PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
>
0-
c
o
T5
>
T?
04
9
2
5
x*
c
'<A
71
F!
©
Z
C.
T>
I
U
r~i
Sr:
Z
■->
S
559
nije)
723
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 107 (12.739)
Trst, četrtek, 7. maja 19f
o
V olilna kampanja pred vrati
SANDOR TENCE
Volilna kampanja se je začela in se bo verjetno tudi končala brez večjih novosti in brez večjih pretresov. Nedavna vladna kriza je s svojimi polemikami, spletkami in zagonetnimi manevri že jasno nakazala predvolilni scenarij, ki ga stranke sedaj skoraj do podrobnosti spoštujejo, pod geslom »vsi proti vsem, po volitvah pa vse znova«. Taka je pač usoda italijanskega volilnega sistema, v katerem državljan glasuje za posamezno stranko in ne more na noben način vplivati na sestavo bodočih vladnih koalicij, kot se na primer dogaja v Nemčiji, Angliji in Franciji, kjer mora po navadi volivec izbirati med naprednim in konservativnim zavezništvom. Pri nas imajo glavno besedo stranke in njihovi aparati, kandidati pa igrajo v vsakem primeru podrejeno vlogo, kar se dogaja tudi, ko so izvoljeni v parlament, kjer glavne odločitve pripadajo vedno in samo vodstvom strank. Proporčni volilni sistem torej skoraj prisili stranke, da vodijo samostojno kampanjo in da ob vsakem koraku polemizirajo z ostalimi, ker se morajo na vsak način od njih močno razlikovati. Podobno kot med vladno krizo so zato paradoksi na dnevnem redu. Demokristjani naznanjajo na vse vetrove, da so Craxi in socialisti povsem nezanesljivi za demokracijo in torej slabi zavezniki, istočasno pa podčrtujejo, da je pet-strankarska večina tudi v bodočnosti edina možna koalicija. Cra-xi žolčno napada tako komuniste kot demokristjane ter govori o nevarnosti zgodovinskega kompromisa, sam pa dobro ve, da se bo moral po volitvah pogajati ali z enimi ali pa z drugimi. Komunisti se ogrevajo za levičarsko alternativo, hkrati pa brez dlak na jeziku streljajo z velikimi topovi proti socialistom, ki naj bi bili v tej perspektivi njihovi potencialni zavezniki. Najbolj prebrisan je v tem trenutku mogoče republikanski tajnik Spadolini, ki se je že sam kandidiral za voditelja kar-kšnegakoli vladnega zavezništva.
Vsi proti vsem torej, Fanfani za vse. Mnogi v vrstah krščanske demokracije so na tihem upali, da bo priletni politik med to kampanjo previdno molčal in se bo držal ob strani, tudi zato, ker je stranka pred štirimi leti z njegovo vlado doživela pravo volilno katastrofo. »Čistokrvni žrebec« pa ne more molčati in nevtralno slediti volilnim dogodkom, zato je nestrpno potegnil vajeti ter se spravil nad Craxija in nad socialiste, ki mu seveda odgovarjajo milo za drago. In tako naprej vse do nedelje, 14. junija, ko bo predvolilni kampanji sledil povolilni boj z običajnimi polemikami, obtožbami ter ocenami volitev, ki se v Italiji skoraj vedno končajo brez poražencev.
Velikih novosti torej, kot vidimo, ni, z izjemo dejstva, da se bodo na parlamentarnih volitvah letos prvič predstavili zeleni in ekologisti, ki so med drugim v Rimu hvalevredno predložili volilni znak za tržaško okrožje z italijanskim in s slovenskim napisom. Ekologisti, ki računajo na izvolitev peščice senatorjev in poslancev, so se odločili za volilni nastop po precej ostrih notranjih polemikah, kar samo po sebi dokazuje, da se volivcem predstavljajo precej razdvojeni in to tudi zato, ker bodo nekateri njihovi voditelji kandidirali na drugih listah, posebno na komunistični.
