavkovne akcije udeležujejo tudi drugi cariniki. V praksi to pomeni, da cariniki na tovornem postajališču pri Fernetičih delajo le od 8. do 14. ure, medtem ko so njihovi uradi popoldne zaprti (običajno so od ponedeljka do petka odprti od 16. ure do 19.30).
Zaradi »bele stavke« je sinoči zastalo pri Fernetičih 20 do 30 tovornjakov, kar ni posebno veliko število. K temu velja pristaviti, da namesto carinikov pregledujejo živinske transporte finančni stražniki, tako da živini ni treba še dodatno trpeti zaradi
delovnega spora. Seveda pa se bodo razmere lahko hudo poslabšale, če ne bo v kratkem prišlo do rešitve spora in se bo stavkovno gibanje zavleklo.
Tega se boji vodstvo konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih, ki je o morebitnih posledicah delovnega spora že obvestilo pristojne orga-
ne in oblasti. Na njegovo spodbudo je včeraj predsednik Tržaške pokrajine Dario Locchi pismeno pozval finančnega ministra Visentinija, naj čimprej poseže. Podobne pozive je Locchi naslovil tudi na deželnega vladnega komisarja, na predsednika deželnega odbora in na parlamentarce iz Furlanije-Julijske krajine.
V tržaški pokrajini je problem tujih delavcev iz držav, ki niso vključene v Evropsko gospodarsko skupnost, še kar pereč, zato je novi zakon, ki ureja njihovo delovno razmerje, toliko bolj dobrodošel. Pokrajinski urad za delo je namreč prav te dni prejel besedilo novega zakona, ki bo odslej urejal pravice tujih delavcev in dolžnosti njihovih delodajalcev.
Zakon št. 943 je bil sprejet zadnjega decembra lani in sistematično ureja vprašanje zakonitega-dela tujih delavcev. Nanaša pa se na delavce, ki, kot rečeno, ne prihajajo iz držav članic EGS. Pokrajinski urad za delo je zato priredil vrsto informativnih sestankov z ustanovami, ki se jih problem tujih delavcev neposredno tiče. V torek se je Urad za delo že sestal z raznimi patronati in izdal skupen pravilnik za delodajalce, ki zaposlujejo tuje delavce in za delavce same.
Delodajalci, ki so v preteklosti zaposlovali ali še zaposlujejo tuje delavce v nezakonitem delavnem razmerju, jih morajo čimprej prijaviti na pristojni urad v Ul. Fabio Severo 46/1. Pri tem naj se poslužijo posebnih pol, opremljenih s kolkom za 3.000 lir. Pole so na razpolago bodisi v Uradu za delo, bodisi na sedežih raznih delavskih patronatov.
Delodajalci, ki od 28. januarja letos zaposlujejo tuje delavce, jih morajo redno prijaviti in urediti njihovo delovno razmerje. To lahko storijo s pismeno prijavo - na navadnem papirju -uradu za tujce ali delavskim patronatom.
Brezposelni tuji delavci, ki razpolagajo z rednim dovoljenjem za bivanje, izdanim pred 28. januarjem t.l., morajo vložiti prošnjo za delo na urad za tujce. To lahko storijo osebno ali preko delavskih patronatov.
Vsa gornja navodila je treba izvesti v teku treh mesecev. Kršitelji tvegajo globe od 500.000 do 2 milijonov lir, v najhujšem primeru pa tudi zaporno kazen, tako za delodajalce kot za delavce, ki jih zaposlujejo brez dovoljenja. Za tuje delavce, ki do 27. aprila 1987 ne bodo uredili delovnega razmerja, je predviden prisilen izgon iz države.
Za vse podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na Urad za delo, Ul. F. Severo 46/1, tel. št. 569093/2.
■ Občinski bazen Bruno Bianchi bo
jutri, 1. februarja, zaprt občinstvu. V bazenu bodo namreč opravili nekaj plavalnih tekmovanj.
Z zadnje seje pokrajinskega sveta
Wr
Razstava »Človek in trta« o razvoju vinogradništva
Jutri bodo v Babni hiši odprli tudi likovno razstavo
V Ricmanjih 4. srečanje oktetov
Tržaški pokrajinski svet je posvetil svojo zadnjo, predsinočnjo sejo, obravnavi rednih upravnih sklepov, med katerimi so bili za naše bralce najzanimivejši trije sklepi odbornika za kulturo Zorka Hareja o prirejanju že običajnih novoletnih koncertov iz del tržaških glasbenikov, razstavi o delu arhitekta Gustava Pulitzerja Finalija in razstavi »Človek in trta«, za katere je pokrajinska uprava sklenila zaprositi Deželo za dodelitev ustreznih sredstev.
Najbolj povezana z življenjem naših ljudi bo prav gotovo razstava o razvoju trtoreje pri nas, ki jo namerava tržaška Pokrajina prirediti v Kraškem muzeju v Repnu od 15. julija do 15. oktobra letos. Razstava, ki bo obsegala slikovno in drugo dokumentacijo ter orodje, bo pripravljena v sodelovanju s slovensko Narodno in študijsko knjižnico in bo vsebovala izsledke raziskav o geomorfologiji, o bioloških značilnostih, pridelovalnih tehnikah in prisotnih sortah. Zgodovinske raziskave bodo prikazale razvoj trtoreje od prvih pojavov do 19. in 20. stoletja in do danes, etnografski pregled pa bo obdelal materialno kulturo, domače običaje in šege ter predmete, ki so jih ljudje uporabljali in jih še rabijo pri trtoreji. Za prireditev te razstave je Pokrajina zaprosila Deželo za prispevek 25 milijonov lir.
Glede razstave o delu arhitekta Pulitzerja Finalija, za katero je pokrajinska uprava sklenila zaprositi za 119 milijonov deželne podpore, je odbor-
nik Harej na vprašanje komunista Spadara pojasnil, da ne gre zgolj za ponovitev razstave, ki je že bila v Parizu v okviru prireditev »Trouver Tri-este«, ampak za že davno zamisel, ki naj bi se s tem uresničila. Odbornik nam je tudi povedal, da bo na razstavi prišlo tudi do izraza delo slovenskih domačih umetnikov Černigoja in Spacala pri slikovnem opremljanju več velikih ladij.
Tržaška pokrajinska uprava je s predsinočnjim sklepom zaprosila tudi Deželo za prispevek 48 milijonov lir za nadaljevanje tudi v tem letu tradicionalnih novoletnih koncertov. Gre najprej za raziskavo o skladateljih simfonične glasbe na Tržaškem do leta 1950, potem pa za izvajanje njihovih del na dveh simfoničnih koncertih, izmed katerih bo eden zadeval slovenske glasbenike in ga bo tudi verjetno izvajal slovenski orkester.
Na predsinočnji seji so tudi predsednik in razni odborniki odgovorili na številna vprašanja svetovalcev, ki so zadevala osebje, pokrajinske razstavne prostore, »cesto terana« (ki bo odprta verjetno še to spomlad) in odložitev priznanja brezcarinskih kontingentov za Trst. Na zadevno polemično (predvsem proti Listi za Trst) vprašanje pripadnika Mestne liste Marchia je predsednik Locchi odgovoril, da se je treba izogibati sporov in rajši delovati enotno, da bo čimprej odobren ustrezni vladni zakonski osnutek.
V organizaciji SKD Slavec iz Ric-manj bodo jutri ob 16. uri v razstavni galeriji Babne hiše odprli likovno razstavo^ Pavleta Zamarja-Zappe in Franca Železnika. Otvoritev razstave bo tudi uvod k tradicionalni društveni prireditvi Srečanju oktetov, ki bo letos že četrta zapovrstjo.
Pavle Zamar živi v Piranu. S slikarstvom se ukvarja od leta 1957; razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, sodeloval v likovnih kolonijah in na raznih ex tempore. Za svoje delo je prejel že več nagrad.
Franc Železnik je imel prvo samostojno razstavo leta 1961 v Portorožu, sledile so Portorož 1962, 1963,
Piran 1964. Udeležil se je tudi številnih ex tempore.
Na letošnjem Srečanju oktetov bo sodelovalo deset vokalnih skupin. Predstavniki petja iz vse Primorske se bodo predstavili občinstvu s po tremi skladbami. Oktet »Škofije« iz Škofij bo nastopil kot prvi; pod vodstvom Iva Lešnika bo zapel Ščekovo priredbo Londonderv/ air, Vrabčevo Sinoči me je dekle vprašalo in Pahorjevo Pri nas pa ohcet imamo. Oktet Škofije, kot tudi oktet France Bevk iz Otaleža, ki bo nastopil kot drugi, sta se doslej udeležila vseh Srečanj. Otaležani, ki jih vodi Pavel Magajna, se bodo predstavili s Sat-tnerjevo Pogled v nedolžno oko, narodno v priredbi J. Ježa, Rasti mi rasti in Kernjakovo Ti puebeč je kna lumpej.
Vokalni oktet Bori iz Postojne, ki ga vodi priznani prof. Ivo Jelerčič, je uveljavljena in dobro znana pevska skupina, ki nastopa že vrsto let. Na Srečanju oktetov bo nastopila tokrat prvič. Zapeli bodo: P. Jereba Pelin roža, J. Pavčiča Potrkan ples in Si-monittija Na Vipavskem. Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida je tudi stalen gost v Ricmanjih. Tokrat se nam bo predstavil pod vodstvom Metoda Bajta s skladbami J. Aljaža,
R.	Gobca in P. Kernjaka. Briški oktet iz Bobrovega v Brdih, ki ga vodi Janez Slivnik, bo zaključil prvi del sporeda. Zapel bo belokranjsko Svat-
ske pesmi, P. Lipova Partizanovo izpoved in G. Ipavca Planinsko rožo.
V drugem delu bo kot prvi nastopil Oktet J. P. Vojko iz Spodnje Idrije, ki ga vodi Dori Žakelj. Idrijčani in vsi okteti, ki bodo nastopili v drugem delu, so na Srečanjih oktetov v Ricmanjih stalni gostje. Letos bodo zapeli Venturinijevo Sijaj mi sončece, Adamičevo Prazno srce in Maroltovo Ribniško. Umetniški vodja Bogdan Boštjančič vodi oktet Nadiža iz Kreda, ki bo zapel narodno Prišla bo pomlad, G. Ipavca Savsko in Volaričevo Eno devo le bom ljubil. Oktet Javor iz Pivke, ki ga vodi Marcel Stefančič, je v Ricmanjih vedno navdušil občinstvo; letos bo predvajal Vodopivčevo Mojo srčno kri škropite, Gallusovo Libertas animi in Oskarja Deva Šocej moj sel. Predzadnji bo nastopil oktet Vrtnica iz Nove Gorice. Goričani, ki jih vodi Anamarija Jug, bodo zapeliPalestrinovo O Domine Jesu Christe, Mihelčičevo Pa da bi znal in Ježevo Soudaško.
Kot zadnji bo nastopil domačin, Tržaški oktet. Tržaški oktet je z umetniškim vodjem Mirkom Slosar-jem pripravil skladbe Luštno je vigred, Svatske pesmi in Tam kjer pisana so polja.
Jutrišnji spored v Ricamanjih je edinstvena priložnost za ljubitelje petja in zakaj ne tudi za privržence likovne umetnosti, da pridejo na svoj račun. Zato menimo, da je to priložnost, ki je ne gre zamuditi, (kb)
Pojav fizičnega in psihološkega nasilja, pijančevanja in še česa na slovenskih mladinskih plesih
Popotovanje od eksa do »biksa«
Prejšnjo soboto smo v našem dnevniku objavili pismo, s katerim so člani Tabora Mladih z Opčin sporočali slovenski javnosti, v kakšnem vzdušju so v prejšnjih letih prirejali mladinske plese in zakaj so jih decembra, vsaj začasno, sklenili ukiniti. Pri vsakem plesu je materialna škoda znašala več sto tisoč lir, večkrat je tudi prišlo do kraje plaščev in jopičev. »Na plesih smo morali braniti sebe in prostor pred nasilnimi obiskovalci,« so zapisali, in dodali, da ne morejo in nočejo zamolčati nasilja, ki narašča tudi v naši družbi med mladimi in da Tabor mladih ni niti edina mladinska organizacija, ki ga doživlja.
Za našo redakcijo je bilo pismo pravi izziv, na katerega se mislimo odzvati z vrsto člankov, nikakor pa ni v našem namenu aprioris-tično moraliziranje ali kriminaliziranje nekega dela mladine. Z veseljem bomo objavili tudi prispevke poklicanih ali nepoklicanih, ki bi radi povedali svoje mnenje.
Dober glas gre v deveto vas, pravi pogovor. Pri tem pa bo držalo, da seže slab glas še dlje. Vsepovsod se namreč širijo bolj ali manj resnične trditve, da ni šagre brez »biksa« (žargonski izrazi so obvezni), da je v Križu kot v »saloonu«, da na Proseku ni več plesov, ker je bilo preveč »kažina« itd. itd. V nekaterih krogih minimizirajo in spominjajo, kako »vroči« so bili še nedavno stiki med mladimi iz raznih vasi. Pred nekaj desetletji so, denimo, bili še posebno znani ne ravno prijateljski odnosi med kontovelskimi in pro-seškimi fanti, ko so namesto besed in pesti često ' govorili" kamni. So pa tudi krogi, ki na pojav gledajo z zaskrbljenimi očmi, češ da nasilje, fizično ali psihološko, stalno narašča, kot narašča tudi pijančevanje. Nekaj prvih javnih opozoril v tem smislu smo zabeležili v dnevniku junija in
julija leta 1985, ko je nezaslišana surovost sošolcev pretresla mater nekega dijaka in ko so nastale polemike v zvezi s praznikom piva v Nabrežini. Da bi spoznali razsežnosti pojava, kaj se za njim skriva in kako ga tolmačiti, smo se najprej obrnili na predstavnike mladinskih organizacij, ki imajo z njim največ praktičnih izkušenj.
Najbolj »sveže« informacije o uničevalnem delu nekaterih prenapetežev smo zabeležili v Bregu, kjer je v soboto Krožek mladih komunistov dolinske občine priredil v Kulturnem domu Prešeren mladinski ples. Med negativnimi postavkami sobotnega obračuna sodi poškodovanje umivalnika in treh stolov. »Vendar tokrat ni šlo za običajno vandalsko dejanje in smo krivce izsledili. Umivalnik sta v trenutku jeze poškodovala italijanska mladinca, ki sta v stranišču bruhala, stole pa domači fantje. Glasba in alkohol sta jih pač tako razgrela, da so začeli skakati kar po stolih, ki so se pod njihovo težo udrli. Škodo bodo seveda poravnali,« nam je povedal predstavnik krožka Andrej Šik in obenem potrdil, da se spopadajo s temi problemi prav tako kot prireditelji plesov v Križu in na Opčinah. Prenape-teži večinoma poškodujejo opremo v straniščih, pri blagajni pa z ustrahovanjem izsiljujejo prost vstop. Objestnost, surovost, žaljivke in psovanje so na dnevnem redu. Velikokrat se zgodi, da jih je v skupini po 10-15 in težko jim je biti kos. V Prešernu imajo prireditelji manj težav, ker jim za varnostno službo priskočijo na pomoč starejši in krepki domačini, ki so s prenapeteži kajpak prepričljivejši.
Kjer nimajo podobnih rešitev, so v velikih težavah. Tako pripoveduje Pavel Volk, član Mladinskega krožka, ki je prejšnjo soboto priredil v Kulturnem domu v Trstu svoj prvi ples: »Če pla-
čajo, jih moraš spustiti noter. Po izkušnjah pa vem, da če tega ne storiš, so velike zamere, včasih - sicer se je to zgodilo le nekajkrat v Križu in Boljuncu - pa se celo maščujejo nad zunaj parkiranimi avtomobili ali bližnjimi stavbami. V Boljuncu se je na primer zgodilo, da so nekateri, potem ko so jih odstranili iz dvorane, zbrcali in seveda poškodovali vrata bližnjega vrtca. V soboto se v Kulturnem domu v Trstu ni pripetilo nič hujšega, vendar brez škode le ni šlo: v stranišču (tam je namreč najbolj "varno" počenjati podobne stvari) so razbili žarnico in polomili vodno cev.«
Podobne obračune o škodi delajo tudi v Ljudskem domu v Križu, kjer prirejata plese Mladinski krožek in Krožek mladih komunistov. Aleksander Sedmak je sestavil več stopenj nasilnega početja: večja ali manjša skupina se zapre v stra-
nišče in tam razdira vse, kar najde; druga varianta je, da eden ostane na straži, medtem ko drugi uničujejo; spet tretja, da se »podpišejo« na parkiranih avtomobilih; pred blagajno in v baru izzivajo, še posebno, če so na drugi strani pulta dekleta. Makri Milič pozna razne verbalne cvetke zelo dobro. Primer: fantu daš naročeno pijačo in zahtevaš plačilo, na kar on odgovori: »Plačal ti bom jutri« ali »Pridi z mano na en žiro, ti bom plačal potem«. In podobno.
Zadnje čase se je vsekakor vsaj nasilje nad stvarmi nekoliko omililo, vendar predvsem po zaslugi organizatorjev, ki so postali napol policaji. V Križu so razobesili napis, da bodo vsakogar, ki ga bodo zasačili, prijavili policiji, v Boljuncu pa so uvedli nadzorno službo tudi v stranišču (lahko si mislimo, kako se dežurni veseli tega dela).
Boris Devetak pa se spominja na december leta 1985, ko je v Križu nastal množičen pretep. Takrat so tudi prireditelji morali na policijsko postajo, kjer so pritiskali nanje, da bi povedali imena najrazgretejših. Iz tiste moke seveda ni bilo kruha, toda prirejati plese in se nato še znajti na policiji res ni prijetno, pravi. Sicer pa od takrat v Ljudskem domu ni prišlo več do pretepa. Andrej Šik pri tem ugotavlja, da se nasilneži zelo dobro zavedajo, da se v naši skupnosti med sabo krijemo in neradi prijavljamo. Toda po njegovem je molčanje in prikrivanje problemov, kot je med Slovenci nenapisano, a obvezno pravilo, le v škodo. »Včasih se mi zdi, kot da imamo mafiji podobne navade. Tudi Primorski dnevnik je izredno previden in ovinkari, ko mora poročati o negativnih pojavih med nami. Prepričan pa sem, da se to ne obrestuje.«
NADJA FILIPČIČ
Poziv tovarniškega sveta po izteku dopolnilne blagajne
Delavci žaveljske čistilnice v ponedeljek spet na delo
Delavci žaveljske čistilnice Aquila se morajo še boriti za obrambo svojih delovnih mest. Potem ko je že kazalo, da se bo s pristopom avstrijske družbe CEI-SUD in ustanovitvijo družbe New Aquila vsa zadeva ugodno razrešila, so zaposleni v naslednjih tednih in mesecih sprevideli, da je pot do normalizacije in popolne obnove delovnega procesa še dolga.
Tovarniški svet čistilnice in sindikalni predstavniki CGIL, CISL, UIL so včeraj spet opozorili na nova zavlačevanja. Tokrat je spet na zatožni klopi družba Total. Le-ta naj ne bi izplačala januarskih plač delavcem, poleg tega pa naj bi ovirala prizadevanja za rešitev sedanjega položaja. V ta okvir gre vključiti sklep družbe, da ne bo opravila vzdrževanja v obratu. Taka odločitev ima lahko hude posledice tudi na nadaljevanje pogajanj.
Tudi glede pogajanj ima tovarniški svet bridke izkušnje. Ministrstvo za industrijo in deželno odborništvo za industrijo že dalj časa ni sklicalo srečanja, na katerem bi preverili sedanji položaj. Tako zadržanje je zelo hudo predvsem sedaj, ko se delu zaposlenih izteka dopolnilna blagajna.
Lansko poletje so namreč del uslužbencev Aguile vpisali v posebno dopolnilno blagajno, in to za obdobje šestih mesecev. Ta rok se prav danes izteka. Delavci niso prejeli doslej nobenega uradnega zagotovila o podaljšanju dopolnilne blagajne.
Zato je tovarniški svet pozval vse uslužbence, naj se v ponedeljek, 2. februarja, vrnejo zjutraj v obrat in začnejo z delom. Obenem je zahteval, naj tržaški prefekt skliče srečanje predstavnikov družb, političnih sil in sindikatov, da bi se dogovorili o nadaljnjih akcijah za rešitev spora Aguila - Total.
V torek preverjanje med strankami večine
Tajništva strank, ki sestavljajo upravno koalicijo na Tržaški občini in na Tržaški pokrajini, se bodo sestala prihodnji torek, da bi preverila svoje sodelovanje. Zahtevo po preverjanju je postavilo pokrajinsko vodstvo SSk na eni izmed zadnjih sej tržaškega občinskega sveta, in sicer po nastopu, žaljivem do Slovencev, ki ga je imel župan Staffieri na novoletnem koncertu v Rossettijevem gledališču.
Vodstvo SSk je v pismu tajništvom koalicijskih strank (KD, Lpt, PSI, PSD1, PRI in PLI) zahtevalo preverjanje glede treh točk, in sicer glede vprašanj sožitja med Italijani in Slovenci, namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja in kmetijstva v tržaški občini. Pozneje se je pahljača vprašanj, ob katerih naj bi steklo preverjanje, povečala na zahtevo drugih strank večine. Tako npr. LpT zahteva razčišče-nje o vprašanjih deželne enotnosti, liberalci pa o vprašanjih koordinacije delovanja krajevnih uprav.
Z javne skupščine rajonskega sveta za Novo mitnico
Kaotičen promet v mestnem središču: soočenje med občani in upravitelji
»Promet in parkirišča v središču mesta: Tržačani sprašujejo«, tako se je glasil naslov javne skupščine, ki jo je v četrtek priredil rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico in ki bi ga lahko spremenili v »Tržačani zahtevajo ali obtožujejo«. Razprava, ki je sledila izvajanju govornikov, je namreč razodela veliko nezadovoljstvo občinstva in ostre kritike na račun javne uprave. Pa saj je bilo pričakovati tako vzdušje, ko je položaj v mestu iz dneva v dan slabši. Ob določenih urah je nemogoče najti parkirni prostor, pa tudi v prometu je vedno več zastojev, da ne govorimo o kakovosti zraka, ki ga vdihavamo.
Za govorniško mizo so v četrtek sedeli predsednik rajonskega sveta za Novo mesto - Novo mitnico De Rob-bio, ki je vodil razpravo, načelnik komisije za urbanistična vprašanja pri rajonskem svetu Cante, odbornik za promet in urbanistiko Vattovani, predstavnik upravnega sveta ACT Roton-daro in predsednik medkrajevnega sveta KZE Gabucci.
Cante je najprej orisal položaj v mestnem središču. Po mnenju prebivalcev sta tu najnujnejši vprašanji parkirni prostori in javni prevozi. Pred dvema letoma je ACT odobrila načrt za preureditev avtobusnih prog. Občina je v glavnem soglašala z načrtom, vendar ga je hotela vpeljati postopoma, predvsem zato, ker je še vedno odprto vprašanje novega mostu nad kanalom.
Rajonski svet se je izrazil za takojšnjo izvedbo načrta ACT in je načelno proti gradnji mostu, če obstajajo druge alternative, ki bi nudile iste rezultate. Rajonski svet poziva Občino, naj z novimi načrti spoštuje potrebe prizadetih oseb in naj uredi cestne znake.
Gabucci je orisal podatke o količini ogljikovega oksida v zraku, ki jih je KZE zbirala v letih 1974/77 v središču mesta in na avtocesti. Iz podatkov je razvidno, da je v nekaterih predelih mesta (ulice Battisti, Rismondo, Car-ducci, Coroneo, Rossetti in Ginnastica) količina ogljikovega oksida (od 20 do 160 milijonskih delov) znatno presegala celo vsoto količine oksida, dovoljene v industrijskih conah (50 milijonskih delov). Odlok, ki ga je leta 1983 odobril predsednik vlade, pa dovoljuje še nižje količine ogljikovega oksida (od 7 do maksimalno 35 milijonskih delov). Danes pa je položaj nedvomno še slabši.
Rotondaro je izrazil mnenje, da je najbolj pereče vprašanje ureditev prometa, kar pomeni v prvi vrsti izpeljati načrte ACT o preureditvi avtobusnih prog. Za izboljšanje javne prevozne službe pa bi bilo treba dodeliti avtobusom preferenčne proge.
Nato je spregovoril odbornik Vattovani, ki je sicer nekoliko nevezano in torej ne povsem jasno orisal načrte, ki jih misli izpeljati Občina. Po Vattova-nijevem mnenju je pomanjkanje parkirnih prostorov najhujši problem, ki ga bo treba rešiti čimprej po vzoru
Srečanje o alternativnih gibanjih v SR Sloveniji
srečanje na temo
1LTEKNATIVNA GIBANJA V SLOVENIJI
Ekološka, mirovna in protijedrska gibanja, gibanja za državljanske pravice in za spolno svobodo, gibanja alternativne kulture in nove duhovnosti, ustvarjajo v slovenskem in vsem jugoslovanskem javnem mnenju vedno širšo zavest o potrebi po odpiranju novih možnosti za pobude in razprave. O tem novem vrenju v matični domovini bo danes tekla beseda tudi v Trstu. Nenasilna akci-ja/Zelena alternativna lista in Mladinski odbor SKGZ prirejata namreč ob 16. uri v dvorani krožka za socialne študije »Gaetano Salvemini« na Korzu Italija 12 srečanje z naslovom »Alternativna gibanja v Sloveniji: državljanske pravice, pacifizem, ekologija in civilna družba«. Predvidoma bodo nastopili s svojimi poročili Zemira Alajbegovič, Pavel Gantar, Marko Hren, Janez Janša, Franco Juri in Tomaž Mastnak.
Po valu polemik, ki jih je sprožila snežna ujma
Občina in smetarska služba na zatožni klopi
Vremenska ujma, ki se je v začetku januarja razdivjala nad našimi kraji, je pustila za seboj najrazličnejše posledice, med temi pa so polemike na račun občinske uprave in njenega ukrepanja, najvidnejše. Te dni so se namreč srečali predstavniki občinske smetarske službe, pristojni občinski odbornik in župan Staffieri, da bi preverili učinkovitost in slabe strani celotne organizacije.
Odbornik Orlando je v svojem posegu navedel najšibkejše točke občinske smetarske službe, ki so svojčas botrovale protestom prebivalstva in sindikalnih organizacij. Podčrtal je važnost reorganizacije te službe, do katere naj bi prišlo v najkrajšem času, tako da bi v bodoče delovala kolikor mogoče brezhibno. Zlasti je poudaril potrebo po nabavi sodobnih strojev in vozil za
odstranjevanje smeti in zbiralnikov, tako da bi delo lahko potekalo tudi ponoči, ko so stanovanjski bloki, kjer smeti odlagajo v posebne celice, zaprti. Glede vremenskih ujm, posebno snežnih, pa bo morala občinska uprava poskrbeti za nabavo novih, učinkovitih plugov, še pomembnejši pa bi bil temeljito načrtovan program nujnih posegov. Ker to delo zahteva tudi brezhibne stroje, je potrebna učinkovita servisna služba in povečanje števila mehanikov. Prav tako je odbornik Orlando predlagal, da bi se v bodoče tudi samo prebivalstvo malo bolj zavzelo za pomoč v nepredvidenih vremenskih okoliščinah, kot se je to dogajalo v preteklosti. Potrebne so temeljite akcije v posameznih mestnih ra-jonih.Da bi bila Občina kos vsem tem težavam, pa mora nujno razpisati na-
Januar se poslavlja z mrazom
Januar se od nas poslavlja z novim, pa čeprav ne nepričakovanim presenečenjem — z mrazom. To pot gre sicer za suho in jasno vreme, a s temperaturami, ki so preteklo noč skočile krepko pod ničlo. Včeraj zjutraj so v Trstu namerili poldrugo stopinjo pod ničlo, vendar se tudi preko dneva, kljub soncu, ni dvignila čez ničlo. Temu je verjetno pripomogla tudi burja, ki je sicer zmerno, a vztrajno pihala, posamezni sunki pa so dosegli približno 50 km na uro. V višjih legah in na Krasu pa je ljudem šlo že kar za nohte.
Predvidevanja za prihodnje dni niso kaj prida rožnata, saj kaže, da se bodo temperature trmasto držale "pod črto", obeta pa se nam še nekaj suhih in sončnih dni. Še sreča, da skorajda ni več nobene nevarnosti poledic, priporočljivo pa je še naprej primerno skrbeti za vodovodne cevi, ki lahko zmrznejo.
tečaje za sprejem v službo še dodatnih moči, ne samo v okviru smetarske službe, temveč, kot rečeno, tudi v vrstah mehanikov in specializiranih delavcev.
Župan Staffieri je s svoje strani zagotovil vse potrebne ukrepe in je predlagal, da bi za nakup novih strojev Občina lahko črpala finančna sredstva iz Sklada za Trst in prispevkov službe za civilno zaščito. Med drugim je še dejal, da se je občinska smetarska služba v kritičnih pogojih izkazala v vseh pogledih, razumljivo pa je, da ne more biti vselej in povsod prisotna, saj je njena zmogljivost, kot znano, precej omejena.
■	Ob prazniku patrona časnikarjev
sv. Frančiška Šaleškega je tržaški škof Bellomi včeraj daroval mašo v kapelici nadškofije. V pridigi je orisal dolžnosti časnikarjev in poudaril predvsem načela miru in koristi splošnega občestva. Sledila je zakuska v prostorih škofije, med katero so predstavniki časnikarjev pozdravili škofa in mu darovali plaketo sv. Justa. Škof je v odgovoru omenil vrednote sožitja.
■	V Ljudskem domu v Križu bo drevi, ob 19.30 tradicionalni praznik včlanjevanja krajevne sekcije Zveze partizanov VZPI-ANPI. Pozdravnim nagovorom bo sledil kulturni program, praznik pa se bo kot običajno zaključil z družabnostjo. Na prireditev so vabljeni člani sekcije in vsi vaščani.