Vedno bolj jasno, da je predsednik Reagan vedel za vso i
8
8
Začetek sodne obravnave zaradi prodaje orožja Iranu in financiranju kontrasov
Obravnava poteka na zasedanju posebne komisije senata in predstavniškega doma
Razprava poteka tam, kjer je bila pred leti obravnava v zvezi z afero VVatergate. Desno: general Secord
Na procesu o atentatu v Pet ovij ah
Čudni odnosi preiskovalcev do dela raznih izvedencev
MARKO WALTRITSCH
BENETKE Karabinjerski podčastniki Giuseppe Razzini, Ivano Rossini in Antonino Maio, ki so bili aretirani na porotnem sodišču v Benetkah v ponedeljek, so še vedno v priporu. Njih sodni akti so na delovni mizi preiskovalnega sodnika v Benetkah Cassona. Preučil jih bo v prihodnjih dneh.
Trije podčastniki so včeraj vložili priziv na sodišče svobode in zahtevajo, da jih izpustijo iz zapora. V svojem prizivu so napisali, da so povedali isto, kar je preiskovalnemu sodniku svojčas povedala tudi soproga Benita Nicolija, nekaj čisto drugega kot Nicoli, ki je s svojim pričanjem na ponedeljkovem zasedanju procesa povzročil aretacijo treh.
Na včerajšnji razpravi so bili zaslišani razni izvedenci.
Zaslišani so bili tudi izvedenci za razstreliva in glas. Izvedenci za raz-
strelivo so povedali, da dveh tulcev samokresa niso nikdar imeli v rokah.
Danes bodo zaslišali rdečega bri-gadista Marca Pisetto, milanska sodnika De Vincenza in Violo. Ti so na nekem zaslišanju v Trentu govorili tudi o Petovljah. Zaslišanih bo tudi nekaj novinarjev, ki bodo povedali, zakaj so napisali neke stvari takrat, ko se je vodila preiskava.
Ob robu procesa velja zapisati, da je bil v torek aretiran nekdanji polkovnik finančne straže, 58-letni Francesco Lenza. Preiskovalni sodnik Casson ga je zaslišal v zvezi z nekaterimi preiskavami v zvezi z desničarskimi prevratniki v Venetu. Lenza je bil namreč v začetku sedemdesetih let v tem kraju. V torek je preiskovalnemu sodniku nekdanji polkovnik povedal eno stvar, včeraj pa jo je preklical. Zaradi tega je bil včeraj izpuščen na svobodo.
Umrl je W. Casey
Včeraj je v VVashingtonu umrl nekdanji šef ameriške vohunske agencije CIA VVilliam Casey, ki je bil eden glavnih akterjev v aieri Iran-kontras. Caseya so preed časom operirali, ker je imel tumor na možganih, vendar operacija ni uspela. Nekdanji šef CIA bi moral biti ena glavnih prič na sedanji obravnavi o zadevi s prodajo orožja Iranu in financiranju nikaragovskih kontrasov.
NEW YORK Posebni komisiji senata in predstavniškega doma, ki preiskujeta tako imenovano iransko afero, sta začeli včeraj z skupnimi javnimi zaslišanji nekaterih najbolj vidnih udeležencev te tajne akcije. Zasedanja obeh komisij, ki v mnogočem spominjajo na podobne javne seje kongresne komisije, ki je v letih 1973-74 preiskovala tako imenovano watergatsko afero, bodo trajala do konca avgusta. Pričakujejo, da se bo pred kongresom zvrstilo najmanj 75 prič.
Javna zasedanja obeh komisij, ki ju vodita senator Inouye s Havajev in član predstavniškega doma Lee Hamilton iz Indiane, bodo potekala dvakrat na teden, nekatere TV mreže pa jih prenašajo neposredno. Ameriška javnost je začetek javnih zasliševanj najvidnejših udeležencev te afere, ki je zatresla tudi položaj predsednika Reagana, sprejela z največjim zanimanjem, saj pričakujejo, da bodo prišla na dan nova izredno pomembna dejstva o tej aferi. Predsednik senatne komisije Inouye ria primer sodi, »da je doslej znanih samo približno polovica najbolj pomembnih dejstev o tej aferi, ostala polovica pa naj bi prišla na dan med kongresnimi zaslišanji.« Eden izmed vodilnih članov senatne komisije, senator Warren Rudma, pa sodi, »da bo prava resnica o tej aferi šele prišla na dan.«
Zaenkrat še nihče ne ve, do kakšnih rezultatov bo pripeljalo zasedanje obeh komisij in kakšne bodo posledice preiskave, saj dva. med glavnimi akterji, bivši predsednikov svetovalec za državno varnost admiral Poindexter in neposredni vodja celotne akcije podpolkovnik North, še vedno nista povedala svojega dela zgodbe.