drugih italijanskih mest. Vattovani pa je dodal, da za take načrte ni dovolj denarja. Po drugi strani bi bilo treba spodbuditi prebivalce, da bi se bolj posluževali javnih prevoznih sredstev. Prav tako bi bilo treba postopoma izpeljati načrt ACT in ustvariti večje cone za pešce. Pred nekaj dnevi, 28. januarja, so na občinski seji obravnavali tudi načrt ACT in odobrili dva odloka v zvezi s problemom parkirišč in mostu. V teku so namreč dela za nova maksiparkirišča: silos, Rotonda pri bošketu, medtem pa iščejo še nove lokacije. Ni pa še povsem jasno, če je most res potreben za razbremenitev drugih ulic. Vendar so medtem razpisali natečaj za najboljši načrt. Med drugim pa je Občina pred kratkim dala nekemu podjetju v zakup preureditev vodoravnih cestnih znakov. Ostale znake pa bo uredilo občinsko osebje.
V razpravo je nato poseglo občinstvo, ki je bilo izredno kritično do javnih ustanov. Najprej je predsednik rajonskega sveta za Staro mitnico pozval Občino, naj takoj zapre središče mesta prometu, četudi bi ta poteza na začetku povzročila znatne težave. Predstavniki ekoloških gibanj pa so predstavili celo vrsto zanimivih predlogov: ACT bi lahko izkoristila obstoječe podzemeljske železniške tire, ki so v zelo dobrem stanju in ki bi omogočili hitrejše prevoze in manjše onesnaževanje zraka. Lahko bi spet uvedli tramvaje, ki so bili neškodljivi za okolje. Tudi uvedba časovne in turistične vozovnice bi pripomogla k izboljšanju servisov in bi torej spodbudila prebivalce, da bi se posluževali javnih prevoznih sredstev. Z njihove strani pa je bilo slišati tudi številne očitke Gabuc-ciju, in sicer da je nesmiselno jemati v poštev podatke izpred desetih let.
Srečanje se je zaključilo nekako brez premaganih in brez zmagovalcev. Vattovani je namreč skušal braniti svoj položaj, rekoč, da imajo ekologis-ti prav in da so številni predlogi zanimivi, toda občinska uprava nima dovolj sredstev. Po drugi strani pa je prav predstavnik ACT Rotondaro izjavil, da je denar mogoče dobiti z ustreznim pritiskom na deželne in državne oblasti.
t
Po dolgi bolezni nas je vedno zapustila naša draga
Karlina Mihalič por. Strain
Pogreb bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: mož Josip, hči Marija z družino, sinova Pepi in Peter ter drugo sorodstvo.
Dolina, Trst, 31. januarja 1987
Duo Končar - Flis navdušil poslušalce 4. koncerta GM
V četrtek zvečer sta na 4. abonmajskem koncertu GM v Kulturnem domu v Trstu nastopila dva priznana jugoslovanska umetnika - violinist Goran Končar in pianistka Marija Flis.
Oba umetnika, po rodu Zagrebčana, kjer sta opravila tudi študije na tamkajšnji Glasbeni akademiji in se nato izpopolnjevala še pri raznih priznanih glasbenih pedagogih, sta se občinstvu (na žalost ne tako številnemu, kot bi si večer zaslužil) predstavila z Bachovo skladbo v d-molu za violino solo, Chgus-sonov Poeme za violino in klavir, Ysayejevo Sonato štev. 2 za violino solo in Saint Seansovo skladbo Introduction et Rondo capriccio za violino in klavir.
Oba umetnika - Končarja so glasbeni kritiki v svetu predstavili kot briljantnega violinista z izrednim izvajalskim temperamentom, pianistka Flisova pa se je že močno uveljavila v raznih komornih ansamblih in v mednarodni glasbeni akademiji »Mozarteum« v Salzburgu - sta s svojo dovršeno igro ter preciznim in doživetim podajanjem skladb, navdušila poslušalce, predvsem pa seveda glasbenike.
Vandalizem nad bencinskimi črpalkami na tržaškem nabrežju
Upravitelje bencinskih črpalk pri Sv. Andreju in na Nabrežju Oktavija-na Avgusta je včeraj zjutraj, ko so prišli na delo, čakalo grenko presenečenje. Stekleni stebriči črpalk, kakor tudi številne šipe servisnih postaj, so bile razbite. Ponoči se je očitno nekdo vandalsko zabaval z uničevanjem tuje lastnine.
Na kvesturi se je prvi zglasil upravitelj bencinske črpalke API pri Sv. Andreju Claudio Cecchi (32 let), ki so mu neznani vandali razbili skoraj vse, kar je bilo steklenega. S podobno pritožbo je poklical agente javne varnosti tudi 44-letni Sergio Depiera, ki upravlja bencinsko črpalko AGIP na Nabrežju Oktavijana Avgusta, pa še upravitelj črpalke ESSO na istem nabrežju, 24-letni Roberto Di Ilio. Škoda, ki so jo vsi trije utrpeli, je kar precejšnja. S tem, kar so povzročili na bencinskih črpalkah, pa nočni nepridipravi še niso bili povsem zadovoljni. Svoje uničevalne instinkte so preizkusili tudi na nekaterih parkiranih vozilih. Med oškodovanci je 56-letni šofer Romano Bisiacchi iz Ul. Pascoli 39. Zvečer je parkiral tovornjak OM 110, kije last podjetja Gattone, v bližini bara Passerella pri Sv. Andreju. Zjutraj, ko se je odpravljal na delo, je bilo vozilo brez vetrobrana.
Kdo si na takšen podel način lajša dolge zimske noči? Na to vprašanje
bodo skušali odgovoriti organi javne varnosti, ki so uvedli preiskavo.
■ Včeraj se je v Trstu zaključil tradicionalni seminar za italijanske šolnike iz Istre in Reke, ki se je pričel 26. januarja na pobudo Ljudske univerze iz Trsta. Udeleženci jezikovnega tečaja so prisostvovali zanimivim lekcijam o socialni in kulturni funkciji tržaških muzejev, profesorji matematike in biologije pa so se posvetili predvsem vprašanju jedrske energije.
Nepojasnjena smrt neznanega človeka
V zgornjem delu Ul. Commerciale so včeraj zgodaj zjutraj našli moškega, ki ni kazal več nobenega znaka življenja. Ležal je revno opravljen pod nekim parkiranim avtomobilom, zraven pa so bili raztreseni ostanki zajtrka in napol prazna steklenica vina. Na kolenih in na rokah je imel vidne odrgnine. Ko je na kraj prispelo reševalno osebje Rdečega križa, je ugotovilo, da je moški še pri življenju. Nemudoma so ga odpeljali proti bolnišnici, toda že med prevozom se je njegovo srce za vselej ustavilo. Vzroke njegove smrti bo pokazala obdukcija. Moški, navidezne starosti 60 let, ni imel pri sebi nobenega dokumenta, zato bodo morali ugotoviti tudi njegovo istovetnost.
Ob težki izgubi drage mame izrekajo uslužbencu Petru Strainu in družini iskreno sožalje direkcija in uslužbenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika.
Umrl je
GIUSEPPE DE GIOIA
bivši občinski svetovalec in odbornik od leta 1962 do 1975.
Občina Trst sočustvuje z družino.
31. 1. 1982	31. 1. 1987
Ob 5. obletnici smrti predrage
Ivanke Škabar por. Purič
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Repen, 31. januarja 1987
Na Proseku slovo
od Alojza Briščika
Danes bodo na Proseku pokopali Alojza Briščika, po domače Gigija z Lasca. Pokojnik se je rodil 6. 9. 1898, še pred razpustom Italije se je avgusta leta 43 vključil v OF. Kmalu za tem je bil skupaj s tremi člani družine aretiran in zaprt v Koronejske zapore, a so ga kmalu izpustili. Zaradi njegove politične dejavnosti pa so ga oblasti ponovno aretirale oktobra istega leta in ga spet zaprle, vendar so ga na zadnji dan leta zaradi amnistije ponovno izpustile. Leta 1944 je Alojz Briščik postal obveščevalec Istrskega odreda in komande mesta Sežana, to
delo pa je opravljal vse do maja 1945. Ves ta čas je bil zaposlen v električni centrali Selvec na Opčinah.
Marsikdo je pokojnega Alojza poznal zaradi njegovega nenavadnega podviga; ko je nemška artilerija, nameščena na Golem vrhu pri Proseku, obstreljevala partizanske enote, je razpel na vaški cerkveni stolp slovensko trobojnico z zvezdo. Tudi po vojni je pokojni Gigi posvečal veliko svojega časa raznim krajevnim političnim dejavnostim. Bil je namreč član krajevnega odbora OF, vse do razpustitve leta 1947. Aktivno je deloval v okviru Komunistične partije Slovenije in pozneje KP-STO, nadalje je bil tudi član SIAU in Partizanske zveze na Proseku. Za svojo požrtvovalnost in aktivnost v Osvobodilni fronti je leta 1949 dobil odličje Zasluge za narod in je nosilec značke OF. Po njegovi poti pa sta šla tudi njegova dva sinova Lojzi in Marjo, saj sta se še mlada vključila v NOV v edinice IX. korpusa.
Alojz Briščik - Gigi je umrl po težki bolezni v častitljivi starosti 88 let.
Tujska hiša devinskega gradu Zavodu združenega sveta
Na sedežu deželnega sveta je bil v četrtek sestanek za preučevanje možnosti skupnega posega deželne uprave in Sklada za Trst za dopolnitev struktur Zavoda združenega sveta Jadranskega morja v Devinu. Sestanka so se udeležili predsednik dežele Biasutti, odbornika Barnaba in Rinaldi in Car-bone ter vladni komisar De Felice, ki sta predstavljala Sklad za Trst. Zavodu je treba namreč najti nove prostore za menzo, slavnostno dvorano in nova stanovanja za dijake in profesorje. Potrebne so tudi športne strukture, ki bi služile ne le dijakom Zavoda, a bi odgovarjale tudi potrebam krajevnega prebivalstva.
Ravnatelj zavoda Corrado Belci in rektor David Sutcliffe sta prikazala delovanje šole. Zavod nima samostojnih dohodkov, upravljajo ga s štipendijami, ki jih prispevajo država, dežele (tudi Alpe-Jadrana), razne ustanove in privatniki. Odbornika Barnaba in Rinaldi sta napovedala, da bodo prihodnji teden, na osnovi predsedniškega odloka 102 iz leta 1978, ki poverja deželi nalogo, naj skrbi za strukture devinskega zavoda, sestavili akt za nakup velike tujske hiše devinskega gradu. Od leta 1981 do danes je dežela prispevala 11 milijard lir za urejanje prostorov zavoda.Tujska hišadevinske-ga graduZavodu združenegasveta
razstave
Galerija Carteslus vabi na razstavos-likarja Luigija ZUCCHERIJA, ki bo od 7. do 19. februarja.
V	Palači Costanzi je odprta razstava slikarja Roberta LOCKERJA in slikarke Odinee PAMICI — TRST-GRADEC-TRST. Razstavo organizira umetnostna galerija Nadie BASSANESE v sodelovanju FINSEPOL S.p.A. Trst.
V	Občinski galeriji razstavlja svoja dela slikarka Claudia RAZA-FLOREANCIG.
Galerija Babna hiša Ricmanje - KD Slavec vabi na otvoritev likovne razstave Pavleta Zamarja in Franca Železnika jutri, 1. februarja, ob 16. uri.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec prireja 5-dnevni izlet po Jugoslaviji (Zagreb, Banjaluka, Jajce, Sarajevo, Sutjeska, Mostar, Bihač, Plitvice) od 29. aprila do 3. maja 1987. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze borcev Boljunec ali po telefonu na št. 228258 v večernih urah.
KD V. Vodnik priredi 22. februarja smučarski izlet v Forni di Sopra. Vpisovanja sprejema Davorin Ota ob delavnikih od 19. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma - tel. 228303.
Sklad M. Čuk in SK Devin priredita v nedeljo, 15. februarja, I. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE ČUKA v Ovčji vasi in Žabnicah. Cena avtobusnega izleta s kosilom 20.000 lir. Vpisovanje v baru Prosvetnega doma na Opčinah do 5. februarja. Informacije tel. 212175; ob večernih urah pa na št. 200236.
SKD Slavec -Ricmanje
i SREČAM OKTETOV PRIMORSKE
jutri, 1. februarja, ob 18. uri
________gledališča____________
ROSSETTI
Danes, 31. t. m., ob 20.30 bo skupina LA CONTEMPORANEA '83 predstavila I CINOUE SENSI. Režija Luigi Sguarzi-na. V abonmaju odrezek št. 4. Za abonente 50-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zadnja predstava ob 16. uri.
Od 2. do 4. februarja bo Teatro Popola-re iz Rima predstavil delo G. D'Annunzia LA FIACCOLA SOTTO IL MOGGIO. Režija P. Maccarinelli. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Za abonente 20-odst. popust.
Od 5. do 8. februarja bo na sporedu delo A. Curcia A CHE SERVONO QU-ESTI OUATTRINI? z Aldom in Carlom Giuffrejem in Nuccio Fumo. Režija C. Giuffre. Predstava izven abomnaja, z 20-odst. popustom za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes ob 17. uri (red S) tretja predstava Z. Kodalyjeve opere HARY JANOS. Dirigent Tarnaš Pal, režiser Laszlo Va-mos.
šolske vesti
Natečaj za tajnike. Sindikat slovenske šole sporoča, da je v teku NATEČAJ ZA 5. STOPNJO - TAJNIKE UPRAVNEGA ŠOLSKEGA OSEBJA. Rok za predložitev prošnje zapade 2. februarja 1987. Obrazce in navodila dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Filzi 8/1 - tel. 61193 v dopoldanskih urah ali v torek in četrtek med 16. in 17. uro.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 31. januarja 1987
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: Ob 04.34 naj-nižje -21 cm, ob 10.08 najvišje 43 cm, ob 16.43 najnižje -65 cm, ob 23.24 najvišje 47 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka -2,5 stopinje, zračni tlak 1020,6 mb raste, veter 30 kilometrov na uro severovzhodnik, burja s sunki 50 kilometrov na uro, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje.
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 8.51 in zatone ob 19.38.
Jutri, NEDELJA, 1. februarja
BRIGITA
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Barbara Martone, Lo-renzo Barbo, Stefane Valenti Pittino, Marina Hager, Leonardo Umani, Ottavia Umani.
UMRLI SO: 72-letna Caterina Fonta-not, 61-letni Giuseppe De Gioia, 83-letna Giovanna Ursic, 83-letni Mariano Moli-terni, 72-letni Aurelio Flumiani, 88-letni Luigi Briscik, 85-letni Emilio Gombani, 88-letna Orsola Godnik, 74-letna Eufemia Colautto, 79-letna Antonia Sain, 64-letni Biagio Zacchigna, 84-letna Anna Bončina, 93-letni Giovanni Canciani.
OKLICI: točaj Fulvio Palumbo in v pričakovanju zaposlitve Elena Antonich, elektrikar Renzo Stablum in učiteljica Giuliana Malalan, uradnik Pierpaolo Toic in uradnica Rossella Trevisan, kirurg Antonio Mondelli in uradnica Tul-lia Lippi, glasbenik Frank Wilhelm Lu-demann in glasbenica Fabiana Trani, trgovec Giovanni Radin in frizerka Grazi-ella Aiello, šolnik Gianni Lizzi in učiteljica Patrizia Tassini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. januarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje), Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
'FERNETIČI (229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
SKD I. Gruden in ŠD Sokol Nabrežina sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini št. 89 v petek, 6. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. imenovanje predsedstva občnega zbora; 2. poročila; 3. diskusija o poročilih; 4. rezrešnica; 5. volitve; 6. razno.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob
20.30	v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti 3 - na srečanje z argentinsko Slovenko gospo Danico PETRIČEK.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo prihodnja vaja v nedeljo, 1. februarja, ob 10. uri.
Kmetijska zadruga v Trstu obvešča vse pridelovalce oljk naj čimprej dvignejo obrazec F na zadružnem sedežu, III. Trasversale Est — Industrijska cona.
Pogrebno društvo iz Trebč sklicuje v jutri, 1. februarja, ob 16. uri redni občni zbor. Vabljeni vsi člani!
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist B. ENGERER.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
CRISTALLO - Nedeljski koncerti.
Jutri ob 11. uri bo komorni orkester gledališča Verdi izvajal Boccherinijeve in Mendelssohnove skladbe. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
kino
ARISTON — ARIA Dl VIENNA - 18.00 She Dances Alone, dram., Av. 1980, 87'; r. Robert Dornhelm; i. Kyra Nijin-sky, Bud Cort — 20.00 Donauvvalzer, melo., Av. 1984, 99'; r. Xaver Schwar-zenberger; i. Christine Hobinger, Axel Corti — 22.00 Miillers Biiro, kom., Av. 1986, 95'; r. Niki List; i. Andreas Vita-sek, Barbara Rudnik
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
PENICE - 16.00, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James Woods, Jim Belushi.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 D’Annun-zio ed io, dram., It. 1986, 100'; r. S. Nas-ca; i. Robert Powell, Stefania Sandrelli, □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Philadelphia experiment, fant., ZDA 1985; r. Steward Rattil; i. Michael Parre, Nan-cy AUen.
NAZIONALE II - 15.20, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100'; r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Cartwright.
NAZIONALE III - 15.20, 22.00 Corto cir-cuito, fant., ZDA 1986, 138'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Gutten-berg.
EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina animals,
porn., □□
MIGNON - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113’; r, Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basin-ger.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert
M.	Young; i. Farrah Fawcett, James •Russo.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Grandi magazzi-ni, kom., It. 1986; r. Castellano e Pipo-lo; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi.
ALČIONE - 16.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, komič., ZDA 1986; r. Woody Allen; i. Woody Allen, Mia Farrow.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 II raggio verde, dram., Fr. 1986; r. Erič Rohmer; i. Marie Riviere, Michele Labourre.
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
RADIO - 15.30, 21.30 Calde mogli in provincia, porn., □ □
razne prireditve
Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja danes, 31. t. m., ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Sodeluje moški pevski zbor Vesna. Vabljeni člani in vaščani.
KD Lipa vabi v sredo, 4. februarja, ob 20. uri v Bazovski dom na predavanje prof. Jožeta Pirjevca SLOVENCI V TRSTU V LETIH 1945/47.
Slovenski kulturni klub priredi danes, 31. t. m„ ob 18.30 v Donizettijevi ul. 3 predavanje prof. Olge Lupine ALI ZNAMO GOVORITI SLOVENSKO.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union - Podlonjer vabi na predavanje O OBDELOVANJU ZEMLJE IN GNOJENJU PO NAUKIH BIODINAMIKE, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Predaval bo Enzo Nastati.
SKD Tabor - Opčine obvešča, da se v torek, 3. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu začne intenzivni tečaj ruščine v sodelovanju z Združenjem Italia — URSS. Informacije po tel. 211936 ob uri kosila.
menjalnica
30. 1. 1987
Ameriški dolar............ 1280.—
Nemška marka ............. 710.
Francoski frank........... 211,-
Holandski florint ........ 627.—
Belgijski frank.............. 33.50
Funt šterling............. 1930.—
Irski šterling............ 1865.
Danska krona................ 184.50
Grška drahma ................. 9.10
Kanadski dolar ........... 915.--
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 844.—
Avstrijski šiling............ 100.30
Norveška krona ............ 180.—
Švedska krona................ 195.50
Portugalski eskudo............. 8.70
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 790.—
Debeli dinar................... 2.15
Drobni dinar............... 2.—
Rfllf D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
».SLOVENSKO P,STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
SLAVKO GRUM
DOGODEK V MESTU GOGI
Režija: Meta Hočevar
danes, 31. januarja, ob 20.30 -ABONMA RED B, E in F (prva sobota po premieri, mladinski v četrtek in druga sobota po premieri)
Jutri, 1. februarja, ob 16.00-ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
CASSA RURALE CD ARTIGIANA KMEČKO DELAVSKA POSOIILNICA
. SOVODNJE OB SOČI
KD PRIMORSKO
vabi na
KULTURNI VEČER
ki bo danes, 31. t. m., ob 20.30 v SRENJSKI HIŠI V MAČKOLJAH
Nastopata:
mešani pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec iz Boršta in Za-brežca
čestitka
Draga nona MARIJA, ob tvojem 76. rojstnem dnevu ti voščijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva Igor in vsi, ki te imajo radi.
_________mali oglasi_________________
KUPIM harmoniko 80 basov. Telefonirati na št. 200763 v večernih urah.
OSMICO ima odprto do 1. februarja Robert Pipan v Mavhinjah.
DAJEM V NAJEM veliko stanovanje, opremljeno. Tel. 228390.
PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini. Tel. 228390.
PRODAM tobakarno v Ricmanjih. Tel. 280853.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška — Zagradec 1. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
prispevki - prispevki
V	spomin na Tineta Košuto darujeta Francka in Tonko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na svoje drage darujeta Milan in Dora Trobec 20.000 lir za vzdrževanje spomenika paldim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na drago mamo darujeta hčeri Lidija in Marta Furlan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Pepko Širca darujeta Nada in Nini 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto novoletnih voščilnic daruje KD J. Rapotec 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Karla Bukavca (Pupa) daruje Anica Kralj 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	počastitev spomina Aldove mame Zore Caharije darujeta Sandro in Nori Jerič 50.000 lir za KD Rdeča zvezda iz Saleža.
Namesto cvetja na grob Zore Caharije daruje Stanko Milič 10.000 lir za KD Rdeča zvezda in 10.000 Hrza ŠK Kras.
V	spomin na pok. Frančiško Grilanc vd. Milič daruje družina Perčič 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob nabiralni akciji daruje Gradbeni material Karlo Grgič 30.000 lir za ŠZ Sloga.
Ob 2. obletnici smrti Marije Kralj daruje družina Kralj (Padriče 165) 10.000 lir za ŠZ Sloga.
N.N. daruje 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Karla Bukavca darujejo mama in brata z družinama
50.000	Jir za pevski zbor V. Mirk, 50.000 lir za ŠD Primorje, 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-KontoveL 50.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka in 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Nosilci krste pok. Karla Bukavca darujejo 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Stana Sosiča darujeta Ljudmila Jogan in družina Borisa Jogana 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drage starše, sestre in brate daruje N.N. iz Padrič 20.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem, 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev,
20.000	lir za Skupnost družina Opčine in
20.000	lir za osnovno šolo K. D. Kajuh Gropada-Padriče.
V	spomin na Vittorja Deponteja daruje Ignacij Ota 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Argie Mahnič vd. Maver daruje družina Kocijančič
20.000	lir za KD F. Venturini.
V	počastitev spomina Argie Mahnič vd. Maver darujejo svojci 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Domio.
V	počastitev spomina Marije Ostrouš-ke darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Tončke Tomažič vd. Antler daruje družina Unussich
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Alojzija Briščika in na Karla Bukavca darujeta Marija in Vasilij
20.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na pok.Edvarda Puntarja in Stanka Prašlja daruje Srečko Verša z družino 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na preminule domačine Karla Bukavca, Stanka Prašlja, Vardota Puntarja in Sergija Rebulo darujeta Anica in Srečko Orel 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Frančiško Grilanc por. Milič darujeta Anica in Drago Štoka
20.000	lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Daria Poropata darujejo družine Foraus, Šantl in Žerjal
100.000	lir za ŠD Adria.
Namesto cvetja na grob pok. Daria Poropata darujeta Fulvio in Jelka Čok
80.000	lir za Kulturni center v Lonjerju. Namesto cvetja na grob pok. Daria Poropata darujejo člani in simpatizerji ŠD Adria 160.000 lir za Kulturni center v Lonjerju in 150.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob dragega Karla Ambrosija darujeta Ivanka in Pavel Mo-kole 60.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Ob 25. obletnici smrti drage mame Jo-sipine Dekleva darujeta hčerki 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Srečko in Nadja 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Stanka Prašlja in Sergija Rebulo daruje Nada Kemperle 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
Em/ivtia
TRST - Ul. S. Mourizio 16 (Trg Ospedole) - Tel 794669
obv. občini
V TEKU JE
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI DO 60%
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergetni
pelletterie
Umetnost umetnostnega drsanja
Zimska sezona in z njo zimski športi so na višku. V Crans Montani so zbrani najboljši alpski smučarji in smučarke, ki se potegujejo za odličja na svetovnem prvenstvu. Kot pri vsakem športu, ki se odvija na prostem, pa so njihovi nastopi večkrat odvisni od vremenskih razmer. Zato niso potrebni samo znanje, večja skrb za pripravo in izbiro materiala glede na posamezne tekme ali snežne pogoje, treba je imeti tudi nekaj sreče z vremenom.
Povsem drugače pa je z drugo vrsto tekmo-
vanja, ki ima prav tako opravka z ledom, vendar so uspehi odvisni le od znanja in spretnosti. Umetnostno drsanje ne pozna sreče, ampak le znanje in spretnost. To bomo lahko uživali od ponedeljka naprej, ko se bo v Sarajevu, v isti dvorani, kjer so se merili za olimpijske kolajne, zbrala vsa evropska elita v umetnostnem drsanju. V Sarajevu bo namreč prihodnji teden evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katerem bodo nastopili tako plesni kot športni pari ter moški in ženske posamezno.
sobota 20.30 Telepadova Vestito per uccidere (dram.) sobota in nedelja 20.30 RAI 2 Latvrence d'Arabia (dram.) nedelja 20.30 Telepadova Texas addio (vestern) ponedeljek 20.30 RAI 1
Quella sporca dozzina (dram.) torek 20.30 Rete 4
Portiere di notte (dram.) torek 21.30 Italia 1 Hallovveen 2 (srh.) sreda 20.30 Canale 5 Guerre stellari sreda 22.20 Telepadova Teorema (dram.) četrtek 20.30 Italia 1 Impiegati (kom.) četrtek 22.05 RAI 3
L'Angelo sterminatore (dram.) petek 20.30 Italia 1
Hammett: indagine a Chinatown (krim.) petek 22.15 RTV-Lj
Vročina in prah (dram.)
šport
sobota 11.50 RTV-Lj, RAI 2 Smuk moški sobota 22.35 RAI 2 Boks
nedelja 11.50 RAI 3 in RTV-LJ
Cmnk vpmkp
ponedeljek 11.50 in 13.00 RAI 2. RTV-LJ in TV-Kp
Superveleslalom moški
torek 11.50 in 13.00 RAI 3, RTV-Lj in TV-Kp Superveleslalom ženske
sreda 10.20, 12.00 in 12.50 RAI 1, RAI 2, RTV-Lj in TV-Kp Veleslalom moški sreda 14.25 RAI 1
Nogomet: Italija - Romunija četrtek 10.20, 12.00 in 12.50 RAI 2, RAI 3, RTV-Lj in TV-Kp Veleslalom ženske četrtek 20.45 TV-Kp Umetnostno drsanje petek 22.20 TV-Kp Umetnostno drsanje
glasba
sobota 20.30 RAI 3 Andrea Chenier (opera) ponedeljek 21.35 RTV-Lj Kralj Lear (opera)
ali
nedelja 20.00 TV-Kp
Dokumentarec o Kornatih ponedeljek - petek 18.30 RAI 1 Laurel & Hardy (dok.) torek 20.00 RTV-Lj Zločinci (TV Drama) torek 23.25 RAI 3
Maurice Chevalier (dok.)
_J ^
= ec
CC H
<
Q
<
Z
>o
O o CC
o ~
o. o s
o
C\J
'o ":l' o
3 "s:
■p «




lllllllllllilllllllllj
lil
■11



IIIBp
' '' ■ li'1!


ITALIJANSKA	T	ELE VIZI J A		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
8.30	Informativna oddaja: Ekonomija in tehnologija
9.00 Tečaj francoskega jezika
9.30	Italijanska glasba v živo 9.55 Štirisedežni bob, 2. spust
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Športna sobota
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Otroški program: II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja
18.40	Nad.: II grande oceano del capi-tan Cook (r. G. Bernabei, 4. del)
19.40	Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 5 22.15 Dnevnik
22.25 Film: Tempesta sul Nilo (dram., ZDA 1955, r. T. Young - Z. Korda, i. L. Harvey, A. Steel)
0.10 Dnevnik
8.30 Evropsko prvenstvo v štirisedež-nem bobu, 1. spust (iz Cervinie) 9.50 Inf. oddaja: Giorni d' Europa
10.20	Nanizanka: Doppia identita
11.55	Smučanje: smuk moški (prenos iz Crans Montane)
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
15.25	Izžrebanje loterije
16.15 Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
17.00	Naniz.: In due si ama meglio
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika z Barbaro Bouchet
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: Lawrence d'Arabia (zgod., ZDA 1962, r. David Lean, i. Peter OToole, Omar Sharif, 1. del)
22.25	Dnevnik - večerne vesti
22.35	Boks: Roman - Montero
23.35	Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Dnevnik. Šport (odbojka)
13.50	Glasbena oddaja: Komorni popoldnevi - Carme (Logi, Webem, Mozart)
14.50	Glasbena oddaja: Laltro suono
15.20 Dokum.: Barva na televiziji
15.50	Film: Sguadra speciale (krim., ZDA 1973, r. Philip D'Antoni, i. Roy Scheider, Tony Lo Bianco)
17.30	Šport: Polčas košarkarske tekme
18.25 Aktualna oddaja: Muzeji v Venetu - Castelvecchio pri Veroni
19.00 Dnevnik
19.35 Dokumentarec: Umetnostni arhiv - Mestni muzej v Viterbu
20.05 Izobraževalna oddaja: Odprta šola - Dan v Alatriju
20.30	Opera: Andrea Chenier (UmBer-
, to Giordano, dir. Riccardo Chail-
ly, pojejo Jose Carreras, Eva Marton, Piero Cappuccilli, Silvana Mazzieri, orkester in zbor ' milanske Scale)
22.55 Dnevnik
23.30	Drama: Storie di gente senza storia (Felice Musazzi, r. Fran-cesco Dama, skupina I Legnane-si, iz Teatra Odeon v Milanu)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA


RTV Ljubljana
7.55 Poročila
8.00 Otroška matineja: Glina, 8.10 pravljica Piko dinozaver 8.20 Nanizanka: Ne daj se Floki (3. del)
8.50 Naša pesem (5. oddaja)
10.20 Obiskujemo muzeje in galerije: Zakladi ljubljanske NUK 11.10 Dok.: Mir in razorožitev 11.50 Smuk moški (iz Crans Montane) 13.00 Poročila
14.15 Film: Aleksander Veliki (zgod., ZDA 1955, r. Robert Rossen, i. Richard Burton, Frederic March) 16.25 Dok.: Spoznavajmo naše morje 16.55 Poročila, nato DP v košarki
18.25 Informativa oddaja: Da ne bi bolelo - narkoza
18.45	Risanka 19.00 Danes. Knjiga
19.30 Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna 20.15 Portret Jamesa Earla Jonesa
20.45	Film: Claudine (dram., ZDA 1974, r. John Berry, i. James Earl Jones, Diahann Caroll)
22.20 Dnevnik
22.35 Nad.: Dempsey in Makepeace
TV Koper___________________
13.00	Smučanje: smuk ženske (iz Crans Montane)
14.00	TV novice
14.10 Otroški program: vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: 1 cento giorni di Andrea
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo
20.25 TV novice
20.30	Nadaljevanka: Quei. 36 gradini (r. Luigi Perelli, 5. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.05 Tedenska rubrika: Start - Gib, zakaj in kako
22.40 Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
23.15 Dokumentarec: Afrika - Gospodovati celini (2. del)
i i
CANALE5_____________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.20	Film: La carica dei Ky-ber (pust., ZDA 1973, r. Henry King, i. Tyrone Power, Terry Moore)
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film:	Controsesso
(kom., It. 1964, r. Ferri -Rossi - Castellani, i. N. Manfredi, U. Tognaz-zi)
16.15	Nanizanka: Freebie and Bean
17.00	Dokument.: Big Bang
18.00	Športna oddaja: Re-cord
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Film: Un povero ricco (kom., It. 1983, r. Pas-guale Festa Campani-le, i. Renato Pozzetto, OrnellaMuti)
22.20	Nanizanka: Lottery
23.20	Filmski tednik: Premiere
23.35	Nanizanki: Sguadra speciale, 0.35 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, II grande sogno di Maya, Mas-ters
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Vacanze per amanti (kom., ZDA 1973, r. Henry Levin)
17.20	Nanizanka: A cuore aperto
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Un rebus per 1'-assassino (krim., ZDA 1973, r. Herbert Ross, i. James Coburn, Raguel Welch)
22.15	Aktualna oddaja o parlamentu
23.45	Film: Primi amori (kom., ZDA 1979, r. John Tewkesbury, i. Talia Shire, Richard Jordan)
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: II ritorno di Frank Cannon (krim.,
ZDA 1980, r. Corey Al-len)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Športna oddaja: American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Variete: Musiča e
19.30	Naniz.: Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio - Vola mio mini pony
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.25	Streethawk - II falco della strada
22.20	Športna rubrika
23.30	Šport, odd.: Grand Prix
0.45 Glasbena oddaja: Dee
Jay Television
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
15.00	Šport: Catch
16.30	Risanke: Super Kid, Coccinella, Charlotte, Carletto principe dei mostri, Le avventure
di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Che coppia guei due
20.30	Film: Vestito per ucci-dere (krim., ZDA 1980, r. Brian De Palma, i. Michael Caine, Angie Dickinson)
22.20	Film: La nottata (kom., It. 1974, r. Tonino Cer-vi, i. M. Brochard, G. Albertazzi)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
TELEFRIULI_________
14.00	Nadaljevanka: Rosa de lej os
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Informativa oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Padre padrone (dram., It., r. P. Taviani, i. O. Antonutti, S. Marconi)
22.30	Dnevnik
23.30	Rubrika: Quark speciale
0.30 Glasbena oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA Tl		ELEVIZIJA		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
8.30	Šport: Evropsko prvenstvo, 4-se-dežni bob, 1. vožnja (prenos iz Cervinie)
9.30	Risanka: Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici
10.00	Šport:'Evropsko prvenstvo, 4-se-dežni bob, 2. vožnja (prenos iz Cervinie)
11.00	Maša: iz bazilike Marije Tolažnice v Viscianu (Neapelj)
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L'una
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica... in
18.20 Športne vesti
18.40 Domenica... in studio
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Film: Oualcosa di biondo (kom., It. 1984, r. Maurizio Ponzi, i. So-fia Loren, Philippe Noiret)
22.10 Športna nedelja
23.55	Dnevnik
24.00	Glasbena oddaja: Praznični koncert - Musicanotte (Bachov Koncert št. 6 v B-duru)
9.55 Koncert: Poklon Arthurju Rubin-steinu - Ljubezen do življenja (2.in zadnji del)
10.35 Film: lo sono un evaso (dram., ZDA 1932, r. Marvyn Leroy, i. Paul Muni, Glenda Farrel, Helen Vinson)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Ljubezenska pustolovščina
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio (Atletika, 4-sedežni bob in smučanje)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik. Gol Flash
18.50 Italijansko nogometno prvenstvo A lige
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Film: Lawrence DArabia (zgod., VB-ZDA 1962, r. David Lean, i. Peter OToole, Omar Sharif, Arthur Kennedy, 2. del)
21.40	Aktualna oddaja: Aboccaperta
22.45	Dnevnik
22.55 Inf. odd.: Otrok v 90. letih
23.30	Dnevnik - Zadnje vesti
10.00	Atletika ženske (evr. pokal
11.00	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
11.20	Zabavna oddaja z Nillo Pizzi 11.50 SP v smučanju: smuk ženske
(prenos iz Crans Montane)
13.00	Glas. oddaja: Dancemania
14.00	Variete: Walter Chiari - Zgodba nekega drugega Italijana
15.00	Glasbena oddaja: Clip 16.25 Dnevnik - športne vesti
17.10 Film: Sul fiume dargento (pust., ZDA 1948, r. R. Walsh, i. E. Flynn, A. Sheridan)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40 Glasbena odd.: Concertone
20.30	Športna oddaja: Domenica gol (vodi Aldo Biscardi)
22.05 Dnevnik	■>
21.30	Dokumentarec: Mednarodni pregled - V svetu tišine
22.05 Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
23.15 Glasbena oddaja: Jazz club -Jatra
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I
RTV Ljubljana
8.40	Poročila
8.45	Otroška oddaja: Živ žav
9.40	Lutke in lutki
9.45	Otroški film: Dunja
10.15	Nad.: Dempsey in Makepeace
11.05	Večer slovenske narodno-zabav-ne glasbe na Bledu
11.50	Smučanje: smuk ženske (prenos iz Crans Montane)
13.00	Poročila
14.40	Nadaljevanka: Malu (1. del)
15.30	Film: Poljub smrti (ZDA 1947, r. Henry Hathaway, i. Victor Mature, Brian Donlevy)
17.05	Poročila
17.15	Inf. oddaja: Ex Libris
18.15	Slovenci'v zamejstvu: Reportažni zapis o TPPZ ob 15-letnici
18.45	Risanka, nato Danes. Kino, Turistični nagelj - neža
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Podarim - dobim
20.15	Nadalj.: Potovanje v Vučjak (M. Krleža, r. E. Galič, 1. del)
21.20	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu - Dave Holland
21.50	Športni pregled
22.20	Poročila
TV Koper_______________
11.50	Športna oddaja
19.00	Nadaljevanka: Ultimo atto
20.00	Dokumentarec o Kornatih
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Nadaljevanka: II diluvio (1. od šestih delov - o srednjeveški Poljski)
22.00	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.30	Nanizanka: I fuorilegge
23.30	Rubrika: Klepsidra
, ,
J11"«*!
j
, »I
ifife t
j)
■:'i
			
ili
"i;
1
SiUt: 1- ~

It
Tr
PliBi"., ,
.J.‘i..
m
’=1 jjgjjjjm
"It
	
CANALE5____________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanka: Mary Benjamin
11.00	Napoved sporeda
11.25	Glasbena oddaja: Su-
perclassifica show.
12.20	Inf. oddaja: Punto 7
13.30	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
15.00	V studiu
17.00	Sodna rubrika: Forum
17.30	V studiu
19.00	Nanizanka: Kate e Albe - Omicidio dalla fi-nestra
20.30	Film: II mostro (dram., ZDA 1985, r. Marvin Chomsky, i. Mark Harmon, Frederck Forrest, 1. del)
22.30	Dosje o filmu II mostro
23.15	Nanizanki: Sguadra
speciale, 0:15 Missione impossibile
BETEOUATTRO
8.30	Nanizanki:	Bravo
Dick, 9.00 Con affetto Sidney
9.20	Film: Processo e morte di Socrate (dram., It. 1940, r. Corrado D’Erri-co, i. Ermete Zacconi, Rossano Brazzi)
11.15	Informativna oddaja: Parlamente in
12.00	Naniz.: Cassie e Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 La fa-miglia Holvak, 17.00 Amici per la pelle,
18.00	Devlin e Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: In amore si cam-bia (kom., ZDA 1980, r. Richard Lang, i. Shir-ley MacLaine, Antho-ny Hopkins)
22.30	Informativna oddaja: Cinema e Co.,
23.00	Film: Cingue giorni di časa (dram., ZDA 1978, r. George Peppard, i. George Peppard, Ne-ville Brand)
1.00	Nanizanka: L'ora di Hitchcock - II segreto di Dianne
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, Llsola delle mille avventure, Pic-cole donne
10.30	Športna oddaja: Šport USA
13.00	Športna rubrika: . Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	Luomo di Singa-pore, 18.15 II pianeta delle scimmie
19.10	Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Film: Zattere, pupe porcelloni e gommoni (kom., ZDA 1984, r. Robert Butler, i. John , Hillerman)
22.20	Film: Sulle orme della Pahtera Rosa (kom., ZDA 1982, r. Blake Ed-wards, i. Peter Sellers, David Niven)
0.10 Nanizanke: Šerpico - I clandestini, 1.10 La cit-ta degli angeli
TELEPADOVA
13.00	Rubrika o trgovini in-turizmu
13.30	Rubrika: Roba da malti
15.00	Nanizanka: II bastardo
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, 17.00 Cpccinella, 17.30 Charlotte, 18.00 Car-letto principe dei mos-tri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Naniz.: Hall Nelson
20.30	Film: Texas addio (vestern, 1967, r. Ferdinande Baldi, i. Franco Nero, Coe Kitosch)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: pri-mo piano
24.00	Film: I lancieri del Dakota (pust., ZDA 1951, r. Joseph Kane, i. Rod-Cameron, Adrian Bo-oth)
TELEFRIULI
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10	Variete: Buinesere Fri-ul
16.30	Variete: Drive in.
19.00	Športna oddaja
20.00	Dok.: Quark speciale
21.00	Športne vesti
22.15	Film: Agente federale X3 (krim., ZDA 1966, r. Luis King, i. Victor Mature, Peter Laurie)
24.00	Glasbena oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
CO
cc
H
<
N
<
er
<
o
>o
O
co
£
s
0	^
01
u


lili ■;
"1
J
m

Hi
•m
'i
'l
I
Tl.
»




: 'sif:

I «
............. :
nli
I
«#
		
BISl...,. ,’^i 1


m

ITALIJANSKA T	ELEVIZIJA	
RAI 1	RAI 2	RAI 3
7.20 Inf. odd.: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Qkrog nas
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Speciale Parlamento
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Smučanje: superveleslalom moški (posnetek iz Crans Montane)
16.30	Nanizanka: Lamico Gipsy - II • piu bel compleanno
17.05	Risanka: Marco
18.00	Rubrika: Osmi dan
18.30	Nanizanka: Stan in Olio 19.40 Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Ouella sporca dozzina (dram., ZDA 1967, r. Robert Al-drich, i. Lee Marvin, Charles Bronson)
22.50	Dnevnik
23.05	Dnevnik - posebna oddaja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.50	Smučanje: superveleslalom moški (iz Crans Montane)
13.00 Dnevnik
13.25 Dnevnik. C'e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem 16.55 Informativna oddaja: Teledidat-
tica - M kot moda
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nan.: In due si ama meglio
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Un te di mandorle amare
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Aktualna oddaja: Focus
21.30	Dnevnik
21.40	Nadaljevanka: Capitol
22.40	Rubrika o židovskem življenju in kulturi
23.10 Informativna oddaja: Telematica
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: L'ora della verita (dram., Fr. 1952, r. Jean Delannoy, i. Michele Morgan, Jean Gabin)
13.00	Nadaljevanka: Storie fantastiche delLOttocento - II fu signor El-vesham
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč za domače naloge
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
15.30	Nogometno prvenstvo A lige
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta (pet let angleške glasbe, 11. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti, nato risanka Danger Mouse
20.05 Informativna oddaja: Con licen-za d autore, Mario Scaccia pripoveduje - Ostržek
20.30	Variete: La storia della Bussola (vodi Greste Lionello, sodelujeta Stefania Bettoia in Sabrina Salerno, 3. del)
21.30	Dnevnik
21.40 Inf. oddaja: La macchina del tempo - Zgodovinski videoclip
22.20 Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.35 Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
	liji		lili	JHI
RTV Ljubljana__________________
9.00 Zimski počitniški spored: Periskop - (Jradovi, 9.55 Risana nanizanka Športnik Billy, 10.20 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.30 Ex libris, 11.30 Risanka 11.50 Smučanje: superveleslalom moški (iz Crans Montane)
16.10 Šola smučanja: Tek na smučeh (1. del)
16.25	Zrcalo tedna
16.55 Smučanje: superveleslalom moški (posnetki iz Crans Montane)
17.25	Poročila
17.30 Spored za otroke: Mavec 17.45 Otroška nadaljevanka: Ne daj se Floki - Hiša strahov (4. del)
18.15 Republiška revija MPZ Zagorje 86 (5. oddaja)
18.45 Risanka
19.00	Danes. Obzornik 19.26 Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Dragulj v kroni 20.55 Aktualno
21.35	Opera: Kralj Lear (Darijan Božič, dir. Simon Robinson, rež. Henrik Neubauer, Opera SNG Maribor)
22.35	Dnevnik
TV Koper______________________
13.00	Smučanje: superveleslalom moški (iz Crans Montane)
14.00	TV novice
14.10 Rubrika: Parola mia
15.25 Otroški program, vmes risanke in nanizanke
17.30 Rubrika: Start - gib zakaj in kako
18.00	Zdravniška rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25 TV novice
20.30	Film: Iracema (dram., r. Jorge Bodanzki, i. E dna De Cassia, Pa-ulo Cesar Pereio)
22.10 TVD Vsedanes
22.20 Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient (pon.)
23.00	Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l Giomo - Alliberti
I
ZASEBNE POSTAJE
													