Kongresna preiskava se bo osredotočila predvsem na vprašanje, ki ga je senator Baker postavil v kongresni preiskavi o Watergatu 1973. leta: Kaj je predsednik vedel, in kdaj je zvedel, če je vedel. Predsednik Reagan je včeraj ob začetku kongresnega zaslišanja, ki bo naslednje 3 ali 4 mesece znova na prvih straneh ameriškega časopisja, izjavil, da ni bil obveščen o tajnem financiranju antisandinističnih sil. Predstavniki kongresa izjavljajo, da je Bela hiša dala na razpolago obema komisijama več deset tisoč dokumentov in podatkov, ki so bili spravljeni v računalniku Bele hiše, pa tudi del predsednikovega osebnega dnevnika. Bela hiša je za razliko od predsednika Ni-xona, ki je poskušal v začetku na vse načine ovirati začetek vvatergatske preiskave, pokazala pripravljenost za sodelovanje v kongresni preiskavi. Med obema vodilnima strankama obstaja sporazum, da je treba dokončno razčistiti omenjeno afero, neglede na morebitne posledice. V tem trenutku nihče od članov komisije, ki sodelujejo v tej preiskavi, ni pripravljen napovedati kakšne bodo končne posledice te preiskave. Predsednik senatne ko-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Deželna PSI izdelala kandidatne liste
VIDEM — Včeraj se je sestal v Vidmu deželni odbor PSI in je sestavil predlog kandidatnih list za bližnje politične volitve.
Za poslansko zbornico bodo kandidirali Renzulli, Castiglione, De Carli in Breda, za senat pa Renzulli v Tolmeču, De Carli v Poredenonu, Castiglione v Vidmu in Čedadu, Sac-cavini v Gorici ter Agnelli v obeh tržaških volilnih okrožjih. Deželni odbornik Zanfagnini je ostal tako brez mesta in bo zato verjetno preklical svoj odstop z mesta na Deželi. Na včerajšnjem sestanku se tudi niso še izrekli o skupnem nastopu na volitvah s socialdemokrati in radikalci, čakajo namreč na sklep vsedržavnega vodstva.
Včeraj sta se v Rimu mudila tržaški župan Staffieri in socialistični pokrajinski tajnik Seghene. Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da je baje predlog tržaških socialistov o enotnem nastopu z Listo za Trst na volitvah podprlo tudi državno vodstvo.
Dirka Alpe-Adria včeraj in danes tudi pri nas
TRŽIČ — Druga etapa tradicionalne, 21. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria je tekmovalce včeraj popeljala v našo deželo. Vremenski pogoji pa jim res niso bili naklonjeni, saj jih je od Ljubljane vse do Tržiča spremljal dež. Zmagal je Poljak Jaroslav Hojnacki, ki je bil v zaključnem sprintu v Tržiču najhitrejši. Etapo pa je vsekakor označeval pobeg Čehoslova-ka Romana Krojcigerja, ki je kar 70 kilometrov poti prevozil sam, vendar so bili vsi njegovi napori zaman. Ko je do Tržiča manjkalo okorg 10 kilometrov, ga je glavnina dohitela.
Do večjih sprememb je prišlo na skupni lestvici, na kateri je prevzel vodstvo prav včerajšnji tekmovalec Hojnacki.
Danes bo na vrsti 3. etapa. Start bo ob 11.30 v Tržiču, nakar bodo kolesarji krenili proti Avstriji s ciljem v Kot-schnachu.
Skupina kolesarjev na mejnem prehodu pri Fernetičih
• Iran-kontras
NADALJEVANJE S 1. STRANI
misije, senator Inouye se je v zvezi stem omejil samo na izjavo, da je prepričan, da je predsednik Reagan vedel za tajno financiranje antisandinistič-nih sil.
Poleg ugotovitve, v kolikšni meri sta bila vrh administracije in predsednik Reagan osebno vpletena v to protizakonito akcijo, bo kongresna preiskava poskušala ugotoviti tudi, kje je končal dobiček od tajnih prodaj ameriškega orožja Iranu in kako se je moglo zgoditi, da- so tako pomembne zunanjepolitične akcije vodili nižji uradniki sveta za nacionalno varnost, kongres pa o njih sploh ni bil obveščen.