													
CANALE5_____________
8.40 Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: L'uomo che capi-va le donne (kom., 1959, r. N. Johnson, i. Henry Fonda)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat, 18.30 Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: II mostro (dram., ZDA 1985, r. Marvin Chomsky, 2. del)
22.30	Tednik: Tivu Tivu
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, II grande
sogno di Maya, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.50 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. Nino Manfredi)
22.40 Film: II vizietto ameri-cano (kom., ZDA 1976, r. Richard Lester)
0.20 Filmske novosti 0.50 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.40 Switch
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.45 Fantasi-
f landia
9.30	Film: Per amorediAda (kom., VB 1980, r. Ron-nie Baxter)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin"
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Dokum.: Jonathan
21.30	Šport: Football ameri-cano
0.30 Nanizanki: Masguera-de, 1.30 Hardcastle & McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ransie, Capi-tan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
16.30	Risanke: Superkid, Coccinella, Charlotte, 18.00 Carletto principe dei mostri, Le avven-ture di Huck Finn, Ca-pitan Futuro
19.25 Rubrika:	Speciale
spettacolo
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Mark colpisce ancora (krim., It. 1976, r. Stelvio Massi)
22.20 Film: Colpo per colpo (pust, Jap. 1974, r. Jim-my L. Pascual)
0.30 Filmska rubrika
TELEFRIULI
13.30	Film: Missouri (vestern, ZDA 1976, i. Mar-lon Brando, Jack Nic-holson, Kathleen Lloyd)
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Košarkarska tekma Al lige
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka
20.30	Nogometna tekma Udinese - Napoli
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma
19.00 Športna rubrika: II caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti 23.55 Športna rubrika (pon.)
ITALIJANSKA T		ELEVIZIJA		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20	Inf. odd.: lino mattina
9.35	Nan.: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet.
15.00	Rub.: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Schede
16.00	Superveleslalom ženske (posnetek iz Crans Montane)
16.30	Naniz.: Damico Gipsy
17.05	Risanka: Marco
17.55	Informativna odd.: Slovar
18.10	Akt. odd.: Spaziolibero
18.30	Nanizanka: Stan in Olio
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Akt. odd.: Esplorando, nato film Come eravamo (kom., ZDA 1973, r. Sidney Pollack, i. Barbara Streisand, Robert Redford)
22.30	Dnevnik
22.40	Akt. odd.: Esplorando (2. del
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Zdravstvo: Posvet o prevenciji
9.30	Televideo
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografie
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -Rischio
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Agente 007 Thunderball -Operazione Tuono (pust, ZDA
'	1965, r. Terence Young, i. Sean
Connery, Adolfo Celi, Luciana Paluzzi)
22.40	Dnevnik, nato Filmske novosti
22.55	Medicinska rubrika: Trentatre
23.40	Dnevnik
23.45	Film: Gli invasati (srh., ZDA 1963, r. Robert Wise, i. Julie Harris, Claire Boom)
11.50	Smučanje: superveleslalom ženske (prenos iz Crans Montane)
12.30	Nadaljevanka: Jekill
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč za domače naloge
14.30	Tečaj angleščine
15.00	Glasbena oddaja: Milanski glasbeni popoldnevi
16.05	Dokumentarec: Kobilice - vojna brez konca
16.35	Inf. oddaja: Navpična razsežnost
17.05	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Inform. oddaja: Con licenza d' autore, Mario Scaccia pripoveduje - Miscellanea di fantasie
20.30	Aktualnosti: Ouaderni in citta -Ragazzi a rischio
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Glasbena oddaja: Special su Clip - Graffiti di videomusica
23.25	Dokumentarec: Starš - Maurice Chevalier
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
>
	
RTV Ljubljana
9.00	Zimski počitniški spored: Periskop - Počitniška oddaja, 9.50 Risana nanizanka Športnik Billy,
10.25	Kam, kje, kako med počitnicami, 10.35 Ex libris, 11.35 risanka
11.50	Smučanje: superveleslalom ženske (prenos iz Crans Montane)
16.40	Šola smučanja: Tek na smučeh (2. del)
16.55	Smučanje: superveleslalom ženske (posnetki iz Crans Montane)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Miti in legende - Iz nove zaveze, Kristusovo vstajenje
17.45	Tedenski zabavnik, nato risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Zločinci (Fran Milčinski - Andrej Gogala, rež. Igor Prah)
20.45	Človek in glasba: Glasba na dvoru kralja Lukvika XIV.
21.45	Reportaža: Prisrčno pozdravljeni, prijatelji
22.40	Dnevnik
TV Koper____________________
13.00	Smučanje: superveleslalom ženske (prenos iz Crans Montane)
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: II principe di Homburg (dram., r. Gabriele Lavia, i. Monica Guerritore, Gabriele Lavia)
22.20	TVD Vsedanes
22.30	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-2 lige Spondilatte -Stefanel
ii
_________________________________________________________________________________________:
ZASEBNE POSTAJE

CANALE5____________
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II grande pecca-tore (dram., ZDA 1950, r. Robert Siodmark, i. Gregory Pečk, Ava Gardner)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: II pro-fumo del potere
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je Hollywood
16.50	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: II portiere di not-te (dram., It. 1974, r. Li-liana Cavani, i. Dirk Bogarde, Charlotte Rampling)
22.45	Film: Paternity (kom., ZDA 1981, r. David Steinberg, i. Burt Rey-nolds, Beverly D'An-gelo)
0.35 Nanizanki: L ora di Hitchcock, 1.25 Switch
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Psicanalista a tempo perso (kom., ZDA 1980, r. Robert Day, i. Bonnie Franklin, Tyne Daly)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni spored: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo
. amico mio, Vola mio
mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C.
21.30	Film: Halloween 2 - II signore della morte (groz., ZDA 1981, r. Rick Rosenthal, i. Do-nald Pleasance)
23.15	Nanizanki:	Mike
Hammer, 0.15 A-Team
TELEPADOVA
11.55	Rubrika: Tuttocinema
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Superkid, Coccinella, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: E' ricca, la sposo e l ammazzo (kom., ZDA 1971, r. Elaine May, i. Walter Mat-thau)
22.20	Nanizanka: II bastardo
23.25	Filmska rubrika
24.00	Nočni film
TELEFRIULI_________
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nadaljevanka: 11 se-
gno del commando
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Glasbna oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)

=§
I -n
IL::
I.."* ud


rtH



I,:
"11
::: .
II





S
O
Q
<
N
LU
O)
>
co
cr
o
C\J
o =
ij
O S
=	cc
DC	^
<
O
< O
Z CM
O
CC -a 2
o
O. O SE
o ^
lil

iliiliiBi
liji;
■"“liju
»SOljgjsr.
* liai

il!'
P^i!
’4
1%.....iiir
11


H ;



J

1!

m®,
T-....
■ #
lil
lili
ITALIJANSKA 11ELEVIZIJA
RAI 1_________________________
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o-gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
12.50	Smučarsko svetovno prvenstvo: veleslalom moški (2. tek, prenos iz Crans Montanej
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.25	Nogomet: Italija - Romunija
(olimpijski reprezentanci)
16.15	Smučarsko svetovno prvenstvo: veleslalom moški (povzetek)
16.55	Danes v parlamentu
17.05	Risanka: Marco
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Nanizanka: Stan in Olio
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved in dnevnik
20.30	Iz Sanrema: 37. festival italijanske popevke (1. večer, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Iz Sanrema: Festival italijanske popevke (2. del)
0.25 Dnevnik - zadnje vesti.
RAI 2________________________
10.20	Veleslalom moški (1. spust)
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokum.: Če si moder, smej se
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.05	Kmetij, odd.: Odprti prostor
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
19.45	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadalj.: L'enigma di Rue Martin ,98 (r. Jean Delannoy, i. M. Duc-
haussoy, R. Dumas, 1. del)
21.50	Dnevnik ■
22.00	TV film: Stanley (kom., ZDA, r. Essem Storm, i. Peter Bensley, Graham Kennedy)
23.35	Atletika - italijansko prvenstvo 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: Una domenica d'agosto (kom., It. 1949, r. L. Emmer, i. A. Baldini, M. Serato)
RAI 3_________________________
11.45	Informativna oddaja: Televideo
12.50	Nadaljevanka: Jekill (i. Giorgio Albertazzi)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč za domače naloge
14.30	Rubrika: Tečaj angleščine
15.00	Glasbena oddaja: Koncert komorne glasbe združenja Carme (Salieri, Weber, Beethoven)
16.20	Dokumentarec: Kobilice - vojna brez konca (2. del)
16.50	Izobraževalna oddaja: Otroštvo in ljudski prazniki
17.20	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta (pet let angleške glasbe)
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Otroški vzgoji primerno
20.05	Izobraževalna oddaja: Laborato-rio infanzia
20.30	Film: I duellanti (pust., VB 1977, r. Ridley Scott, i. Keith Carradi-ne, Harvey Keitel)
22.10	Informativna oddaja: Beležke o prihodnosti
23.05	Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana__________________
8.25	Zimski počitniški spored: Periskop - Lutke, 9.00 Kam, kje, kako med počitnicami, 9.10 Ex libris
10.20	Smučanje: veleslalom moški, 1. tek (iz Crans Montane)
11.15	Film: Bustrov svet (ZDA)
12.50	Smučanje: veleslalom moški, 2. tek (iz Crans Montane)
15.05	Šola smučanja: Turno smučanje
15.20	Nad.: Ščuke pa ni, ščuke pa ne (Tone Partljič, 7. in zadnji del)
16.15	Mostovi (pon.)
16.55	Smučanje: veleslalom moški (posnetki iz Crans Montane)
17.25	Poročila
17.30	Otroška nanizanka: Vijavaja (Josip Jurčič, 3. odd.)
18.15	Izobraževalna oddaja: Doba televizije - Globalna zavest
18.45	Risanka, nato Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Film tedna: Vincent, Paul, Fran-cois in ostali (dram., Fr. 1974, r. Claude Sautet, i. Yves Montand, Michel Piccoli)
21.55	Dnevnik
22.10	Svet na zaslonu
TV Koper____________________
12.00	Smučanje: veleslalom moški (prenos iz Crans Montane)
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni' di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV Novice
20.30	Nanizanka: I cavalieri del cielo
21.00	Sarajevo: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - pari
22.00	Dnevnik
22.10	Dokumentarec: Avtomania -Človek proti stroju
22.45	Film: Čara, dolce nipote (r. Andrea Bianchi, i. Uršula Heinle, Francesco Parisi)



CANALE 5___________
8.40 Nanizanka: La grande vallata
9.30 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10 Kvizi: Tutti in famiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: La donna del sogno (kom., ZDA 1957, r. Henry Levin, i. Pat Boone, Terry Moore)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat, 18.30 Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Guerre stellari .• (fant., ZDA 1977, r. George Lucas, i. Mark Hamill, Carrie Fisher)
22.30	Dokumentarec: Big Bang (vodi Jas Gaw-ronski)
23.35 Nanizanke: Mississip-pi, 0.35 Sguadra speci-ale
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 1 giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je-Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: Il gioco delle
coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Spenser
22.50 Film: Lui e mio (kom., ZDA 1982, r. James Burrows, i. Ryan O'-Neal, John Hurt)
0.40 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1__________
8.30 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.50 Fantasi-landia
9.35 Film: Richiamo del Sud (kom., ZDA 1974, r. James Goldstone, i. Patricia Neal, Ed Flan-ders)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker
13.30	Nanizanka: Tre cuori in affitto
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nadaljevanka: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: OK, il prezzo e giusto
22.35 Aktualnosti: Contro-corrente
23.20 Nanizanke: La camera oscura, 0.20 Toma
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, Ca-pitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come donna
16.30 Risanke: Superkid, Coccinella, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le
avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: La donna della domenica (akcij. 1975, r. Mario Comencini, i. Marcello Mastroianni, Jacgueline Bisset, J. L. Trintignant
22.20 Film: Teorema (dram., 1968, r. Pier Paolo Pa-solini, i. Silvana Man-gano, Massimo Girot-
ti)	_ .	.
0.30 Filmska rubrika
TELEFRIULI_________
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: Il se-gno del comando
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Informativna oddaja: Trentatre
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 0.01 Glasbena oddaja: Musič Box
TELEOUATTRO
ITALIJAN	SICA	TELEVIZIJA			
RAI 1			RAI 2		RAI 3
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Naniz.: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokument.: II mondo di Ouark
15.00	Informativna oddaja: Italijanske kronike - Kronika motorjev
15.30	Dokum.: Umetnostne shede
16.00	Šport: Veleslalom ženske (povzetki)
16.30	Nanizanka: Damico Gipsy
17.05	Risanka: Marco
17.40'Rubrika o knjižnih novostih
18.10	Informativna oddaja: Spaziolibero
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Sanremo: 37. festival italijanske popevke (drugi večer)
22.30	Dnevnik
22.40	Festival italijanske popevke (2. del)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
10.20	Smučanje: svetovno prvenstvo, veleslalom ženske (1. tek, prenos iz Crans Montane)
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.'20 Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografije
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Dogodki in zgodovina
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Uispettore Derrick
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: L enigma di Rue Martin 98 (2. in zadnji del)
22.00	Aktualna oddaja o modi
22.35	Dnevnik - zadnje vesti
22.45	Dnevnik - športne vesti
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.10 Film: Charlie Chan e il denaro che scotta (krim., ZDA 1946, r. Terry Morse, i. Sidney Toler, Gloria Warren, Rick Vallin)
11.50	Nadaljevanka: Jekill (r. Giorgio Albertazzi)
12.50	Šport: Velesalom ženske, 2. tek (prenos iz Crans Montane)
13.25	Variete: Speciale dadaumpa
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč za domače naloge
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Milanski glasbeni popoldnevi
16.10	Dokumentarec: Mimetizacija v živalskem svetu (2. del)._
16.40	Izobraževalna oddaja: Človek v vesolju
17.10	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Dokumentarec: Laboratorio in-fanzia
20.30	Dnevnik in tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Uangelo sterminatore (dram., Mehika 1962, r. Luis Bu-nuel, i. Silvia Pinal, Jacgueline Andere)
23.25	Aktualna oddaja: Starš - Uspeh ameriškega musicala
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana_________________
8.20	Zimski počitniški spored: Periskop - Maska, 9.05 Kam, ^e, kako med počitnicami, 9.15 Ex libris
10.20	Smučanje: veleslalom ženske (prenos iz Crans Montane)
11.15	Risanki: Športnik Billy, 11.45 Palčica
12.50	Smučanje: veleslalom ženske (2.
tek, prenos iz Crans Montane)
17.05	Smučanje: veleslalom ženske (povzetek iz Crans Montane)
17.35	Poročila
17.40	Otroški spored: Mavrica pisana (s pesmimi Kristine Brenkove)
17.55	Bilo je...
18.25	Ekološka oddaja: Zelena straža (Pod drobnogledom bo onesnaženi trboveljski zrak)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Mansfieldski park (r. David Giles, 5. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Dokumentarec: Mir in razorožitev - Mostovi do miru (Irska)
TV Koper
12.00	Smučanje: veleslalom ženske (iz Crans Montane)
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Smučanje: veleslalom ženske (povzetki iz Crans Montane)
20.45	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - posamezniki (iz Sarajeva)
22.00	TVD Vse danes
22.10	Nadaljevanka: Tre anni,- Trieste inverno 1913 (Anton Čehov, r. Salvatore Nocita, i. Giulio Brogi, Paola Pitagora - 3. del)
23.10	Nanizanka
CANALE5_____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: La nostra vita co-mincia di notte (kom., ZDA 1960, r. Ronald McDougall, i. George Peppard)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	Variete: Il gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Nadaljevanki: Falcon Crest, 21.30 Hotel
22.30	Film: Il circuito della paura (kom., ZDA 1977, r. Michael Schultz, i. Richard Pryor)
0.15 Nanizanka: L'ora di Hitchcock - La mac-china fotografica
1TALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.20	Film:	La promessa
(kom., ZDA 1981, r. Don Taylor, i. Melissa Michaelson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
. 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke HoIly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nadalj.: Happy days -Il ritorno di Mork
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Impiegati (kom., It. 1984, r. Pupi Avati, i. Claudio Botossi, Elena
S.	Ricci)
22.25	Filmska rubrika
23.25	Film: Tutti defunti... tranne i morti (groz., It. 1977,r. Pupi Avati, i. Gianni Cavina, Fran-cesca Marciano)
1.25	Nanizanka: Magnum P.I.
TELEPADOVA
13.00	Risanka: Charlotte
13.30	Risanka: Capitan Fu-
turo
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Charlotte, Car-letto principe dei mos-tri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Il maratoneta (dram., ZDA 1976, r. John Šchlesinger, i. Dustin Hoffman, Lau-rence Olivier)
22.20	Šport: Catch
23.25	Filmska rubrika
24.00	Nočni film
TELEFRiULI_________
13.00	Rubrika o medicini: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.00	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Dram-madamore
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Drive in
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEOUATTRO
IL
r”1...
H
im....
...
il. S| •’
'Tr
i
jfe ,,
s “ ■
“i flis t? Ifl;']:!;;: -lilifn,.
■ ......................
mrnm V.VJ
O '5 'S-
Du . "o 2
O
QU O 2
....
plltf 1

■ -
.....p«..

F-tlP::«! ■ « ’
;
:|«i»
....
ji""
Ilir
■Illli:
"li
	* 						
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio -Progetti per le vacanze
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	37. festival italijanske popevke (tretji večer)
22.30	Dnevnik
22.40	Festival italijanske popevke (2. del)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dokumentarec: Stari prebivalci Italije - Sanniti
9.30	Smučarski tek - štafeta moški (prenos iz Asiaga)
10.30	Inf. oddaja: Televideo
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokum.: Če si moder, smej se
17.25	Inform. oddaja: Iz parlamenta
17.30	Dnevnik
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nan.: Llspettore Derrick
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Garcon (kom., Fr. 1983, r. Claude Sautet, i. Yves Montand)
22.15	Dnevnik
22.25	Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera
23.20	Šport: EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Sarajeva)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Una vampata di violenza (dram., Fr. 1965, r. Robert Enrico)
11.00	Smučarski tek - štafeta moški (prenos iz Asiaga)
12.30	Variete: Speciale dadaumpa
13.00	Nad.: Jekill (zadnji del)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč za domače naloge
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Glasbena oddaja: Koncert komorne glasbe združenja Carme
16.00	Dokumentarec: Mimetizacija v živalskem svetu (2. del)
16.30	Šport: EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Sarajeva)
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Na preturi
20.05	Dokumentarec: Errata corrige
20.30	Gledališka predstava: I due ser-genti (r. Attilio Corsini, i. Tori-vio Travaglini, Stefano Altieri (iz genovskega Politeama)
21.55	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: Doktor Faustus (po Thomasu Mannu, r. Franz Seitz, 1. del)
23.25	Aktualna oddaja: Starš - In sedaj musical
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
illlll!
RTV Ljubljana__________________|
9.00	Zimski počitniški spored: Periskop - Kuliparika, 9.50 Risana nanizanka Športnik Billy, 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami,
10.25	Ex libris, 11.25 Risanka
11.30	Mladinski film: Benji (ZDA)
16.30	Tednik
17.30	Poročila
17.35	Spored za otroke: Zlatarjevo zlato (4. del)
17.50	Film: Snežaki (slovaška otroška oddaja)
18.15	Dokumentarec: Izkušnje in preizkušnje - Dva bloka in mi
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik in Jezikovni utrinki
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Peter Veliki (E. Anhalt, ZDA-SZ, r. Marvin J. Chomsky, 1. del)
20.55	Dokument.: Muzeji in galerije
21.40	Glas. odd.: Peter's Pop Show
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Vročina in prah (dram., VB 1982, r. James Ivory, i. Greata Scacchi, Julie Christie)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Koncert: Jugoslovanski operni solisti
21.30	Balet: Srečanje z American Bal-let Theatre (2. del)
22.10	TVD vsedanes
22.20	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (iz Sarajeva)
22.40	Dokumentarec: Glasovi iz preteklosti - Ahmed Sukamo
ZASEBNE POSTAJE	■■	■I	iiiiii	
CANALE5______________
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis
12.40	Variete: II pranzo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Bandiera gialla (dram., ZDA 1950, r. Elia Kazan, i. R. Wid-mark, J. Palance)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljev.: I Colby
21.30	Nadaljev.: Dynasty
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nadaljevanka: La val-le dei pini
15.20	Nanizanki: Cosi gira il mondo, 16.20 To je Hollywood
16.50	Dokumentarec: Svet okrog nas
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	Variete: II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.10	Film: Sotto 1'arcobale-no (kom., ZDA 1981, r. Steve Rash, i. Chevy Chase, Carrie Fisher) 0.50 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Principessa di Harlem (kom., ZDA 1979, i. Robert Hooks)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
T.	J. Hooker, 13.30 Tre cuori inaffitto
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nan.: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Hammett - Inda-gine a Chinatown (akcij., ZDA 1982, r. VVim VVenders, i. Frederic Forrest, Marilu Hen-ner)
22.30	Športna oddaja: A tut-to campo
23.30	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.00	Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
11.55	Filmska rubrika: Tut-tocinema
13.00	Risanka: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-
- nella, Charlotte, Car-
letto principe dei mos-tri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: La ragazza dalla pelle di luna (dram., It. 1973, r. Luigi Scattini,
i.	Ugo Pagliari, Zeudi Araya) •
22.20	Športna oddaja: Euro-calcio
23.25	Filmske novosti: Tut-tocinema
0.30 Rubrika: Week-end
TELEFRIULI_________
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Cime tempestose
19.00	Dnevnik
20.00	Športna oddaja
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Informativna oddaja: Trentatre
24.00	Glasbena oddaja: Musič Box
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Mornarjev kruh ima sedem skorij
(istrski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 40 leti: 31. 1. 1947 se je pred izrednim porotnim sodiščem v Trstu začela razprava proti zločincem iz Ulice Bellosguar-do. Obtoženi so bili sodelovanja in podpore fašizmu.
■	Pred 60 leti: 1. 2. 1927 je v Rimu začelo delovati Posebno sodišče za zaščito države (Tribunale speciale).
OSEBNOSTI:
■	4. 2. 1907 se je v Sebreljah pri Cerknem rodil časnikar in pesnik samouk Andrej Pa- 1 gon - Ogarev.
■	4. 2. 1982 je v Ljubljani umrl politični delavec in raziskovalec Karel Šiškovič -Mitko, ki se je rodil v Črnem kalu 14. 4. I 1927.
gledališča			
LJUBLJANA
Opera SNG
Nocoj, 31. 1., ob 19. uri: Traviata (G. Verdi), dir. Vladimir Kobler.
V	torek, 3. 2., ob 19. uri: opera Nabuco (G. Verdi), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 6. 2., ob 19. uri.
V	sredo, 4. 2., ob 19. uri: opera Prodana nevesta (B. Smetana), dir. Igor Švara.
V	četrtek, 5. 2., ob 19. uri: opera Zvedave ženske (W. Ferrari), dir. Igor Švara.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 31. 1., ob 19.30: Zahodni privez (Bernard-Marie Koltes), rež. Edvard Miler (ponovitve 2., 3., 4., 5. in 6. 2., ob 19.30).
Mala Drama SNG Ljubljana
V	sredo, 4. 2., ob 20. uri: Kalevala (Dane Zajc), rež. Meta Hočevar (ponovitev 5. 2., ob 20. uri.
V	petek, 6. 2., ob 20. uri: Triko (Milan Jesih), rež. Jurij Souček.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v sredo, 4. 2., ob 20. uri: Krst pod Triglavom (ponovitev 5. 2., ob 20. uri.
MGL Ljubljana
Nocoj, 31. L, ob 19.30: V slovenačkim gorama (Jakovljevič-Mir-Jan-Petan-Fritz-Koder), rež. Žarko Peton (ponovitve 2., 5. in 6. 2. ob
19.30,	4. 2. ob 15.30 in 19.30.
V	torek, 3. 2., ob 19.30: Demoni (I. Noren), rež. Albert Kos.
MGL Mala scena
V	četrtek, 5. 2., ob 17. uri: Klopca (A. Gelman), rež. Marjan Bevk.
Lutkovno gledališče
V	KULTURNICI (na Židovski stezi, 1) v torek, 3. 2., ob 17. uri: Sapramiška (S. Makarovič), rež. Nace Simonič.
V	VELIKI DVORANI danes, 31. L, ob 11. in ob 16. uri: Pravljica o carju Saltanu (A. S. Puškin), rež. Edi Majaron (ponovitev 6. 2., ob 20. uri.
V	četrtek, 5. 2., ob 17. uri: Če zmaj požre mamo (A. Goljevšček), rež. Ksenija Murari.
Mladinsko gledališče
Nocoj, 31. 1., ob 18. uri: Aliča v čudežni deželi (Lewis Caroll), rež. Veno Taufer (ponovitev 5. 2., ob 17. uri).
V	petek, 6. 2., ob 20. uri: Blodnje (F. M. Dostojevski) rež. Dušan Jovanovič.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v sredo, 4. 2., ob 10.15 in 16.15: Leonce in Lena (Georg Biichner), rež. Maciej Englert (ponovitev 5. 2., ob 10.15).
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono, tel. 0432/205991)
Jutri, 1. 2„ ob 20.45: II cane ed il gatto, nastopata Paolo Poli in Lucia Poli.
Avditorij Zanon (Drevored Leonardo da Vinci)
Jutri, 1. 2., ob 21.00: Eldorado, s skupino Teatro deli' Elfo.
V četrtek, 5. 2., ob 21. uri: II servo (Elio Dei Capitani), skupina Teatra deli' Elfo (ponovitev 6. 2. ob 21. uri).
BENETKE
Teatro La Penice
Nocoj, 31. L, ob 14.30: balet La fille mal gardee (ponovitev 1. 2., ob 16. uri).
Teatro del Ridotto
Nocoj, 31. L, ob 21. uri: Schwejk (Bertold Brecht), rež. Dino Desiapa, gostovanje gledališke skupine Gruppo della Rocca (ponovitev 1. 2., ob 16. uri).
V	četrtek, 5. 2., ob 21. uri: La locandiera (Carlo Goldoni), rež. Giuseppe Patroni Griffi, gostovanje gledališke skupine Adriane Asti (ponovitev 6. 2., ob 21. uri).
Teatro Goldoni
V	torek, 3. 2., ob 21. uri: Affabulazione (Pier Paolo Pasolini), rež. Vittorio Grosman, i. Vittorio Gassman in Alessandro Gassman (ponovitve 4. in 6. 2. ob 21. uri, 5. 2. ob 16. uri).
LJUBLJANA
Festival Ljubljana
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 4. 2., ob 19.30: koncert Miloša Mljenika - violončelo in Janka Šetinca - klavir (Webern, Beethoven,.Debussy, Merku, Grieg).
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 5. 2., ob 20.15: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Marko Munih, solista Ingrid Silič - klavir in Cveto Kobal - flavta (Bialinski, Škerjanc, Čajkovski).
VIDEM
Palamostre
V	torek, 3. 2., ob 20.30: koncert pianista Stanislava Bunina.
BENETKE
Teatro La Penice
V	torek, 3. 2., ob 20.30: Cesarjeva glasba - pianist Maurizio Pollini izvaja Beethovnove skladbe.

.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v sredo, 4. 2., ob 19. in 21. uri: Z nahrbtnikom po Indokini, predava Janin Klemenčič.
V	SEJNI DVORANI v četrtek, 5. 2. ob 19. uri: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev.
V	OKROGLI DVORANI v petek, 6. 2., ob 20. uri: Literarno-glasbeni večer ob slovenskem kulturnem prazniku.
razstave
LJUBLJANA
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): razstava skupine Densa-Gumilar-Posega (do 12. 2., vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto).
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): Nove geometrijske tendence iz Apatina (do 15. 2., vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto).
□	NARODNA GALERIJA (Prežihova 1 - tel. 061/219759): razstava Ivana Vavpotiča (do 21. 2.).
□	GALERIJA EOURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061/223932): razstavlja Boža Kemperle (do 4. 2.).
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Cina a Venezia (vsak dan 9-19).
□	PALAČA FORTUNV: fotografska razstava Brucea VVeberja (do
2.	2., vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto).
VIDEM
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico): portreti Guida Tavagnacca (do 4. 2., vsak dan 10-12 in 17-19, ob ponedeljkih zaprto).
□	ALLA LOGGIA (Trg Liberta): razstavlja Roma Ive Sauli (do 4. 2.,
16.30-19).
□	MUSEO DELLA CITTA' - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Zanon): Fornaci e fornaciai in Friuli (do marca, 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto).
□	GALLERIA D'ARTE MODERNA (Trg Diacono); Pietro Zanini -arhitekt (do 30. 3., 9.30-12.30 in 15-18, ponedeljek in prazniki popoldnevi zaprto).
□	STUDIO 57 (Ul. Pascolle 57): skupinska razstava jugoslovanskih in italijanskih naivcev (do 6. 2., 10-12.30 in 16-19).
□	LABORATORIO DEGLI ARTISTI (Ul. Ditoppo 45): portreti tr-žiškega slikarja Alberta Saracine (do 12. 2., 10-12 in 17.30-19.
□	GALLERIA LURIMA: razstava Alberta Garruttija (do 20. 2., 10-12.30 in 16-19.30, nedelja in ponedeljek zaprto).
GORICA
□ IL TORCHIO (Ul. Mameli 6): nocoj ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Sandra Manona.
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 9., 10., 11., 13., 14. in 15. uri, ob nedeljah je možen tudi ogled programa dresure ob 14.30.
□	ŠKOCJANSKE JAME: ogled vsak dan ob 10. uri, ob nedeljah in praznikih ob 10. in 15.30.
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 9.30 in 13.30, ob sobotah in nedeljah ob 9.30, 11.30, 13.30 in 15. uri.
□	JAMA PRI BRIŠCIKIH (tel. 040/227312): ogledi vsak dan od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16.30, ob ponedeljkih zaprto.
□	Miramarski zgodovinski muzej (Miramar - tel. 040/224143): delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	Svetilnik v Barkovljah (Furlanska cesta): samo ob nedeljah 10-15.
Gorica
□	Muzej na grajskem griču (tel. 0481/83926): 9-12.30 in 15-17.30 (ponedeljek zaprto).
Čedad
□	Langobardsko malo svetišče (Borgo Brossana): vsak dan 9-12 in 14-17, nedelja in prazniki 9-13.
□	Krščanski muzej (v Stolnici): vsak dan 9.30-12 in 15-17, nedelja in prazniki 11.30-12 in 16.30-18.30.
današnji radijski spovedi
:::::::::::::::::::::::

Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Koncert v repenskem Kraškem muzeju: skupina Gallus con-sort iz Trsta (flavta Miloš Pahor, oboa Irena Pahor, violina Stefano Picotti in Stefano Carlini, violončelo Simona Slokar); 11.30 Pisani listi: Bio-vrt, Čej so tiste stazice (oddaja iz Kanalske doline), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči?; 14.30 Drugi program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Četrto meddeželno tekmovanje mladih violinistov v Fari ob Soči; 18.00 Dramska vetrovnica: Ivan Cankar - včeraj, danes in jutri! (Anton Petje, rež. Sergej Verč, tretji in zadnji del); 18.40 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Ansambel Milana Ferleža; 20.00 Slovencem po svetu: Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje,- 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji; 11.30 Na prvi strani; _12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; 15.45-19.30 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Glasbena matineja; 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658);
17.00	Okno na Benečijo (pon.); 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
filmske premiere
eva fornazarič
Priletela muha na film
La MOSCA (THE FLY)
Produkcija: Stuart Cornfeld za Brooksfilms, ZDA 1986 □ Režija: David Cronenberg □ Scenarij: Charles Edward Pogue, David Cro-nenberg po črtici Georgea Langelaana □ Fotografija: Mark Irwin □ Glasba: Howard Shore □ Scenografija: Rolf Harvey □ Triki: Chris Walas Inc. □ Igrajo: Jeff Goldblum (Seth Brunle), Geena Davis (Ve-ronica Ouaife), John Getz (Stathis Borans)
Muha, o kateri bomo danes govorili, je najprej priletela na patinirane strani revije Playboy. Kratka in srhljiva pripoved o kanadskem znanstveniku, ki se genetsko pomeša z muho in se znajde s čuda velikimi očmi in dlakastimi tačkami (muhi kajpak pritiče njegovo oprsje), je požgečkala fantazijo režiserja Kurta Newmanna. Tako je pod okriljem 20th Century Fox leta 1958 nastala grozljivka The Fly (muha).
Brundlemuha po kontaminaciji s strojem...
Grozljivka o muhi in človeku je bila tako srhljiva, da je na reklami originalnega filma pisalo: »Za vaše dobro, ne bomo vam pustili, da si film ogledate sami«.
Isti predpis bi moral veljati tudi danes, ko je na naših ekranih pristala Newmannova vnukinja, Cronenbergo-va Muha, psihološki remake originalne in - za današnje pojme naivne muhe. Res skupnega imata oba filma le fabulo, da iz človeka nastane muha. Vse ostalo je v dobršni meri poklon modernim časom (trdno poroko zamenja pravno labilna ljubezenska zveza med protagonistom Sethom Brundle-jem in novinarko Veronico Ouaife, lik ljubimca pa zamenja originalno figuro otroka). Tudi bistvo črtice - filma se nekoliko spremeni, saj ne gre tu za gole posledice ogabne fizične metamorfoze, pač pa za še odvratnejše posledice psihološke kontaminacije. Znanstvenik Jeff Goldblum (ki bi mu morali »znanstveno« prisoditi košaro nagrad in priznanj), izgublja namreč človeške čute in čustvenost, in se v celoti prelevi v mrčes. Do zadnjega utripa človeškomušnega življenja, se njegova človeška pamet upira žužel-kovemu egoističnemu nagonu, in prav v filmskem opisu tega.razkrajanja naj-
demo prvo vrlino Cronenbergovega filma.
Ponavljam, Muha ni film, ki ga lahko priporočamo vsem gledalcem, saj je tudi za trenirane oči nekaj nenavadnega in odvratno očarljivega. Vendar mislim, da si igralec Jeff Goldblum zasluži vso našo neprizadeto pozornost . Njegova muha je tako »muha«, da nas očara tudi, ko prevzame grdo žuželkovo navado, da hrano razkroji z razjedajočo slino in jo nato posesa, ali ko se sprehaja po stropu. (Kako so se namučili tehniki in snemalec Mark Irwin!)
Naša muha je sicer do ušes zaljubljena v prikupno in dokaj pogumno mlado novinarko (Geena Davis) in prav to bo omogočilo klonirani žuželki, da bo svoje mučne zemeljske dni-končala s strelom v tisti del njenega -njegovega telesa, ki je nekoč bila glava.
Posebno, in nedvomno globljo, pozornost pa bi zahtevala tudi ekipa, ki je sestavila Goldblumovo gumijasto »krinko« (spreminja jo vsak dan, saj se metamorfoza, ki bi je bil vesel tudi Kafka, oddvija pred gledalčevimi očmi) in vlila življenje tudi dokončno izoblikovani »Brundlemuhi«. Dulcis in fundo, muha bo klonirala tudi s strojem in rezultat bo....iznajdlivejši od Ali ena.
(Zanimivosti: režiser Cronenberg, si je v Muhi izrezal tudi drobno vlogo ginekologa, muho pa so izrisali in animirali Chris Walas in njegovi sodelavci, ki smo jih že spoznali, ko so »sestavili« Gremline).
tu in tam
roberto pusiol
Res pristne ponaredbe
VIDEM — Vsako umetnino je mogoče posneti ali obnoviti, vsako stvar, ki jo je naredil človek, lahko človek tudi spet naredi, tako je pravil Benjamin in besede gredo na kožo Skupini umetniških ponarejevalcev (Collettivo falsari d' arte). Skupino sestavlja kakih deset slikarjev, v glavnem iz Milana, ki se zadnjih pet let ukvarjajo s poštenim ponarejevanjem velikih umetnin, brez predsodkov do slavnih mojstrov iz preteklosti.
Precejšnji izbor teh "najbolj resničnih ponaredb", točeneje 133 slik, je na ogled v Vidmu. Ponarejevalcem še na kraj pameti ne pade, da bi skušali slike prodajati kako drugače, kot pa umetniške ponaredbe. Želijo se uveljaviti kot pravi ponarejevalci in si ne lastijo "pravega očetovstva” pri umetninah. Ne izogibajo se konkurenci z velikimi mojstri in ne iščejo anonimnosti, temveč postavljajo svoje ime ob imena mojstrov. Vsaka slika je tudi opremljena z žigom ugledne milanske Akademije Brera.
Tako so ustvarili neko "vzporedno umetniško tržišče". Raznolikih kupcev je dosti: od šejka, ki si želi kopijo brerske galerije, do posameznika, ki mu je cena originala nedostopna, za ponarejevalce pa se zanimajo tudi muzeji, ki želijo hraniti na varnem originale. Važno vlogo igra pri tem rahlo perverzna želja sodobnega človeka, ki išče to, kar ni, pa bi lahko bilo, kar se zdi, pa ni, ko je slika ali podoba važnejša od vsebine, ko postane ponaredba edina resnična.
In tako so pretekli teden priromali v Videm razni Miroji, ki jih je spretno
izdelala Milančanka Marisa Abeli, Van Eycki in drugi Flamci, za katere je pravi "mojster" Aldo Striano iz Salerna, Raffaelli, Leonardi, Maneti, Van Goghi, De Pisisi, Picassi, De Chirichi in še bi lahko naštevali.
Pobuda je doživela nadvse navdušujoč sprejem in občinstva, ki se zanima za ponarejene umetnine (kvalitetna ponaredba velja tudi tri do štiri milijone), ne manjka. Razstava ponarejevalcev v veletržnici Morassutti (Riva Bar-tolini), za katero je dal pubudo videmski Center za prireditve (Centro servi-zio spettacoli), bo odprta do 20. februarja (urnik 15-19) in predstavlja zanimivo dopolnilo pobudam Gledališča Contatto na temo resničnost in lažnivost, kar spodbuja razmišljanje o labilnosti vsebine in vedno močnejši prepričljivosti podobe.