Medtem ko se bo kongresna preiskava osredotočila predvsem na politične vidike te afere, pa se bo tako imenovani posebni preiskovalec sodnik Walsh, ki s svojimi 75 sodelavci vodi posebno preiskavo, osredotočil na kazenske vidike te tajne akcije. Kongres in Walsh sta se sporazumela, da vsebine Poindexterjevega in Nor-thovega pričevanja ne bodo objavili pred koncem junija, da bi kazenska preiskava lahko nemoteno potekala.
Včeraj je pred obema kongresnima odboroma kot prvi pričal upokojeni general Richard Secord, ki je po nalogu bivšega direktorja CIA Williama Caseya in podpolkovnika Northa vodil akcijo tajnega financiranja antisan-dinističnih sil. Secord, ki je doslej zavračal pričevanje, je včeraj izjavil, da ga je direktor CIA VVilliam Casey v času, ko je kongres izrecno prepovedal vsako pomoč antisandinistom, prosil, naj vodi akcijo tajne vojaške pomoči nikaragovskim kontrasom. Pojasnil je tudi, da so od približno 30 milijonov dolarjev sredstev, ki so se nabrala na posebnem tajnem računu v Švici za financiranje antisandinistov, namenili le približno 3,5 milijona, približno 12 milijonov dolarjev je šlo za plačilo orožja Pentagonu, ostalo pa je šlo v žep prekupčevalcev z orožjem in za nekatere druge tajne akcije ameriške administracije. Secord je pred kongresom tudi izjavil, da po njegovem mnenju ni kršil ameriških zakonov.
UROŠ LIPUŠČEK
Zunanji minister NDR na obisku v Beogradu
BEOGRAD — Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča bo od danes do 9. maja na uradnem obisku v Jugoslaviji zunanji minister nemške demokratične republike Oskar Fischer. Sprejela ga bosta tudi predsednik predsedstva SFRJ in predsednik ZIŠ. (dd)
Zahodni zavezniki še vedno usklajujejo enotno razovožitveno stališče
Kongres črtal 23 milijard dolarjev iz proračuna za ameriško oborožitev
BRUSELJ Včeraj je bil v Bruslju tedenski sestanek Atlantskega sveta, na kateremu je sodeloval tudi vodja ameriške delegacije na pogajanjih o evro-, izstrelkih Maynard Glitmann.
Na sestanku, ki je bil po pričakovanju ovit o nepredirno mrežo tajnosti, je zahodnim zaveznikom Glitmann poročal o poteku pogajanj v Ženevi. To je bila obenem tudi priložnost, da bi predstavniki »šestnajsterice« izdelali enotno stališče glede zadnjih sovjetskih razorožitvenih predlogih, s posebnim ozirom na tako imenovano veliko ničelno opcijo. Vendar je bil tudi včerajšnji sestanek neuspešen, ker niso dosegli zavezniki enotnega stališča.Glitmann se je moral omejiti le na hvalnice vse tesnejšim vezem med zahodnimi zavezniki, »ki so nujni za ohranitev enotnosti zavezništva«.
Dobro obveščeni viri trdijo, da bodo na sedežu pakta NATO le s težavo »požrli« najnovejši sovjetski predlog, saj so prepričani v premoč držav varšavskega sporazuma v konvencionalnem orožju in bi bila torej denuklearizirana Zahodna Evropa nebogljena
v morebitnem »klasičnem« vojaškem napadu Vzhoda.
Danes se bo v Strasbourgu zbral tudi ministrski komite Evropskega sveta; 10 ministrov in 7 podtajnikov zunanjih ministrstev, ki zastopajo 21 držav članic, bodo razpravljali o perspektivah evropskega sodelovanja, o odnosih med Jugom in Severom in o zadnjih sovjetskih razorožitvenih predlogih. Poskusili bodo doseči soglasje, dobrih izgledov pa zaenkrat res še ni.
Zahodni Nemci so si zaradi velike ničelne opcije še vedno v laseh. Liberalna stranka in posebno njen vodja, zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, povsem podpira zadnji sovjetski razorožitveni predlog, krščansko—demokratska koalicija pa je še vedno v velikem precepu in se ni zaenkrat še odločila. Po včerajšnjem sestanku o evroraketah krščansko—demokratske parlamentarne skupine je kancler Kohl obvestil novinarje, da »se bo nemška vlada izrazila šele po posvetovanjih z evropskimi zavezniki na najvišjem nivoju«.