Miro - Marisa Abeli: Ženska se češe pod zvezdami
Predsednik Cumpeta sprejel slovenske predstavnike
Na Pokrajini ponovno pogovori za Trubarjevo razstavo v Gorici
Posledice tragičnega incidenta v Jadranskem morju, ki je po neslute-nem in v marsičem nerazumljivem zaporedju stališč ter reakcij privedel celo do prekinitve nekaterih že dogovorjenih in oblikovanih kulturnih prireditev, se postopoma odpravljajo. Po nedvoumnem nastopu predsednika Pokrajine Cumpete na slovesnosti ob začetku Film video monitorja, je prišlo do srečanja na sedežu pokrajinske up-ravemed istim predsednikom in zastopniki ustanov, ki so pripravljale lani odloženo Trubarjevo razstavo. Tema pogovora je bila možnost, da se po aferi v zvezi z njeno odložitvijo končno priredi razstava o Primožu Trubarju.
V delegaciji sta bila tajnik goriške ZSKD Rudi Pavšič in predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu prof. Jože Pirjevec: ti dve ustanovi sta skupaj s Pokrajino soprirediteljici Trubarjeve razstave. Pri pogovoru so sodelovali tudi predsednik TO SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič, ter slovenska pokrajinska svetovalca Aleksandra Devetak in Jože Cej.
Slovenski predstavniki so predsedniku izrazili presenečenje in negodovanje goriških Slovencev, da smo prav mi postali tarča in žrtve reakcije po krvavem dogodku, čeprav nimamo in ne bi mogli imeti za dogodek kakr-
šnekoli odgovornosti. Vsekakor so izrekli željo, da bi premostili težave in nadaljevali prekinjeni kulturni dialog. Zato so predlagali, naj se Trubarjeva razstava priredi, tako kot je bilo svoj-čas predvideno.
Tudi predsednik Pokrajine je izrekel željo, da bi premostili nerazumevanje in spet vzpostavili sodelovanje. Cumpeta je še dejal, da je sam vedno zagovarjal potrebo po ovrednotenju krajevnih kultur in zato čimvečji odprtosti do slovenske stvarnosti. Slovenskim predstavnikom je zagotovil,
da bo že na ponedeljkovi seji pokrajinskega odbora predlagal drugim članom odbora, da bi v čim krajšem roku priredili Trubarjevo razstavo tako, kot bi se bila morala odvijati, če ne bi prišlo do prekinitve. Torej v soorganiza-ciji med ZSKD, NŠK in Pokrajino ter v prostorih Attemsove palače.
Besedo imajo torej^ sedaj člani pokrajinskega odbora. Želeti je, da tudi iz teh vrst ne bo ovir. V tem primeru menijo, da si bomo Trubarjevo razstavo v Gorici lahko ogledali po vsej verjetnosti v mesecu marcu.
Cumpeta in Poletto obsodila mazanje cerkvenega pročelja
»Nesramne žalitve proti omikanemu sožitju na pročelju cerkve sv. Ivana so bedast poiskus netenja mržnje, ki jih goriško prebivalstvo odklanja,« je v izjavi za tisk izjavil predsednik Goriške pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta. Predsednik je še dodal, da je užaljen tudi zaradi tega, ker je bila s temi napisi pomazana cerkev v . neposredni bližini nekdanje judovske četrti, kjer je bilo veliko tragičnega nasilja med zadnjo vojno. Obsodil je tudi anonimno divjanje.
Predsednik Cumpeta je še dejal, da je prepričan, da ne bodo slovenski in italijanski prebivalci nasedli tem provokacijam, saj v našem mestu že od nekdaj veljajo sožitje, razumevanje in mir.
Na seji pokrajinskega sveta v sredo zvečer je svetovalec Silvino Poletto obsodil mazanje cerkve ter predlagal naj bi načelniki skupin šli v cerkev ter izpričali solidarnost vernikom slovenske župnije.
Na mladinskem plesu je bilo veliko zabave
Pod nadzorstvom barvitega zmaja ter brezhibne organizacije Mladinskega krožka so goriški ter vaški mladinci v nabito polnih prostorih Kulturnega doma preživeli prav prijeten ter pester večer. Uspehu je pripomoglo predvsem veliko število prisotnih ter sodobno opremljeni prostori Doma, ki so se na zadnjem plesu še kako izkazali.
Mladi plesalci so nedvomno prišli na svoj račun, predvsem spričo kakovosti ozvočenja ter Pink Panterja, ki je med plesom zabaval občinstvo v mali dvorani medtem ko so ostali občudovali na videih to ali ono rock zvezdo. Najbolj pa je bil presenečen poverjeni barman krožka, kateremu je pijača zmanjkala že ob 23. uri. Obljubil je, da se kaj takega ne bo nikoli več pripetilo.
Letošnja plesna sezona se torej ni mogla pričeti boljše, nadaljevala pa se bo še boljše. Vsem zaljubljenim ter tudi tistim, ki s to stvarjo nočejo imeti nobenega opravka posvečamo sobot-
KINO VITTORIA
SENSI
Monica Guerritore in Gabriele Lavia
Prepovedan mladini pod 18. letom
Obtoženec odgovarjal za osem prekrškov
Redkokdaj se na sodišču pripeti, da mora isti obtoženec v eni obravnavi odgovarjati za tako dolgo vrsto prekrškov, kot je moral včeraj 33-letni Ser-gio Flore iz Gorice, Ul. delle Monache 12. Mož je v letih 1982 in 1983 zbral cel spisek obtožb (vsega skupaj kar osem), zaradi najrazličnejših prekrškov.
Zagovarjati se je tako moral zaradi ponaredbe listin in goljufije na škodo države, ker naj bi ponaredil izkazilo o plačilu avtomobilske takse. Druga skupina prekrškov je v zvezi z verjetno ne prav idiličnimi družinskimi odnosi: Flora je tako zbral obtožbe o kršenju družinskih dolžnosti, nasilju in pretepanju ter o nedovoljenem vstopu v tuje bivališče.
Poleg vsega tega so ga dolžili tudi, da se je leta 1982, ko je bil kot mehanik zaposlen na letališču v Ronkah, polastil dveh akumulatorjev in da je grozil neki letališki inšpektorici.
Kljub temu dolgemu spisku prekrškov, se je sodna obravnava iztekla razmeroma dobro za Floro. Oprostili so ga tatvine akumulatorjev, z različnimi utemeljitvami (zaradi pomanjkanja prijave, ker je že bil obsojen drugje zaradi istega prekrška, zaradi amnestije) ga niso obsodili niti zaradi vstopa v tuje bivališče, goljufije in kršenja družinskih dolžnosti.
Za ostale štiri prekrške so mu sodniki skupno dosodili leto, 3 mesece in 10 dni zapora, istočasno pa mu celotno kazen odpustili.
■ Kulturni krožek »Natura« bo danes odprl v Drev. 24. maja 15 (2. nadstropje) novi sedež študijskega centra o prehrani, zdravju in okolju. V novih prostorih bo tudi prodajalna naravnih jestvin izključno za člane krožka.
Kriza na tržiščih, manj zaposlenosti
Težak položaj v SAFOG in OMG
Kar veliko tovarn na Goriškem je bilo pred leti državnih. Največja je bila tržiška ladjedelnica, ki je sedaj edina ostala v sklopu državnih podjetji. Podjetje IRI pa je v zadnjem času prodalo zasebnikom tovarno SBE v Tržiču ter tovarni OMG in SAFOG v Gorici. Ti dve sta nekoč tvorili eno samo podjetje, SAFOG. V njej je delalo tudi osemsto delavcev, uradnikov ter tehnikov.
Zaradi različnosti proizvodnje so že pred leti tovarni razdelili v dve samostojni enoti: SAFOG in OMG. Ko se je pred nekaj leti vodstvo IRI s predsednikom Prodijem odločilo prodati zasebnikom vrsto tovarn, sta se v tem položaju znašli tudi obe goriški tovarni.
Tovarno SAFOG so prodali družbi Gruppo Cividale-Metelco že leta 1984. Tovarno OMG pa so pred približno letom dni prodali industrijski družbi Carraro.
Ob prodaji obeh tovarn so se novi lastniki obvezali vložiti v njuno obnovo precej sredstev. Istočasno je na pogajanju s sindikalnim predstavništvom bilo tudi sklenjeno kako bo vnaprej z odvečno delovno silo.
Kar se tiče tovarne SAFOG so pred dvema letoma in pol sklenili, da bodo v razdobju treh let delovno silo zmanjšali od 160 na 90 delavcev. Vendar ne bi šlo za odpuste, marveč za normalne upokojitve in za dopolnilno blagajno. V začetku tega leta pa je ravnateljstvo tovarne sporočilo tovarniškemu svetu, da morajo zmanjšati prvotno predvideno število zaposlenih (90) še za nadaljnih 24 enot. Če do tega ne pride ne bodo investirali
predvidenih treh milijard lir v posodobitev naprav in tako ne bo garancije niti za ostalo delovno silo. Odvečnim štiriindvajsetim delavcem ponujajo preselitev v Val Di Suša (Piemont), kjer ima ta industrijska družba drugo tovarno.
Nekako podoben je položaj v tovarni OMG. V njej je bilo ob začetku letošnjega leta skupno 146 uslužbenih, med temi 101 delavec. Tržišče z nekaterimi nadomestnimi deli za kmetijske traktorje (te izdelujejo v goriški tovarni) se je v zadnjih nekaj letih občutno zmanjšalo. Skoro za polovico v primerjavi s potrebami začetka osemdesetih let. Samo v lanskem letu za 15 odstotkov. Tako trdi ravnateljstvo podjetja. Zaradi tega je treba podaljša-
ti dopolnilno blagajno (za 50 delavcev) od prvotno predvidenih osemnajst mesecev na tri leta. To so sindikatu sporočili pred koncem leta.
O tem je bil govor v parlamentu, kjer je sen. Battello vložil interpelacijo in dobil tudi odgovor. O tem je bil govor v goriškem občinskem svetu, kjer sta govorila svetovalca Beltramini in Bucovini. O občinski seji smo sicer že pisali, danes smo tu hoteli dati več poudarka temu vprašanju.
Kot lahko ugotovimo smo od približno 800 zaposlenih v povojnem času prišli danes na 250 delavcev v obeh tovarnah. V teh obratih v Straži-cah je bila in je zaposlena izključno moška delovna sila. Prav zaradi teh dveh tovarn je že v avstrijskih časih tu zraslo delavsko naselje.
ni večer 14. februarja, prav za praznik sv. Valentina. Za tiste pa, ki se za pusta ne šparajo bosta tradicionalna pustna večera v soboto ter torek obogatena s smešnim programom v veliki dvorani. Nujno je torej, da si priskrbite našo prekrasno izkaznico ter potrpite do 14. februarja, ko se bo ob 20.30 pod nadzorstvom zaljubljencev ter poetične kompozicije, to je plakata, ki bo krasil zidove naših šol ter vasi, pričel ples, ki ga boste še dolgo pomnili, (k.d.)
Veliko število mladih na predstavitvi knjige Soba 150
KRMIN - OBČINSKO GLEDALIŠČE
SLOVENSKO
''GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
SLAVKO GRUM
DOGODEK V MESTU GOGI
Režija: Meta Hočevar
V ponedeljek, 2. februarja ob 20.30 ABONMA RED A v torek, 3. februarja ob 20.30 ABONMA RED B
Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po sledečem razporedu: Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, Sovodnje (pred Kulturnim domom) 20.10, Standrež (trg) 20.15.
CASSA RURALE ED ARTIGIANA
KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA
SOVODNJE OB SOČI
koncerti
kino
Božični koncert v Laškem, ki so ga svojčas odložili zaradi snega, bo jutri, v nedeljo, 1. februarja, ob 15.30 v župni cerkvi v Ronkah. Nastopajo mešani pevski zbor Pod lipo in gojenci glasbene šole iz Špetra. Dirigira Nino Specogna.
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Labyrinth«.
CORSO 18.00-22.00 »Shanghai Surprise«. VITTORIA 17.30-22.00 »Senso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Momo«. EKCELSIOR 18.00-22.00 »7 chili in 7 gi-orni«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00-16.30 »Orsetti del cuore«. 21.00 »II caso Moro«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Pokvarjeni policaji«, 22.00 »Vroča dekleta«.
DESKLE 19.30 »Komandos«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72341.
Pesmi in risbe, ki jih mladi čutijo svoje
Jurij in Davorin sta pred vrati živčno, nasmejano, presenečeno in prijazno sprejemala vsakogar: še sama nista mogla verjeti, da je predstavitev njune knjige Soba 150, v četrtek zvečer v goriškem Kulturnem domu, privabila toliko ljudi. Prišli so prijatelji iz Gorice, študenti na tržaški univerzi, znanci iz drugih, bolj oddaljenih krajev. Predvsem pa mladi, dosti znanih in manj znanih mladih obrazov, tudi takih, ki jih navadno ne videvamo na »vsaki zamejski procesiji«, pa so tokrat prišli, ker so knjigo čutili kot svojo.
Soba 150 je naslov zbirke poezij Jurija Paljka, iz Velikih Žabelj na Vipavskem, in risb Davorina Devetaka, iz Ronk. Srečala sta se kot študenta v Trstu, postala prijatelja, okrog njiju pa se je srečevala večja skupina študentov in mladih s podobnimi potrebami in čutenji. Soba 150 v študentskem domu je bila središče njihovih diskusij in skupnih načrtov.
Zbirko je izdal Slovenski mladinski rekreativni kulturhi klub, tisti, o katerem so nekateri mislili, da ga več ni, so z neprikritim zadovoljstvom za izjemen uspeh večera in malce polemičnim duhom povedali njegovi člani. Daleč od uradnih tonov slovesnih predstavitev je bil večer tak, kot si ga
je želela mlada publika: svež in pristen.
Ivan Sirk, ki je izbral pesmi, medtem ko je za grafični del in zasnovo platnice poskrbel Danjel Jarc, je spregovoril o poeziji Jurija Paljka. »Jurijeve pesmi niso prisiljene, intelektualistične, neobčutene, v vsaki od njih najdeš košček življenja, občutek, utrinek, del samega sebe. Koliko te pesmi veljajo bomo še videli, toda pesmi čutim sebi blizu, so mi všeč.«
Prav tako blizu jih gotovo čutijo tudi drugi mladi, ne samo nemirni nekdanji obiskovalci sobe 150, o katerih je na kratko spregovoril Davorin Devetak, »uradni lastnik sobe«, pač pa cela generacija. Del te generacije je tudi SMReKK, klub, ki je omogočil izdajo in predstavitev knjige. Marko Bukovec je odkrito spregovoril o generaciji, ki je iz nekdanjega SKAD ustanovila novo, povsem drugačno mladinsko organizacijo. »Važno se nam je zdelo zbliževati vse mlade, premagovati ideološke ograje; skupni imenovalec nam je bilo slovenstvo, čeprav se nismo zapirali do Italijanov, in demokratična konfrontacija med različnimi. Večina članov je izhajala iz katoliških krogov, zato smo svojčas dobili gostoljubnost v Katoliškem domu. Toda, kdor skuša prebijati ozke okvire dveh taborov, v katere se delimo
Slovenci, je za enega ali drugega od taborov odpadnik. Tako smo se, potem ko so dalj časa komaj tolerirali našo prisotnost, znašli z verigami na vratih sedeža, torej na cesti.«
Če je takrat zamisel po odprtosti, po prebijanju miselnih oklepov, ki še utesnjujejo marsikoga, na obeh straneh naših ideoloških barikad, doživela poraz, s tem še ni izumrla. Četrtkova predstavitev knjige Soba 150, množična prisotnost mladih, z različnimi interesi in prepričanji, ki so se vsaj delno prepoznali v tej knjigi, dokazuje, da je mladina danes že podrla marsikatero pregrado in gleda na naš prostor s precej manj predsodki.
Jurij Paljk je tudi sam spregovoril, ne o svoji poeziji, pač pa o risbah Davorina Devetaka: »Najbolj žalostno je pri risbah to, da so stvar preteklosti, saj avtor ne ustvarja več in se je raje predal drugim izraznim sredstvom. Sicer pa ni nič dokončnega, zato ni izključeno, da bo spet poprijel za pero in svinčnik ter obogatil sebe in druge z novimi stvaritvami.« Zaenkrat smo v preddverju doma lahko gledali izbor njegovih risb »iz časa sobe 150«.
Uradnejši del (če ga lahko sploh tako označimo) predstavitve je sklenil z občuteno recitacijo Paljkovih pesmi igralec Aleksij Pregare, nato pa se je srečanje nadaljevalo v noč ob glasbi Petra Renerja in Jožka Štakula. (mm)
Danes in jutri, ob 21. uri
JL CASO MORO
Režija Beppe Ferrara Igra Gian Maria Volonte
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
DAN SLOVENSKE KULTURE
Avditorij, Ulica Roma
Petek, 6. februarja, ob 18. uri:
ODPRTJE ANTOLOŠKE RAZSTAVE FOTOGRAFA
MILENKA PEGANA
□ □ □ □ □
Kulturni dom Gorica. Sobota, 7. februarja, ob 20. uri:
PREBLISK
Kulturno bogastvo Slovencev v Videmski pokrajini
SODELUJEJO: Trepetički, Rino Chinese in Giovanni Di Lenardo, Keko z ansamblom SSSž
Govoril bo: FERRUCCIO CLAVORA
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
O slovenskem filmu živo, kritično in
S Film video monitorjem se Gorica uveljavlja kot filmski center
odkrito
V okviru 2. Film video monitorja je bila v Kulturnem domu okrogla miza o slovenskem filmu in televiziji, pri kateri so sodelovali slovenski ustvarjalci in producenti ter novinarji in filmski kritiki tako iz Slovenije kot iz Italije. Bila je to edinstvena priložnost, da se o filmu kot delu slovenske kulture spregovori tudi širšemu italijanskemu prostoru, istočasno pa je omogočila zelo široko konfrontacijo in obrodila marsikateri nov pogled na aktualnost slovenske filmske kulture.
Pri okrogli mizi, ki jo je vodil predsednik Ki-noateljeja prof. Darko Bratina, so sodelovali odgovorni za mladinske oddaje RTV Ljubljana Janez Lomberger, odgovorni za umetniški program iste RTV Tone Tršar, scenarist in predsednik Društva filmskih delavcev Slovenije Mirko Lipu-žič, direktor produkcije Viba film Milan Ljubič in komercialni direktor Miro Polanko.
Lomberger je predstavil mladinske oddaje ljubljanske RTV, ki jim posvečajo kar precej prostora, saj so lani poslali v eter 27 tisoč minut mladinskih oddaj, v povprečju več kot eno uro vsak dan.
Tršar je predlog Kinoateljeja po uporabi pojma »filmvideo« označil kot inspirativen poskus enotnega gledanja na vse vizualne stvaritve. Nasploh ponuja goriško srečanje za vso Slovenijo nov pogled in lahko prispeva velik delež k obnovi gledanja na te probleme, saj se Kinoate-Ije naslanja na dobro poznavanje obeh medijev, filmskega in televizijskega, v dveh prostorih. Tršar je še dejal, da imajo igrani tv programi in film na Slovenskem še.močan kompleks navezanosti na tradicionalno kulturo in se (v smislu Ba-njaminove definicije) še imajo za »umetnost z avro«. Želeti je, da bi naša vizualna umetnost postala manj pretenciozna, bolj sproščena, da bi v večji meri upoštevala vse medijske možnosti.
S to oceno in željo je soglašal tudi Lipužič. Film in video sta po njegovem najbolj sugestivna medija, ki znata v gledalcu vzbuditi velike emocije. Goriški FVM je postal in pričakovati je, da bo to vedno bolj, del mozaika razumevanja in razmišljanja o tem, ne samo v obmejnem prostoru, ampah sloh na Slovenskem.
O filmski proizvodnji in »čudežu«, ki ga je majhen slovenski narod uresničil na tem področju, je spregovoril Milan Ljubič. Navedel je, da proizvaja Slovenija povprečno 5 celovečernih filmov letno, ob tem pa razpolaga naš narod s kompletno produkcijsko-distribucijsko mrežo ter vsemi spremljevalskimi dejavnostmi na filmskem področju. V ustvarjanju je vedno v ospredju vsebina in kulturno sporočilo, ne pa ekonomski uči-
nek, ker ni pogojev za komercialno kinematografijo, ki bi potrebovala mnogo večji krog potencialnih gledalcev. Po drugi strani se slovenskega filma še drži prizvok tradicije, predvsem zaradi prevelike navezanosti na literarno in gledališko zaledje.
Polanko se je prirediteljem in prisotnim kritikom zahvalil za pozornost do slovenskega filma. Ob lanskem 1. FVM je bilo objavljenih kar 65 ocen in zapisov, kar je vsekakor zajeten material, ki priča o koristnosti pobude. Navedel je mednarodne uspehe Mlakarjevega Christophorosa, filma, ki ga je prav v Gorici kritika še posebno vrednotila. Med letošnjimi filmi je dve prvi mesti na mladinskih festivalih prejelo Poletje v školjki, Kormoran bodo predstavili v sekciji Panorama na festivalu v Berlinu ter na festivalu v Strasbourgu, Heretik pa bo verjetno poleti na filmskem festivalu v Moskvi.
Po tem uvodnem pregledu sedanjega trenutka filma in televizije na Slovenskem se je razvila vsebinsko zelo bogata razprava, v katero so posegli slovenski in italijanski kritiki, novinarji, ustvarjalci. Nemogoče bi bilo vsaj na zadovoljiv način sintetizirati vse posege, zato naj se omejimo le na nekatera iznešena vprašanja, ki se nam zdijo zanimivejša.
Več italijanskih kritikov je ugotavljalo, da je slovenski film letos manj »slovenski«. V zadnjih letih je obravnaval specifične probleme slovenske družbe in kulture, medtem ko se pri najnovejših filmih opaža poskus, da bi prešli na neke splošnejše in morda bolj kozmopolitske teme. Po
mnenju večine kritikov pomeni to za slovenski film izgubo lastne specifičnosti in osiromašenje: njegova vrednost in zanimivost je doslej bila prav v originalnosti, s posnemanjem nekih tujih modelov pa drsi slovenska produkcija na teren, kjer se ne more enakovredno kosati z močnejšimi tekmeci. Nekateri so s tem v zvezi tudi pripomnili, da je film letos opustil pomembno vlogo družbene kritike in odpiranja kočljivih vprašanj, ki jo je odigraval v zadnjem času. Gre za ubiranje nove poti ali zgolj za naključje?.
Slovenski producenti so zanikali, da bi zaradi štirih letošnjih filmov lahko že govorili o drugačni tendenci slovenskega filma. Povedali so, da bodo filmi, ki jih pripravlja Viba v tekočem letu, spet zajeli specifične slovenske teme. Nekaj naslovov: Franci Slak pripravlja Hudodelce po Ro-žančevem istoimenskem romanu, Matjaž Klopčič film Moj ata socialistični kulak, Rajko Ranfl pa film Živela svoboda. Po drugi strani pa meni direktor Vibe Ljubič, da ta izbor ni preveč posrečen, da je izraz nekega »sindroma leta '48«, še vedno vezan na literarne predloge in za široko publiko preveč hermetičen. Gospodarska kriza pogojuje produkcijo, slovenski film se mora skušati prebiti na mednarodno tržišče. Za to, menijo v Ljubljani (na razliko od italijanskih kritikov) pa ni primerno preveč poudarjati samo slovensko specifiko in se sklicujejo na uspeh Poletja v školjki.
Kaj bo v prihodnje s slovenskim filmom bomo še videli. Kronika okrogle mize ne bi bila popolna če ne bi omenili zanimivega problema sode-
lovanja med slovensko in italijansko televizijo, ki ga je iznesel pisatelj Saša Vuga. Slovenci razpolagamo z dovolj bogato kulturo in uveljavljeno televizijsko produkcijo, da se postavimo kot enakovredni partner. Tomizza, Vorančev Doberdob, Sgorlon in drugi avtorji te obmejne kulture ■ skoraj terjajo skupno televizijsko obdelavo. Treba je premostiti sedanjo zaprtost in priti s pomočjo televizijskega medija do sinteze dveh sorodnih kultur.
Vsi so soglašali s tem, toda - je nekdo opomnil - kako naj slovenska kultura najde prostora v današnji divji konkurenci med javno in zasebno televizijo v Italiji, ki ne dopušča na primer prostora niti italijanski stvarnosti v Švici? Težave nedvomno obstajajo, so pripomnili drugi, tako če že ne z Rimom, zakaj ne bi slovenska televizija sodelovala s Trstom in morda, kot se je že zgodilo pri koprodukcijah z avstrijsko ali češko televizijo, najprej dokazala kvaliteto in sposobnost na deželni, nato pa kasneje dosegla vsedržavno raven. Predlog, o katerem je vredno razmisliti in vložiti vanj nekaj napora.
Pri tem poročilu moramo nujno prezreti druga stimulantna vprašanja, ki so se pojavila v diskusiji in ki so, po zaključnih besedah prof. Bratine, dokazala živahnost, odkritost in pravzaprav potrebo po taki diskusiji. Dialog, ki ga je načel Film video monitor se mora nadaljevati in obroditi sadove, saj bo prav s tem zadoščeno vsaj delu prizadevanj pobudnikov tega goriškega srečanja.
M. M.
Italijanski filmski kritiki o 2. Film video monitorju
Pregledu slovenskega filma in televizije je sledilo kar čedno število novinarjev in filmskih kritikov. Poleg krajevnih novinarjev, predstavnikov zveze kinoforumov FIC, so bili prisotni bivši direktor beneškega Festivala in urednik RAI Giacomo Gambetti, soorganizator Festivala v Pešam in filmski kritik »Avantija« Riccardo Redi, urednik filmskega spored RAI 2 in sodelavec pri »II giornale degli spettacoli« Nedo Ivaldi, kritik pri »II giornale di Brescia« Alberto Pešce, kustos vsedržavnega filmskega muzeja v Turinu Beppe Valperga, univerzitetni profesor v Milanu in strokovnjak za vzhodne kinematografije Bruno De Marchi, kritik pri »II manifesto« Roberto Silvestri, kritik pri »II Gazzettino« Giuseppe Ghigi.
Z nekaterimi od njih smo se ob zaključku 2. FVM pogovorili o tej pobudi, o njihovih pogledih na slovenski film. in o kvaliteti letos gledanih filmov.
Gambetti: Pomen le prireditve ni v vrednotenju kvalitete slovenske produkcije, pač pa predvsem v spoznavanju. V Italiji poznamo Ameriko in nekatere druge zahodne produkcije, ne poznamo pa treh četrtin tega, kar se na filmskem področju ustvarja v Evropi, še posebno, če gre za manjše kinematografije. Kinoateljeju sem zato osebno hvaležen, da mi daje, tukaj v Gorici — mestu, ki črpa iz dveh kultur, to priložnost za spoznavanje ne samo slovenskega filma pač pa tudi slovenske kulture in družbe. Še posebno se mi zdi koristno združevanje filma in televizije, ki omogoča celovitejši pogled na slovensko stvarnost. Zato sem se letos z zanimanjem vrnil v Gorico in upam, da se bom v prihodnjih letih lahko še.
De Marchi: Pobuda se mi zdi izredno koristna, čeprav predlagam, da bi — glede na to, da traja 6 dni — pregled filmov zadnjega leta obogatili z retrospektivo kakega avtorja ali predstavitvijo filmov na kako monografsko temo. Zelo zanimiva in plodna sta po mojem bila izlet v Ljubljano ter okrogla miza.
Silvestri: Doslej sem poznal srbsko in hrvatsko kinematografijo, ki ju zelo
cenim, ker sta z minimalnimi sredstvi dosegli raven, ki po mojem sodi v sam svetovni vrh. Na tem goričkem, zelo produktivnem srečanju sem lahko odkril Slovenijo in spoznal, da tudi njena kinematografija ne zaostaja. Po mojem je hud problem v Italiji ta, da ne poznamo tega kar nas obdaja, pa naj bo to Slovenija, Tunizija, kot tudi Francija in Nemčija. Absurd se mi zdi, da ni tukaj na primer uradnih predstavnikov RAI iz Trsta: se tem ljudem sploh sanja kakšen je kulturni utrip Ljubljane? Sam sem naravnost navdušen nad življenjskostjo in ustvarjalnostjo tega mesta, ki sodi gotovo med evropske kulturne metropole.
Pešce: Letos je bilo to srečanje z obiskom Ljubljane gotovo bogatejše, saj smo lahko dobili konkretnejše in neposrednejše vtise o slovenski stvarnosti, ki nam lahko omogočijo boljše razumevanje slovenskih filmov. Kvalitetna raven filmov je bila po mojem v primerjavi z lanskim letom nekoliko nižja, vendar to ni okrnilo zanimivosti
De Marchi: Pomen slovenskega filma nam dokazuje že statistični podatek. V ZDA proizvedejo sorazmerno s populacijo manj kot en film na milijon prebivalcev. Za Italijo je z okrog 90 filmi letno to razmerje približno 1,5 filma na milijon; Poljska ima še slabše razmerje, okrog 0,6, pa velja za pomembno kinematografijo. Z razmerjem 2 in celo 2,5 filma nd milijon prebivalcev Slovenija prednjači na tej lestvici. V Sloveniji je torej filmska produkcija visoko razvita in že samo zaradi tega pomembna in zanimiva. Čeprav je bil letos ton nekoliko nižji, je zanimivivo, da krijejo filmi štiri različne žanre.
pobude. Mislim, da smo kritiki, ki smo že sledili 1. FVM, že dobili osnovno informacijo in celovit pogled na slovenski film. Za prihodnje leto bi zato predlagal osvetlitev kake monografske tematike, na primer enega avtorja, enega žanra ali podobno. Pa še nekaj. Naravnost čudim se nad mlačnostjo tukajšnje italijanske publike do tako zanimivih pobud. Če bi predstavitev slovenskega filma organizirali v Brescii, mislim, da bi pobuda imela velik uspeh.
Redi: Letošnja nekoliko slabša kvaliteta filmov ni niti najmanj prizadela zanimivosti in bogatosti te pobude v Gorici. Letos smo imeli možnost, da smo se seznanili tudi s slovensko televizijsko produkcijo, še najbolj pomembno pa se mi zdi to, da igra ta manifestacija vlogo posredovanja in zbliževanja med dvema kulturama, tako v tem vašem obmejnem prostoru kot tudi širše v odnosu do Italije. Prav zaradi tega je koristna in je želeti, da bi se v prihodnje še bolj uveljavila.
Gambetti: Slovenski film je po količini majhen, toda vsebinsko velik, vsaj dokler ostaja zvest svojim družbenim in vsebinskim izhodiščem in ne išče nemogoče kompeticije z večjimi produkcijami.
Pešce: Moč slovenskega filma je v bogastvu specifičnih slovenskih tem in izkušenj. Letos so te bile nekoliko v ozadju, upam pa, da je to samo enoletni oklepaj.
Redi: Čeprav obžalujem, da je bila letos slovenska filmska produkcija za en film siromašnejša kot lani in da fe kriza prizadela tudi vsebino filmov, je slovenski film vendar izraz neke družbe, ki nima komu zavidati življenjskosti in kulturnega bogastva.
Slovenska kinematografija
Giacomo Gambetti	Beppe Valperga	Bruno De Marchi
Največ pohval Kormoranu
Alberto Pešce	Nedo Ivaldi	Roberto Silvestri
Ivaldi: Letošnja slovenska filmska produkcija je bila v primerjavi z lansko nekoliko slabša. Rešil bi film Kormoran, ki načenja nekatera specifična vprašanja, kot je na primer alkoholizem ali razkrajanje medčloveških odnosov, čeprav me je pri filmu nekoliko motila pretirana vulgarnost besednjaka. Sicer pa to napako še kako dobro poznamo tudi pri italijanskem filmu. Tudi Heretik je korektno izdelan film, čeprav me ni povsem navdušil, ostala dva pa me nista zadovoljila. Lanski filmi so bili pozornejši do kvalitete, medtem ko so letos nekateri avtorji preveč žrtvovali v iskanju komercialnega uveljavljanja.
Redi: Gledal sem televizijskega Trubarja in filmskega. Težko bi rekel kateri je boljši, saj se mi kot tujcu zdi ta tematike verskih konfliktov obdelana kot zgodovinska rekonstrukcija preveč oddaljenih dogodkov. Dober je bil Kormoran, ne bi pa ovrgel niti Časa brez pravljic, ki nudi originalno perspektivo na vojno tematiko, pri kateri niso v ospredju partizani, pač pa mati in njeni otroci.
Valperga: S svoje strani bi ovrednotil tudi kratka filma o Černigoju in Štiglicevega Premalo slavnega strica. Le-ta je univerzalen film, za kino in tv, na vsakomur razumljiv in zabaven, barvit način predstavlja Ljubljano, njeno zgodovino in kulturo. Kormoran je izjemno aktualen, ne samo za Slovenijo, saj premošča okvire neke družbe in se naravnost ponuja tudi navzven.
Gambetti: Kateri film je bil najboljši? Vedno je zoprno določati zmagovalce ali sestavljati prednostne lestvice. Meni je najbolj ugajal Kormoran, ki je živahen, zanimiv, pristen in dobro izdelan.
Silvestri: Heretik r? mi je zdel pre-ambiciozen. V Času brez pravljic me je zanimal pristop do osvobodilnega boje brez vsakršne mitologije; to pa je tudi vse, kar lahko povem dobrega o tem filmu, ki je brez pravega ritma, povsem predvidljiv, skoraj mehaničen. Poletje si moram še ogledati, pač pa se mi je od vseh ostalih zdel vsebinsko najbogatejši Kormoran. Aktu-
alnost zgodbe združuje z odlično igro protagonistov.
Pešce: Lani sem v Gorici gledal bolj slovenske filme, ki so bili prav zaradi svoje specifičnosti emocionalno, ideološko in umetniško pomembnejši. Poletje in še slabše Čas brez pravljic iščeta morda ceneno uveljavitev, na veliko škodo kvalitete. Slovenski film se lahko uveljavi, če gradi na lastnem bogastvu izkušenj: zato mi je bil všeč Premalo slavni stric, pa tudi Heretik čeprav se mi, brez hudobije, zdi kolosal revežev — ima svoj smisel v potrebi po ovrednotenju določenega lika in obdobja.
Petelinčki na gnoju
»Film video monitor je avtocesta za posredovanje slovenske filmske kulture italijanskemu prostoru,« pravi Darko Bratina, ko pri izstopni postaji ugotavlja, da je promet res živahen.
Toda znano je, da peljejo avtoceste proti glavnim mestom. Tako so do Gorice našli pot filmski strokovnjaki in kritiki iz Rima, Milana, Turina, Benetk, pa tudi Brescie, Bočna in drugih krajev. Kaj pa drugi, nam bližji (geografsko, toda očitno ne kulturno)? Kje so bili petelinčki (pa tudi kaka kokoška) naše deželne filmske kritike in kulture, ki se kaj radi šopirijo, kdaj pa kdaj tudi na gnoju (filmskem, se razume)?
Očitno so tako vneto kikirikali iz svojega kurnika, da niso opazili, kaj se dogaja onkraj ograje. Prijetno je v domačem kurniku, v njem se vsak petelinček počuti varen gospodar svojih zvestih kokošk. In kako lepo je, ko v kurnik zavejejo običajne sapice...
Stran uredil
MARKO MARINČIČ
Smučanje: na SP podelili prva odličja
Po pričakovanju Erika Hess
CRANS MONTANA — Kolajne v ženski kombinaciji so bile razdeljene po predvidevanju, ponovil se je celo vrstni red iz Bormia: Švicarka Erika Hess, gotovo najboljša smučarka zadnjega desetletja, je bila spet prva (to je njena tretja zaporedna zmaga v kombinaciji), na drugo mesto se je uvrstila Avstrijka Sylvia Eder, Američanka Tamara McKinney pa je pristala na 3. mestu. V svoji bogati zbirki ima 25-letna Hes-sova 31 prvih mest v tekmah za svetovni pokal (zlasti je bila uspešna v slalomu), pokal pa je osvojila v sezonah 1982 in 1984. Odlična je bila zlasti na svetovnih prvenstvih: v Schladmin-gu, leta 1982, je bila prva tako v slalomu kot veleslalomu in kombinaciji. Težave ima na olimpijskih igrah, kjer se doslej še ni uveljavila.
V včerajšnjem smuku, veljavnem za kombinacijo, je bila najhitrejša Švicar-
ka Figinijeva, ki pa je na končni lestvici kombinacije pristala na 6. mestu.
VRSTNI RED SMUKA: 1. Figini (Švi.) 1'24"60; 2. Eder (Av.) 1'24"81: 3. E. Hess (Švi.) 1'25'T4; 4. Oertli (Švi.) 1'25"31; 5. Dedler (ZRN) 1'25"76; 12. McKinney (ZDA) l'26"35i 15. Marzola (It.) 1’26'90.
VRSTNI RED KOMBINACIJE: 1. E. Hess (Švi.) 15,32 točke: 2. Eder (Av.) 18,66: 3. McKinney (ZDA) 24,41; 4. Schneider (Švi.) 36,49: 5. VVachter (Av.) 36,70; 6. Figini (Švi.) 52,31; 7. Percy (Kan.) 52,59; 8. Twardokens (ZDA) 57,76; 9. Milanova (ČSSR) 70,67; 10. Medžihradska (ČSSR) 75,26; 11. Hurler (ZRN) 86,82; 12. Meier (ZRN) 93,42; 13. Dedler (ZRN) 93,81; 14. Oertli (Švi.) 96,74; 15. Madsen (ZDA) 102,17; 24. Marzola (It.) 256,88.
Danes moški smuk
Danes bodo podelili tudi prvi komplet kolajn med moško vrsto. Na sporedu bo namreč smuk, v katerem je
seveda glavni favorit Švicar Zurbrig-gen. Na včerajšnjem zadnjem treningu pa se očitno ni preveč naprezal, saj je dosegel šele 11. najboljši čas. Najhitrejši so bili njegovi rojaki Heinzer, Miiller in Cathomen, odličen četrti pa Italijan Mair. Očitno si je Mair opomogel po poškodbi in danes seveda upa na kolajno. V italijanski ekipi bodo poleg Maira še Giorgio Piantani-da, Danilo Sbardellotto in Igor Cigol-la. Piantanida in Cigolla sta bila izbrana na podlagi včerajšnjega treninga, na katerem je bil vrstni red naslednji: 1. Heinzer (Švi.) 2'09"04; 2. Muller (Švi.) 2'09"70; 3. Cathomen (Švi.) 2'09 "72; 4. Mair (It.) 2'09"82; 5. Stock (Av.) 2'09"88; 6. Steiner (Av.) 2'09"90; 7. Boyd (Kan.) 2'10T3; 8. Girardelli (Luks.) 2T0'16; 9. Mahrer (Švi.) 2T0"24; 10. Piantanida (It.) 2T0"25; 11. Zurbrig-gen (Švi.) 2'10"82.
Včeraj so tudi ženske, pred smukom za kombinacijo, opravile poskusne vožnje za jutrišnji smuk. Tudi tokrat je bila najhitrejša Michela Figini, za njo pa so se uvrstile: Moensenlechner (ZRN), Kiehl (Fr.), Hess (Švi.), Ouittet (Fr.), Graham (Kan.), Eder (Av.), Oertli (Švi.), Percy (Kan.) in Merle (Fr.).
Košarka: danes v jugoslovanski 1. B ligi
Smelt Olimpija - Spartak
V	15. kolu 1. zvezne jugoslovanske košarkarske lige bodo danes odigrali nekaj zanimivih tekem. Jugoslovanska TV bo ob 17.00 iz Tuzle predvajala srečanje Sloboda DITA - Bosna, ostale tekme pa sow naslednje: Partizan - Ju-goplastika; Šibenka - Gibona; Rabot-nički - MZT Skopje in Borac - Buduč-nost. Tekma Zadar - Crvena zvezda bo jutri.
VLB ligi bo Smelt Olimpija igrala v Ljubljani proti Spartaku, Mineral Slovan (tudi doma) proti Kvarnem. Mariborska TIMA MTT pa bo nasto-pilajutri proti Famosu.
V	prvi ženski jugoslovanski košarkarski ligi se bo danes Iskra Delta Ježica v Titogradu pomerila z Buduč-nostjo.
Košarka: italijanska A-2 liga
Alfasprint - Standa po TV
Tretja italijanska državna televizijska mreža bo drevi ob 17.30 predvajala tekmo italijanske košarkarske A-2 lige Alfasprint Neapelj - Standa (bivša Viola) Reggio Calabria.
Brežani v Kopru
V Kopru so včeraj sklenili uspelo enotedensko zimsko nogometno šolo, ki jo je organizirala mladinska komisija pri Nogometni zvezi Slovenije že petnajstič na Slovenski obali in na kateri je sodelovalo 42 kadetov in mladincev iz 18 slovenskih klubov. V četrtek so bili gostje mladinske šole zamejski nogometaši Brega, s katerimi je mladinska reprezentanca Slovenije odigrala tudi prijateljsko tekmo in zmagala z rezultatom 5:2. Včeraj zjutraj pa je 22 nogometašev Kopra pod vodstvom trenerjev Popadiča in Žlogarja odpotovalo na 10-dnevne skupne priprave v Visoke Tatre (Češkoslovaška), kjer bodo Koprčani odigrali tudi dve prijateljski tekmi. (Kreft)
Dirka tris
NEAPELJ — Dirka tris ta teden ni tako bogata kot prejšnji, ko so si dobitniki razdelili 22 milijonov lir vsak. Tokrat je bilo dobitnikov 2.222 in bodo prejeli po 504.834 lir. Zmagovita kombinacija pa je 9 - 12 - 6.
Košarkarska B-2 liga: jadranovci drevi v gosteh pri Muranu
Kleno in trdno za povratek v formo
Med značilnostmi letošnje sezone Jadranovih košarkarjev bi lahko namesto običajnih samostalnikov in pridevnikov uporabili ljudsko reklo, polno modrosti, da je vsak začetek težak. Težko je bilo v uvodnih petih kolih takoj po ognjevitem prvenstvenem startu in težko je, vsaj zdi se tako, ujeti pravi ritem v povratnem delu lige. Mogoče pa tiči vzrok ugaslosti zadnjih Jadranovih predstav v novoletni prekinitvi, saj so bili prvi simptomi padca forme zaznavni že v Trevisu.
Vse oči so še uprte nazaj, v tekmo z Vicenzo, na kateri so si naši košarkarji spet zaslužili negativno oceno in, igrali raztrgano in neprepričljivo. V takih situacijah so vsi pretirano kritični, če že ne kategorični, do igralcev in do trenerja. Čeprav je to že v navadi pri nas in drugod po svetu, nas še vedno motijo tiste plasti občinstva, ki se za-
POLET - JADRAN FARGO 86:67 (50:37)
POLET: Ferluga 12, Perčič 16, Kerpan 11 (3:7), Tavčer 2 (2:2), Persi 13 (3:4), Malalan 8, Granier 5, Fabčič 4, Pisani 10 (0:3), Grgič 5 (3:4).
JADRAN FARGO: Žetko 12 (3:4), Lip-polis 21 (2:6), Gregorič 7, Uršič 10 (2:2), Gomizelj 9 (1:2), Stanissa 4 (0:1), Pahor 4 (2:3).
SODNIK: Sosič; PON: Grgič (33), Persi (34); 3 TOČKE: Granier, Žetko, Lippolis, Gregorič (vsi po 1).
V košarkarski interligi so se v sredo v Repnu pomerili Poletov! člani in Jadra-novi mladinci. Oboji so bili zelo okrnjeni, saj so pri Jadranu manjkali Lokar, Terčon in Skerlavaj, pri Poletu pa Vremec in Sosič, torej v bistvu sami nosilci igre obeh moštev. Po pričakovanju so poletovci zmagali s precejšnjo lahkoto, saj so po mili volji gospodarili pod obema košema. Zelo dobro sta igrala Peršič in Ferluga, pri jadranovcih pa sta nekaj več pokazala Lippolis in Žetko. Zanimivo je, da so se prav vsi vpisali med strelce, kar tudi priča o tem, da je tekma imela precej prijateljsko vzdušje.
(S. Tavčar)
radi svojega nezadovoljstva znašajo nad izvajalci in nad vodnikom, češ, tile pojma nimajo, jaz pa že vem, kaj bi bilo treba in kdo bi moral igrati. Vse to pa, žal, sodi v okvir igralskega in trenerskega posla, zato so Brumen in fantje na to že zdavnaj vajeni in jih tovrstne opazke preveč ne vznemirjajo. Kar pa seveda sploh ne pomeni, da je tako ravnanje navijačev dostojno in opravičljivo.
Mimo vsega tega pa postavljamo na tem mestu še eno trditev iz zaklada ljudske modrosti: raje posrečena zmaga kot nezaslužen poraz.
Znana je vest, da je disciplinska komisija košarkarske zveze izključila za eno kolo Marka Bana in Sandija Rau-berja ter da bosta košarkarja drevi na igrišču »proti plačilu«. To se redno dogaja v raznovrstnih tekmah različnih
Sinoči v Zgoniku
Občni zbor ŠK Kras
V prostorih kulturno-športnega centra v Zgoniku je bil sinoči 23. redni občni zbor Športnega krožka Kras. Na občnem zboru so podali obračun preteklega delovanja in seveda nakazali smernice, ki jih bodo vodile v prihodnji mandatni dobi. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali.
Sinoči na Opčinah
Občni zbor ŠD Polet
Sinoči je bil v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah 19. redni občni zbor Športnega društva Polet. Iz poročila predsednika in ostalih odbornikov ter iz razprave je bilo razvidno, da je bila lanskoletna sezona openskega Športnega društva nadvse uspešna, predvsem na področju kotalkanja in košarke. O občnem zboru bomo še poročali.
nivojev. Obžalujemo lahko le dejstvo, da je polemiziranje s sodnikoma zadnje čase preveč prisotno med Jadra-novimi nastopi. Poleg škode, ki jo nato »plavi« utrpijo kot posledica sodnikove prikrite ali neprikrite jeze, je pri tem še nekaj nesprejemljivega in sicer to, da je za »tolikšna« igralca kot sta Ban in Rauber naravnost nerazumljivo, da se spuščata v konflikt z možmi v sivem, ko dobro vesta, po tolikih letih igranja na teh nivojih, da pri košarkarskih sodnikih ne zaleže protest kot tudi ne prijazno prigovarjanje. Od drugoligašev pa vsi pričakujejo, poleg košev, tudi brzdanje lastnih emocij.
V Muranu ne bo lahko. Virtus je namreč tako moštvo, ki se ne boji nikogar in ničesar, na svoji strani pa ima predvsem vse odlike (in slabosti) mladostniškega poleta. »Plavi« so v tem tednu redno trenirali in res.ni nobenih
Danes se bo na Goriškem pričelo košarkarsko prvenstvo propaganda. Ekipe so razdeljene v dve skupini. V skupini A bo nastopal tudi Dom, poleg njega pa še Ardita Pallacanestro, Se-g[afredo A, UGG Banca del Friuli, For-titudo Basket, Arte, Goriziana in Ede-ra. Prvi dve uvrščeni ekipi se bosta cmerili s prvima dvema iz skupine B. magovalec tega končnega dela se bo udeležil deželnega prvenstva.
Domovci, ki jih letos trenira Mauro Dornik, štartajo solidno pripravljeni, vendar brez prevelikih ambicij. Uvrstitev na sredino lestvice bi pomenila že velik uspeh. Favorit te skupine je nedvomno Ardita.
Domača srečanja bodo naši odigrali v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. V današnji prvi tekmi bodo gostovali pri Ederi (na Rojcah ob 18. uri).
POSTAVA DOMA: Jan Bednarik (1975, bek); Marko Bordon ('74, bek); Marko Faganel ('75, bek krilo); Demis Lisci ('74, play); Alex Paušič (74, play); Alex Pintar (74, play); Ivan Pisk (74, krilo); Saša Primožič (75, play); Fabjan
vzrokov za dodatne predčasne bojazni in skrbi. V tem trenutku je povratek k ustrezni formi najvažnejše, to pa se dosega s kontinuiranim delom. In glede tega si naši fantje res nimajo kaj očitati.
Srečanje Virtus Murano - Jadran bo drevi v Benetkah v športni palači Ar-senale s pričetkom ob 19.00. (Cancia)
TAKO V PRVI TEKMI Jadran - Virtus Murano 79:89 (42:47)
JADRAN: Žerjal, Lokar 13, Gulič 17, Ban 22, Čuk 20, Daneu 5, Rauber 2, Sosič, Štoka, Terčon.
MURANO: Poletto, Spezzamonte 8, Ceron 8, Toso, Bottacin, Costanti-ni 29, Todesco 2, Reghelini 7, Gavag-nin 20, Valentinuzzi 15.
Sfiligoj (74, bek); Diego Silič (74, bek); Martin Spacal (74, center krilo); Erik Zavadlal (74, center krilo); Walter Lo Grasso (74, center krilo); Christian Pahor (74, bek); TRENER: Mauro Dornik. (M. Čubej)
KOŠARKA: KADETI
Bor Adriaimpex - CGI 109:83 (49:40)
BOR: Lippolis 10 (2:2), Blaževič, Cecco 8, Turk (0:1), Krasna 6, Škerk 18 (2:2), Pertot 23 (5:7), Race 5 (1:2), Bajc
V zadnjem, anticipiranem kolu so borovci zmagali, a ne brez težav. Začeli so sicer izredno agresivno in visoko povedli, a zatem so povsem popustili, tako da se je nasprotnik približal na 8 točk. V drugem delu tekme pa je naše zajela panika pred nasprotnikovo consko obrambo in so z veliko težavo dosegali koše. V zadnjih minutah pa so zaigrali nekoliko boljše v obrambi in visoko zmagali. Tokrat pohvale ne zasluži nihče, vsi so igrali pod svojimi sposobnostmi. (L. Furlan)
Jadranje: America's Cap
Danes pričetek odločilnih regat
FREMANTLE (Avstralija) — Danes bo na sporedu prva od sedmih finalnih regat, ki bodo določile zmagovalca prestižnega America's Cup. Med ameriško Starš & Stripes (skipper Dennis Conner) ter avstralsko Kookaburra III (skipper lain Murray) se obetajo ogorčeni boji, saj gre za milijardne investicije, zato je pričakovati, da bodo uporabili vsa sredstva, dovoljena in po možnosti tudi nedovoljena. Dennis Conner čaka na te trenutke od leta 1983, ko je v odločilni regati v New-portu, ko je bil na krovu Libertyja, zgubil proti Australii II: po 132 letih je tedaj pokal prvič zapustil ZDA.
Zmagovalca pa že čaka nov, nevaren tekmec: neki japonski bogataš je namreč odkupil Australio III m Aus-tralio IV in ko se Japonci nečesa lotijo, ni težko uganiti, kako se konča. Pomislimo samo na formulo ena, kjer so po nekaj letih izdelali odličen motor, čeprav niso imeli za sabo nobene tradicije.
Danes atletski troboj Italija - Bolgarija - Španija
GENOVA — V Genovi bo danes atletski troboj med Italijo, Španijo in Bolgarijo. Nastopili bodo tako moški kot ženske. Italijaje favorit proti Španiji, medtem ko Bolgarija zlasti med ženskami razpolaga celo z dvema svetovnima rekorderkama (Kostadinova in Donkova), a tudi med moškimi ima nekaj izvrstnih tekmovalcev (evropski rekorder v troskoku Hristo Markov). Italijo bodo med moškimi med drugimi zastopali Pavoni (60 m), Tilli (200 m), Evangelisti (daljina), Andrei (krogla), Sabia (800 m).
Sklicani »azzurri«
RIM — Za prijateljsko nogometno srečanje med olimpijskima reprezentancama Italije in Romunije (v sredo v Palermu) so bili sklicani naslednji »azzurri«: Alessio (Avellino), Brio, Mauro in Tacconi (Juventus), Bruno (Como), Carnevale in Romano (Napoli), Crave-ro (Torino), De Agostini, Galia in Giu-liani (Verona), lačnini (Ascoli), Magrin (Atalanta), Pellegrini in Salsano (Sampdoria), Rebonato (Pescara), Tas-sotti m Virdis (Milan).
Peugeot terja milijarde
PARIZ — Francoska avtomobilska hiša Peugeot terja od mednarodne avtomobilske zveze okrog 4 milijarde lir zaradi domnevne škode, ki naj bi jo imela zaradi izključitve njenih vozil na lanskem reliju San Remo.
V Repnu v košarkarski interligi
Poletovci boljši od jadranovcev
Košarka: v prvenstvu propaganda na Goriškem
Danes start domovcev
Nogomet: po daljšem premoru tudi tekme v 3. amaterski ligi (ob 15. uri)
V 2. AL ima tokrat največ težav bazoviška Zarja
Vreme bo verjetno tudi jutri odločalo o rednem poteku v amaterskih nogometnih prvenstvih. Čeprav se je stanje na nekaterih igriščih znatno izboljšalo, obstaja še vedno nevarnost, da pride do odložitev. Opozorimo naj še, da se bodo jutri tekme pričele ob 15. uri, in sicer v drugi amaterski ligi s srečanji zadnjega kola zimskega dela prvenstva, v tretji amaterski ligi pa — čeprav imajo še precej zaostalih tekem že s pari prvega povratnega kola.
2. AMATERSKA LIGA
OLIMPIA - VESNA
Glede na to, da Zaule gostujejo pri nevarnem Stocku, se Križanom nudi priložnost, da osvojijo naslov zimskega prvaka. Obvezna je seveda zmaga. Sodeč po dosedanjih izidih Olimpie, ki je v skupini ekip, ki se borijo za obstanek, so »plavi« favoriti, še zlasti, ker Olimpia doma še ni zmagala. Tržačani, ki so lani igrali v 3. amaterski ligi, so odpovedali prav na domačih tleh. V sedmih tekmah so namreč izbojevali le dva remija in doživeli kar pet porazov.
PRIMORJE - OPICINA
Primorje gosti ekipo, ki ima tekmo v zaostanku in le točki manj od Prose-čanov. To dokazuje, da naloga Primorja ne bo lahka, čeprav proseški navijači po 4 zaporednih remijih pričakujejo zmago. Priznati je sicer treba, da rdeče-rumeni igrajo letos doma še kar uspešno. Poleg tega, da niso še doživeli poraza (tri zmage, štirje remiji), ima vratar Negrini še lep rekord: v 7 domačih nastopih je dobil le en sam gol (L'Architrave - 4. kolo).
ČAMPI ELISI - KRAS
Igrišče v Žavljah bo gotovo prizorišče ostrega boja za točke. Medtem ko se Čampi Elisi borijo za obstanek, je Kras še vedno med skupino ekip, ki se potegujejo za napredovanje. Omeniti bi sicer veljalo, da so Tržačani na domačih tleh premagali le Giarizzole in Zarjo, se pravi ekipi, ki sta na spodnjem delu lestvice. Zato mislimo, da bi se Čampi Elisi jutri zadovoljili tudi z remijem, ki bi šel pogodu verjetno tudi Krasu, čeprav njegovi navijači upajo na kaj več.
ZARJA - STARANZANO
Posledice slabega vremena so precej prizadele zarjane. Bazoviško igrišče je namreč še vedno prekrito z debelo skorjo ledu in zato bo morala Zarja gostiti Staranzano... kar v Šta-rancanu. Seveda so skušali najti kako drugo rešitev, a na Tržaškem ni bilo prostega terena. Izid srečanja bo seveda izredne važnosti za obe ekipi, ki sta na spodnjem delu lestvice. Staranzano je v zadnjih nastopih jasno pokazal, da je prebolel krizo (že pet tekem zaporedoma ni izgubil). Jutri pa bo imel še to srečo, da nepričakovano igra doma. Za zarjane, ki nujno rabijo točke, da se prebijejo s spodnjega dela lestvice, pa bi remi predstaljal lep uspeh.
3. AMATERSKA LIGA
GMT - BREG
Proti ekipi, ki je le trikrat remizirala in enkrat zmagala (1:0 proti Domus Arredamenti), se Brežani ne bi smeli bati poraza. Sicer treba upoštevati, da že mesec dni niso igrali, a to velja tudi za nasprotnika.
SAN VITO - GAJA
Gajevci gredo v goste s trdnim namenom, da zmagajo in se tako oddolžijo nasprotniku za poraz, ki so ga doživeli na Padričah. Kako je z Gaj o, govorijo tudi statistični podatki: San Vito je namreč v 4 nastopih na domačih tleh izbojeval le pičlo točko. FINCANTIERI - PRIMOREC
Po odličnem startu (6 tekem, 11 točk) tržiška ekipa ne igra več tako uspešno (zmagala je tudi v Trebčah). Prav zato Trebenci računajo, da ji
bodo vrnili milo za drago tudi upoštevajoč dejstvo, da Tržičani ne bodo igrali doma, kjer je igrišče zasedeno, temveč v Pierisu.
CHIARBOLA - MLADOST
Doberdobci bodo gostovali pri tržaški Chiarboli, kjer bi morali iztržiti vsaj neodločen izid, če nočejo zgubiti stika z zgornjim delom lestvice. Točka je vsekakor dosegljiva (Chiarbola je doslej zbrala 4 točke manj od Mladosti).
(Bruno Rupel)
w
Na Proseku in v Standrezu je »na sporedu« atraktivna odbojka
Meblo: vodilni Mogliano ni nepremagljivo moštvo
V drevišnjem 14. kolu ženske odbojkarske B lige se bo združena ekipa Meblo spet pomerila z vodilnim. Po gostovanju v Padovi in porazu s 3:1 proti Tregarofaniju bo naša ekipa na Proseku z začetkom ob 19. uri gostila Mogliano Venelo, ki se z ramo ob rami s Padovankami bori za napredo-vanje.
Če zdajšnji položaj na lestvici za Meblo ne obeta ponovne vključitve v boj za napredovanje, pa vse le še ni izgubljeno. Tega se naše igralke prav dobro zavedajo, zato na treningih niso popustile in dokaj nestrpno pričakujejo drevišnji dvoboj. Že na prvem srečanju v Moglianu je bil Meblo na pragu lepe zmage, a je nato zgubil s 3:2, vendar ostaja zavest, da nasprotnice niso nepremagljive. Mogliano je sicer verjetno zmožen predvajati najbolj učinkovito in najbolj dopadljivo odbojko v ligi, vendar ga označuje tudi določena nekonstantnost, kar je najbrž posledica dejstva, da so igralke povečini mlade, manjka pa posameznica, ki bi resnično izstopala. V tem je pravzaprav prednost tekmeca Tregarofani-ja, ki igra manj briljantno, a mnogo bolj samozavestno. V tem je tudi glavna pomanjkljivost Mebla, ki ponavadi zdrži visok ritem le nekaj setov, ne pa cele tekme. Toda ker sta si v tem dre-višnja tekmeca podobna, naše igralke pa nimajo več kaj dosti izgubiti, je končni izid vsekakor odprt, za privržence odbojke pa se obeta lepa tekma.
Kapetanka Mebla Cirila Kralj
Val Kmečka banka: Gioc najtežji tekmec doslej
Valoveč Sergij Stančič
Rokomet: drevi Kras Trimac - Cividin
Osrednje srečanje prvega povratnega kola rokometnega prvenstva D lige bo danes zvečer ob 20.30 v zgoniški telovadnici, kjer si bosta stali nasproti članski postavi Krasa Trimac in CiVidina. Po zadnjih uspešnih nastopih je samozavest Krasovih rokometašev na višku, saj so prepričani, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi proti Tržačanom zapustili čimboljši vtis.
V prvem srečanju je Cividin gladko premagal rdeče-bele z rezultatom 17:10, saj so se Lazarjevi varovanci enakovredno upirali domačinom le v prvih 30 minutah srečanja, v nadaljevanju pa so znatno popustili in jim tako olajšali pot do zmage. Tokrat pa v Krasovem taboru pričakujejo povoljnejši rezultat, čeprav se dobro zavedajo, da bodo pred najtežjo nalogo doslej. Včeraj so intenzivno trenirali in poglobili še zadnje variante obrambne in napadalne taktike, s katerimi bodo skušali presenetiti solidnega nasprotnika. (Z. S.)
Odbojkarji Vala Kmečka banka bodo drevi pred težko domačo preizkušnjo z belunskim moštvom Gioc, proti katermu so Štandrežci že izgubili v gosteh. Še pred nekaj tedni je iz-gledalo, da bo Gioc premočno osvojil prvo mesto, a to moštvo je nato doživelo nekaj porazov, sicer proti akreditiranim tekmecem, in zdaj lovi vodilno Elettronico, za katero zaostaja za štiri točke, vendar ob enem nastopu manj.
Ne glede na končni izid drevišnjega dvoboja, v katerem so gostje nesporni favoriti, je na dlani, da se v Štandrežu obeta enkratna odbojkarska predstava, saj predvaja Gioc zelo privlačno odbojko, valovci pa se mu bodo gotovo srčno upirali, da bi tudi sebi dokazali, kako so posledice prejšnjega grdega poraza s Spemom iz Faenze dokončno mimo, spodbudni znaki oživitve iz srečanja v Povolettu pa realni pokazatelj ponovnega stopnjevanja forme pred temeljnim nastopom v Trstu s ČUS. Tržačani se bodo namreč drevi v gosteh pomerili s San Giovannijem in izid tega srečanja je za valovce ravno tako pomemben. Upati je, da Ferroal-luminio (proti Bassanu) in Rangers (proti Spem) gostom ne bosta dovolila presnečenja, sicer bi tudi morebitni uspeh z Giocom (ki je vse prej kot nedosegljiv - nastop v Vidmu docet!) ne obrodil zaželenih učinkov.
Tokrat, še bolj kot ponavadi, pa lahko pomembno vlogo odigrajo tudi gledalci.
Tretjeligaša pred odločilnim nastopom v deželnih odbojkarskih ligah
Bor Friulexport in 01ympia Kmečka banka tokrat zares
Vso pozornost, ki jo ponavadi namenjamo deželnim odbojkarskim ligam, velja ta teden usmeriti v nastopa C-2 lige 01ympie Kmečka banka oziroma Bora Friulexport, ki bosta zaigrala dobršen del svojih najboljših kart v boju za napredovanje.
Odbojkarji 01ympie Kmečka banka bodo drevi ob 20. uri gostovali v Trstu pri Interju 1904, s katerim delijo drugo mesto. Volley Bali Maniago je najbrž že napredoval v državno C-l ligo, razpoložljivo ostaja tako le še eno mesto. Tržačani so zdaj pravzaprav edini resen tekmec Tušarjevih varovancev. Kljub nepričakovanu porazu s Sacilejem, ki so mu predvsem botrovale odsotnosti ključnih igralcev, so lahko v 01ympiinem taboru optimisti, saj tudi Inter ne zglede nepremagljiv. Minuli spodrsljaj Goričanov Inter ni znal izkoristiti, saj je tudi sam izgubil na gostovanju v Turjaku proti tamkajšnjemu Libertasu, ki ga je 01ympia Kmečka banka, sicer na domačih tleh, že premagala. Če bodo torej slovenski odbojkarji nastopili v popolni postavi, si lahko nadejajo zmage, ki bi lahko bila odločilna, morebitni poraz pa pravzaprav še ne bi bil poguben, saj je prvenstvo dokaj izenačeno in je mogoče nadoknaditi marsikateri zaostanek.
Povsem drugače je za borovke, ki bodo gostovale v Latisani proti tamkajšnjemu Foceju Colori. Za dve mesti se v tem prvenstvu potegujejo le tri ekipe. Vivil ima zdaj 24 točk, Latisana in Bor Friulexport pa jih imata po 20. Na četrtem mestu je s 16 točkami goriški Pastificio Crisci, vendar ta ekipa, in tudi vse ostale, so najmanj za razred slabše od vodilnih in jih realno ne morejo ogrožati. O tem pričajo predvsem rezultati, saj je Vivil nepremagan, Latisana je dvakrat zgubila prav z Vivilom, borovke pa so doslej Prepustile točki le Vivilu in Latisani. Skratka, sklenjen krog kandidatov in seveda malo možnosti za katerokoli računico. Bor Friulexport, ki ima precej boljši količnik v nizih od gostiteljic, bi si v primeru zmage skoraj gotovo zagotovil napredovanje v višjo ligo, saj bi si nato lahko verjetno celo privoščil poraz v povratni tekmi (na domačih tleh!) z Vivilom. Latisana je resnično močan nasprotnik, ki si do konca prvenstva gotovo ne bo več privoščil spiodrsljajev, zato je na dlani, da je drevišnje srečanje po vsej verjetnosti odločilno. Kljub temu, da so borovke v
Z derbija D lige Sloga - Naš prapor Val Sirion
prvem srečanju izgubile, drevi niso povsem brez možnosti.
Tudi ostala naša tretjeligaša čaka dokaj težka naloga. Med moškimi bo Bor JIK banka na 1. maju gostil Libertas Rozzol. Rocolčani še celo upajo v možnost napredovanja. V primeru poraza bi se borovci znašli na predzadnjem mestu, saj bo neposredni tekmec za obstanek Spilimberghese najbrž premagal DL^AC. Res pa je tudi, da bi si borovci z zmago skorajda že zagotovili obstanek, saj bi moral v boju proti izpadu zadostovati že končni izkupiček desetih točk, »plavi« pa jih imajo zdaj šest, v prihodnjem kolu pa se bodo pomerili s slabim DLFAC-om. Med ženskami bo Sloga Koimpex gostovala v Spi-limbergu. Gostiteljice imajo na lestvici enako število točk od slogašic, obeta se torej izenačen boj, saj točki skorajda že zagotavljata mirno nadaljevanje prvenstva.
Derbi kola v moški D ligi bo v goriškem Kulturnem domu, kjer bo Naš prapor Val Sirion gostil vodilni Fincantieri. Brici so proti renomiranim nasprotnikom doslej vedno igrali dobro, a praviloma tudi tesno zgubljali. Tokrat upajo, da bodo ob podpori čim večjega števila privržencev poskrbeli za prestižno presenečenje, ki bi jim konec koncev omogočalo, da na tihem še naprej upajo v še večjo senzacijo,
namreč napredovanje. Pred težko nalogo je tudi Soča Sobema, saj so veterani tržaškega NPT^Centro-radio trd oreh za vsakogar. Slogaši bodo z zmago skušali prepustiti zadnje mesto moštvu Pallavolo Trieste, ki so ga v prvem delu prvenstva že premagali.
V	ženski D ligi bo vodilni Agorest gostil solidni Majanese, ki je eno najbolj prijetnih presnečenj prvenstva, saj gre za novinca, ki se zelo uspešno izogiba dnu vrstnega reda. Po slabem nastopu v Foljanu, ki pa se k sreči ni končal s porazom, so goriške odbojkarice pred malim popravim izpitom. Po treh zaporednih porazih čaka Breg Agrar domače srečanje z NPT Rabino, ki se krčevito otepa izpada iz lige. Še pred nekaj tedni bi bil to za dolinske odbojkarice zgolj rutinski nastop, zdaj pa je napoved nekoliko bolj tvegana. Vseeno menimo, da ponovnega razočaranja tokrat ne bo, saj so Brežanke doslej že trikrat (v pokalu in prvenstvu) gladko premagale tega nasprotnika. Sokol Indules bi moral na gostovanju pri zadnjeuvrščenem in že odpisanem le Volpi zlahka priti do točk. Kontovel Electronic Shop ta teden ne bo igral, ker je Fincantieri, kot znano, po prvem delu odstopil.
Naš prapor Val prvi v Solkanu
V	Solkanu je bil pred dnevi tradicionalni članski odbojkarski turnir Hita Nova Gorica, ki so se ga udeležile šesterke Čip Bovca (2. slovenska liga), gostiteljev Hita (občinska liga) in Našega prapora. Val. Po zelo izenačenih tekmah so turnir osvojili odbojkarji Našega prapora Vala. Bojem je v hotelu Sabotin sledilo nagrajevanje.
IZIDI
Hit - Čip Bovec 0:2 (8:15, 12:15), Hit - Naš prapor 1:2 (11:15,15:11,14:16), Čip Bovec - Naš prapor Val 1:2 (13:15, 15:6, 10:15).
NAŠ PRAPOR VAL: Devetak, Vogrič, Mikluš, Za-vadlal, Brajnik, Bevčar.
ČIP BOVEC: D. in Z. Isterič, Komac, Bizjak, Muz-nik, Mlekuž, Arcet, Šturkelj, Mavrič, Hafner.
HIT NOVA GORICA: Močnik, Cirknič, Cukjati, Knafelt, Avčin, Zarič, Markočič, Gorjup.	M. B.
Smučanje: tržaški pokrajinski del mladinskih iger
Naši učenci in dijaki so se izkazali
SK DEVIN
obvešča, da bo drugi avtobus za Ra-vascletto, jutri, 1. februarja odpeljal iz Bazovice ob 6. uri, preko Opčin, Proseka in Nabrežine. Na razpolago [e še nekaj prostih mest. Vpisuje Skerk Bruno, po tel. 200236.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bodo v prvem dnevu tekmovarija v igri med dvema ognjema nastopile v soboto, 7. februarja naslednje osnovne šole: Finžgar, Milčinski, Bazoviški junaki, Milje in Gregorič Stepančič. Tekme se bodo začele v Borovem športnem centru ob 15. uri.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 15. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 6. februarja. Prvo sklicanje ob 20. uri na DRUŠTVENEM SEDEŽU v Sesljanskem zalivu, drugo sklicanje ob 20.30. Dnevni red: poročila odbornikov, pozdravi gostov, volitve društvenih organov in razno. Vabljeni!
4 SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča izletnike, da bo odhod avtobusa jutri, 1. februarja, ob 6. uri iz Doline, 6.10 iz Boljunca in 6.15 iz Boršta.
Kot smo že poročali, je bil na Zon-colanu pokrajinski del smučarskega tekmovanja v okviru mladinskih iger in dijaškega prvenstva za tržaške šole vseh stopenj. Na sporedu sta bili tekmovanji v slalomu (29 vratc, 200 m višinske razlike) in teku (2.600 do 10.000 m, pač odvisno od starosti). Prireditve se je udeležilo lepo število učencev in dijakov, med temi je bilo tudi dosti slovenskih. Od naših šolarjev je najboljšo slalomsko uvrstitev v kategoriji deklet letnikov 1976-1977 dosegla učenka osnovne šole_ Bevk Valentina Suber. Bila je tretja. Šola Bevk je tudi ekipni zmagovalec med dekleti. Med učenci je bil s četrtim mestom najboljši Borut Plesničar (Bevk).
Kar se tiče nižjih srednji šol, je v kategoriji dečkov najboljšo uvrstitev dosegel dijak openske šole Kosovel Robert Renčelj (5. mesto), v kategoriji deklic pa dijakinja dolinske šole Gregorčič Francesca Rapotec. V deželno fazo, ki bo v četrtek, 5. februarja, vedno na Zoncolanu, je napredovalo prvih dvanajst uvrščenih iz vsake kategori-
je, se pravi, da sta si nastop v nadaljnjem delu, poleg Renčelja in Rapot-čeve, zagotovila še Cristian Volpi (Cankar), ki je bil deseti in Marco Suber (Kosovel), ki je dosegel enajsto mesto.
Teka se je od slovenskih dijakov udeležil le Rajko Zečevič (Stefan), ki je bil v kategoriji naraščajnikov drugi.
REZULTATI
SLALOM (nižja srednja šola)
DEČKI (1974/1975): 1. E. Manzani (Čampi Elisi) 52"84; 5. Robert Renčelj (Kosovel) 55"82; 10. Cristian Volpi (Cankar) 59"40; 11. Marco Suber (Kosovel) 59"59; 16. Alessandro Zacchigna (Levstik) 64"15; 17. Marko Hmeljak (Levstik) 65"43; 21. Erik Tence (Levstik) 68"54; 26. Alex Majcen (Erjavec) 71"93; 28. Silvio Cappelli (Erjavec) 72'T5.
DEKLICE (1974/1975): 1. F. Valil (Svevo) 5TT7; 8. Francesca Rapotec (Gregorčič) 60"00; 14. Maja Kosmina (Kosovel) 70"20; 15. Elisabetta Grilanc (Levstik) 70"36i 16. Sarah Sossi (Lev-
stik) 70"65; 19. Katja Kosmač (Gregorčič) 72"75; 20. Tatjana Dolhar (Erjavec) 73"99; 22. Ulyana Pettirosso (Gregorčič) 75"13; 26. Veronika Paulina (Gruden) 76 T4; Nataša Paulina (Gruden) 78"21.
SLALOM (osnovna šola)
DEČKI (1976/1977); 1. E. Denich (Ancelle Carita) 54"98; 4. Borut Plesničar (Bevk) 70T3; 7. Robert Volčič (Bevk) 74"31; 16. Alan Domio (Gregorič) 86"59; 20. Igor Rolich (Gregorič) 92'’33; 21. Marko Ursich (Župančič); 22. Denis Stefani (Gregorič) 95"38; 28. Martin Vremec (Bevk) 105"66; 30. Gabriele Franco (Župančič) 128"28.
DEKLICE (1976/1977): 1. M. Manzani 63"47; 3. Valentina Suber (Bevk) 67"00; 7. Rada Roici (Gregorič) 72"63; 8. Sara Perini (Bevk) 76"52; 10. Tania Pitacco (Ribičič) 80"80; 11. Šara Perosa (Ribičič) 86'76.
TEK (višja srednja šola)
NARAŠČAJNIKI (1971/1972): 1. S. Presti (Galvani) 29'5T'; 2. Rajko Zečevič (Stefan) 36’32".
DANES
SOBOTA, 31. JANUARJA 1987
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	na Proseku, dom Ervatti: Meblo -Mogliano Venelo
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v Štandrežu: Val Kmečka banka -Gioc Belluno
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - Libertas Rozzol; 20.00 v Trstu, šola Suvich: Inter 1904 - 01ympia Kmečka banka
ŽENSKA C-2 LIGA
17.00	v Latisani: Foče Colori Latisana -Bor Friulexport; .20.30 v Spilimbergu: Spilimberghese - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
15.30 v Trstu, šola Suvich: Pallavolo Trieste - Sloga; 19.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor Val Sirion - Fincantieri Tržič; 20.00 v Trstu, šola Mor-purgo: Nuova pallavolo Trieste - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi
-	Sokol Indules; 19.30 v Dolini: Breg Agrar - Nuova pallavolo Trieste; 20.30 v So-vodnjah: Agorest - Majanese
1.	MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Lečniku: Caldini - Otympia Gorica
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga B - DLFAC;
16.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport
-	Ricreatori
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
19.00	V Benetkah, športna palača Arse-nale: Virtus Murano - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Dolini: Breg Adriatherm - In-termuggia; 20.00 v Repnu: Polet - Alabar-da
MLADINCI
17.00 v Repnu: Jadran Farco - Barcola-na
KADETI
19.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Sokol
DEČKI
17.00 v Nabrežini: Sokol - Saba
PROPAGANDA
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Robur; 18.00 v Gorici, telovadnica CONI: Edera - Dom
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Dolini: Breg - San Vito
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
20.30	v Zgoniku: Kras Trimac (člani) -Cividin
JUTRI
NEDELJA, 1. FEBRUARJA 1987
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Opicina;
15.00	v Trstu: Olimpia - Vesna; 15.00 v Štarancanu: Zarja - Staranzano; 15.00 v Trstu, Čampi Elisi - Kras
SPOROČILO
Naše dopisnike in predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah urnikov tekem ali o zamenjavah igrišč, ki niso zabeležena v uradnih koledarjih ali uradnih sporočilih posameznih športnih zvez.
3. AMATERSKA LIGA
9.00	v Trstu, Ul. Flavia: GMT - Breg; 9.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Vito -Gaja; 15.00 v Trstu, igrišče Campanell: Chiarbola - Mladost; 15.00 v Pierisu: Fincantieri - Primorec
NARAŠČAJNIKI
10.45'v Trstu, Ul. Flavia: Montebello -Primorje
NAJMLAJŠI
11.30	na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg; 12.30 v Trstu, Ul. Flavia: Montebello - Primorje
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Miljah: CGI - Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Trstu, šola Morpur-go: Stella Azzurra - Bor Radenska
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Monte Cengio: CUS -Cicibona; 13.00 v Nabrežini: Sokol - Orient Express
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Bor Adriaimpex
DEČKI
9.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Ser-volana; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules - CGI
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Inter 1904; 11.30 v Trstu, šola Caprin: ASSDI -Breg
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Sokol Indules; 10.30 v Trstu, Ul. Zando-nai: Montasio - Sloga Koimpex
UNDER 16 MOŠKI
9.00	v Gradežu: Grado - Naš prapor Val
UNDER 16 ŽENSKE
10.00	v Trstu, licej Petrarca: Inter -Breg Agrar; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Montasio
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno .3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi .3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
31. januarja 1987
Slabi časi za dizelska vozila?
RIM — Na kritike socialistov, da je pozabil na kampanjo proti kajenju, je minister za zdravstvo Donat Cattin kategorično izjavil, da se ne bo boril proti cigaretnemu dimu, če ne bodo istočasno omejevali industrijskega in avtomobilskega dima.
Prav slednji je po mnenju ministra in znanstvenikov glavni krivec, da je zrak v naših mestih tako onesnažen. Donat Cattin je tudi razvil tezo, da bi v mestih prepovedali promet dizelskim vozilom, ki so skupaj s kurilnim plinskim oljem, glavni vir zračnega onesnaženja. To pa po njegovem mnenju ne pomeni, da je izkopal bojno sekiro proti »dize-lašem«. Ko je bil minister za industrijo, se je namreč zavzemal za dizelska vozila, a ta so na avtocestah sprejemljiva, ne pa v mestih.
Minister za zdravstvo je tudi poudaril, da je treba počlovečiti sodobno tehnologijo, pomisliti na kakovost življenja, saj se miselnost in zahteve sodobnega človeka spreminjajo.
V atentatu sta umrli dve osebi, bilo je tudi veliko ranjenih
V središču Zaragoze eksplozija avta raznesla avtobus vojaške akademije
ZARAGOZA — Španski polotok je bil včeraj spet prizorišče krvavega bombnega atentata. Tudi tokrat je šlo najbrž za podvig baskovske separatistične organizacije ETA, ki si prizadeva, da bi dosegla odcepitev Baskovskih dežel od Španije.
Do atentata je prišlo v mestu Zaragoza ob Ebru, kakih 300 km severovzhodno od glavnega mesta Madrida, tarča atentata pa je bil avtobus, ki je prevažal predavatelje španske vojaške akademije. Medtem ko je avtobus vozil mimo, je eksplodiral avtomobil, ki je bil dobesedno nabasan z razstrelivom. Šofer je bil pri priči mrtev, od številnih ranjencev pa je kasneje umrl še major, eden od predavateljev na akademiji. Zanimivo je, da je bil šofer avtobusa edini civilist, vsi drugi potniki so bili vojaški častniki. Poleg njih je eksplozija ranila tudi celo vrsto mimoidočih, ki so se znašli v neposredni bližini usodnega avtomobila.
Doslej nihče še ni prevzel odgovornosti za atentat, vendar pa so si preiskovalci edini v ugotovitvi, da ima atentat vse značilnosti dosedanjih terorističnih dejanj ETA. Napetost se v baskovskih deželah nikoli ni polegla. Čeprav je dejavnost ETA razširjena po vsej Španiji (ne gre pozabiti atentatov v turističnih obmorskih krajih), so njeni pripadniki seveda najbolj aktivni prav v Bilbau (Bilbo v baskovščini) in San Sebastianu (Donostia v baskovščini). Eno od znamenj velike napetosti in previdnosti sil javnega reda v teh krajih je dejstvo, da se pripadniki gu-ardie civil tukaj peljejo v treh v enem avtu, avtomobilske patrulje pa se nikoli ne peljejo same, temveč sta vedno skupaj vsaj dva avtomobila.
Na sliki (telefoto AP); tako je bilo videti prizorišče atentata na vojaški avtobus nekaj minut po eksploziji.
Škofovska konferenca SFRJ
\
proti romanju v Medjugorje
VATIKAN — Dušni pastirji in verniki naj se do nadaljnjega ne udeležujejo skupinskih romanj v Medjugorje, kjer naj bi se od leta 1981 sedmim mladim prikazovala sv. Marija. Priporočilo, ki ga je objavila 18. januarja jugoslovanska katoliška revija Glas koncila, in je te dni prišlo tudi v Vatikan, sta podpisala zagrebški nadškof in predsednik jugoslovanske škofovske konference kard. Franjo Kuharič ter mostarski škof msgr. Pavao Zanič. Mostar je, kot znano, v Hercegovini in pod njegovo škofijo spada tudi Medjugorje. Čemu to priporočilo? Zato, ker so po začetni preiskavi o verodostojnosti čudežev na ravni mostarske župnije sklenili sprožiti še dodatno preiskavo, to pa vodi zvezna škofovska konferenca. Organizirana romanja so odsvetovali vse dotlej, dokler ne bo konec te preiskave. Leta 1984 so bili raziskovalci mnenja, da je šlo pri čudežih menda za »skupinske halucinacije«, zato je na mestu opreznost. Tudi sicer pa naj se čaščenje Marije, ki »je zakonito in ga Cerkev tudi priporoča«, odvija po navodilih apostolske listine »Marialis cultus« z dne 2. februarja 1974.
Na Filipinih je še napeto
MANILA — Narodna demokratska fronta (NDF), ki združuje Komunistično partijo Filipinov in njeno oboroženo krilo NPA (Nova ljudska vojska), je včeraj pretrgala mirovna pogajanja z vlado zaradi pokola 18 kmetov prejšnji četrtek na mostu Mendiola. Pogreb žrtev je bil včerpj in ob tej priložnosti so levičarske sile oklicale splošno stavko, med katero so kmetovalci obšli v povorki središče Manile. Sprejela jih je tudi vladna delegacija, v kateri je bil minister Guingona, ki se je pogajal z NDF. Izrazil je upanje, da je razbitje pogajanj le začasno, v ponedeljek bo referendum o novi ustavi in če bo ustava prodrla, bo to dokaz, da si narod (in z njim vlada) res želi pomiritve z gverilci. Šef glavnega štaba oboroženih sil gen. Ramos je izdal včeraj zaporne naloge proti 20 častnikom, 359 vojakom in 137 civilistom zaradi torkovega poskusa državnega udara. Stanje v Manili je vsekakor napeto, ker nevarnost z desne ni še minila.
Na sliki (telefoto AP): z včerajšnjega pogreba 18 kmetov, ki jih je ustrelila policija.
Se med karabinjerje bi rade
RIM — Vse kaže, da se italijanska dekleta kar pulijo za to, katera bo prva postala karabinjerka. Samo lansko leto jih je zaprosilo za vstop v ta znameniti vojaški rod kar 2.000, starost pa se jim suče med 18. in 22. letom. Toda karabinjerske uniforme zaenkrat ne bodo oblekle, kajti zakonodaja jim to prepoveduje, medtem ko dovoljuje ženskam, da postanejo policistke.
Zakaj silijo med karabinjerje? Nekateri pravijo, da zaradi mičnosti pou-
ličnih lepakov, ki reklamizirajo ta rod kot priložnost za časten in zanimiv poklic. Verjetno pa zato, ker si želijo kaj novega, tako kot tista dekleta, ki se zdaj hudujejo, da jim med prostovoljnim služenjem vojaškega roka Spadolini ne bo dovolil odgovornejših nalog. Ženske organizacije so dvignile glas in tožijo, da gre za grobo diskriminacijo. Mnoge ženske bi šle rade v vojaški poklic tudi zato, ker bi drugače ne dobile službe.
-
Na poti konkretne destalinizacije
Pred rehabilitacijo Trockega in Buharina?
MOSKVA — »Priznati moramo, da pri nas, v deželi Oktobra, številna vprašanja osvajanja oblasti proletariata, zavarovanja revolucije in socialistične izgradnje niso raziskana,« je izjavil profesor Jurij Afanasjev, novoizvoljeni rektor znanstvenega sveta moskovskega zgodovinsko-ar-hivskega inštituta.
Profesor Afanasjev pravi, da se je po 20. kongresu KP SZ, ko so se lotili reševanja številnih vprašanj, za 20 let razvoj ustavil. Po profesorjevem mnenju sta za to dva razloga. Prvi je v tem, da so znanost vzeli v zakup »birokrati znanosti«, ki so se kot pijanec plota oprijeli Stalinovega dela Dialektični in zgodovinski materializem, v katerem je »vse stalo na svojem mestu« in si niso upali ničesar premakniti, zato se je tudi iskanje resnice ustavilo.
Drugi razlog je v tem, da so v SZ pozabili, da hodijo po poti revolucije. Zanje je bilo dovolj, da so se postavili na »tirnice revolucije«, ki jih bodo pripeljale naravnost v komunizem.
Zgodovinar Afanasjev navaja nadalje pisma, ki jih je Lenin pisal v bolniški postelji in v katerih je opozarjal na »tovariše z dobrimi in slabimi lastnostmi« in priporočal upoštevanje teh napotkov pri izbiri vodilnih kadrov. Birokratski zgodovinarji teh citatov niso povzemali v celoti, ampak samo delno, tako da so dejansko zanikovali Leninova priporočila. Iz njih so črtali vse dobre ocene na račun bodočih opozicijcev in pustili samo slabe, pravi Afanasjev.
To velja predvsem za Leva Trockega, kateremu je Lenin dal izredno dobro karakteristiko in poudaril njegove vrline. Isto velja za Nikolaja Buharina, »ljubljenca partije«, ki je kasneje izgubil glavo v partijskih čistkah, Trockega pa je Stalinova policija pokončala v Mehiki.
Ob letošnji 70-letnici oktobrske revolucije nameravajo sovjetski zgodovinarji zavreči dogme in sheme, kot priporoča profesor Afanasjev. Prvi korak so že naredili. Citate-Ijem so povedali, da je Lenin vodil odločno in glavno bitko proti Stalinu in ne proti Trockemu. Za začetek je to zelo veliko...
Rožljanje z orožjem
VVASHINGTON — Reaganova administracija še stopnjuje svoj prikaz moči na bližnjevzhodni šahovnici. Šesto sredozemsko brodovje sestavljata sedaj dve samostojni ekadri z letalonosilkama Nimitz in Kennedy, slednja bi se morala vrniti v ZDA, a so jo zadržali v Sredozemlju (na sliki). Vsak čas bi morala s Filipinov pripluli v Arabsko morje eskadra z letalonosilko Kitty Hawk. Da pa bi bila mera polna so včeraj sporočili, da se Sredozemlju približuje še eskadra petih ladij, ki imajo na krovu 1.900 mornariških strelcev. To je novoosnovana sredozemska anfi-bijska skupina za hitre posege. Pentagon je tudi sporočil, da je nekaj ameriških rušilcev zaplulo pred Šat el Arab v neposredno bližino iransko-iraške fronte.
Vmešavanje ali skrb za manjšino?
BEOGRAD - Albanski državni in partijski voditelj Ramiz Alia je znova spregovoril o svojih pogledih na odnose z Jugoslavijo. Švoja stališča je pojasnjeval neposredno pred jutrišnjimi volitvami za albansko ljudsko skupščino v isti volilni enoti v Tirani, kateri je pripadal tudi Enver Hoxha. Del izvajanja o Jugoslaviji je končal z besedami, da je jasno, da v Jugoslaviji in tujini delujejo določeni krogi, ki si prizadevajo skaliti odnose med Jugoslavijo in Albanijo.
S takšno oceno se je resnično mogoče strinjati, če izhajamo iz dejstva, da tem določenim krogom v Jugoslaviji pripadajo iredentisti in separatisti iz vrst albanske narddnosti. Sodeč po govoru, ki ga je objavil Radio Tirana, pa Alia njih ni imel v mislih, temveč je znova podprl separatiste, ki poskušajo destabilizirati in razbiti enotnost Jugoslavije, vključno tudi njihovo zahtevo, da bi Kosovo dobilo status republike.
Alia se, kot pravi, samo zavzema za to, da bi Albancem v Jugoslaviji zagotovili takšne pravice, enakosti in svoboščine, kot so jih deležni drugi jugoslovanski narodi. Nedvomno pa je Alia podrobno seznanjen, kakšen je resničen položaj Albancev v Jugoslaviji in da so povsem izenačeni z drugimi prebivalci SFRJ, tako da so njegove besede pravzaprav vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije, piše Tanjug. (dd)
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kohana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrcasveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 0 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DUkE
grandi marche