Ameriški predstavniški dom medtem še vedno meče Reaganu »polena pod noge«. Včeraj so namreč v predstavniškem domu sklenili znižati proračun Pentagona za leto 1988 za celih 23 milijard dolarjev, sklep sicer ni dokončen,saj ga mora potrditi tudi ameriški senat. Reagan je zahteval za obrambo v naslednjem leto 312 milijard dolarjev, senatna oboroževalna komisija mu jih je prejšnji teden že »pristrigla« šest milijard dolarjev. Ob upoštevanju inflacije bo tako prihodnje leto Pentagon lahko računal na 5 odstotkov sredstev manj kot letos.
Podzemeljski jedrski poizkusi se bodisi v ameriškem kot v sovjetskem taboru nadaljujejo z nezmanjšano intenzivnostjo. Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj objavila vest o novem jedrskem poizkusu na vojaškem poligonu v Kazahstanu. Eksplozija je imela moč okrog 20 kilotonov (bomba na Hiro-šimo je imela moč 13 kilotonov), kar je mnogo pod najvišjo zgornjo mejo 150 kilotonov, ki jih predvideva sporazum iz leta 1974 o omejevanju jakosti jedrskih poizkusov.
Izraelski letalski napad pri Saidi Mrtvi in ranjeni med Palestinci
BEJRUT — Deset mrtvih in kakih trideset ranjenih je tragični obračun včerajšnjega izraelskega letalskega napada na palestinske položaje jugovzhodno od libanonske Saide. Izraelski lovski bombniki F-14 so zadeli begunsko taborišče Ein el Helvieh in palestinske položaje v bližnjih zaselkih.
Kot običajno, so življenje izgubili skoraj izključno civilisti, med njimi tudi ženske in otroci. To je bil že štirinajsti letošnji izraelski napad in drugi v tem tednu. PLO je pozvala Združene narode, naj nemudoma pošljejo svojo delegacijo, da se seznani z najnovejšimi »cionističnimi zločini«.
Izraelska letala so po vsem sodeč skrbno izbrala cilje napada, saj so prizadela le stavbe pripadnikov Al Fataha, Demokratične fronte, in Ha-bašijeve Ljudske fronte, treh skupin, ki so v Alžiru dosegle ponovno enotnost Palestincev. Očiten je torej poskus, da bi izpodkopali komaj doseženo spravo. S tem pa Izrael v bistvu nadaljuje z delom, ki ga ni uspela dokončati Sirija.
Ruševine palestinskih hiš po izraelskem bombardiranju
Ȥ
(Telefoto AP)
Volitve v belski dom južnoafriškega parlamenta Črnci in mešanci dezertirali delovna mesta
Bothov nasprotnik dr. Denis VVarroll
(AP)
JOHANNESBURG — Včeraj zjutraj ob 7. uri so v Južni Afriki odprli volišča. Od treh milijonov in 30 tisoč belcev, ki so imeli pravico, da se izrečejo na včerajšnjih volitvah v belski dom parlamenta, jih je 9 odstotkov - 260 tisoč ljudi -že volilo s sistemom posebnih ali poštnih volil-nic.
Južnoafriške volitve, ki jih je Pieter Botha an-ticipiral za poldrugo leto, da bi si zagotovil širši mandat »za nadaljevanje reformne politike«, so priklicale na volišča precej visok odstotek belskega prebivalstva. Skupine belcev pa so se zgrnile tudi na ulice, da bi izrazile črncem in mešancem, za katere so ostali volilni sedeži zaprti, svojo solidarnost.
V Durbanu je policija aretirala 39 belcev in Indijca, ki so s sedemdesetino drugih študentov demonstrirali proti volitvam. Drugih večjih izgredov niso zabeležili, prav tako tudi ni bilo direktnih napadov na volišča. Volišča so zaprli ob 21. uri, že danes pa bi morali sporočiti končne izide. Zunanji opazovalci menijo, da bo Pieter Botha še enkrat deležen večine glasov.
Črnci in mešanci so vztrajali v svojem bojkotu volilnega dne in so zato ostali zaprti v svojih »townshipih«. Večina črnskih delavcev je stavkala, študentje pa so dezertirali univerze, od katerih so bile nekatere zaprte. Tovrstni protest je bil posebno učinkovit v industrijskem območju Port Elizabetha, kjer se ni nihče prijavil v službo, bojkot pa je uspel tudi v Johannesburgu in v Pretorii. Protestne akcije je podprlo tudi 20 tisoč rudarjev, ki se niso spustili v rudnike, da bi demonstrirali proti volitvam, kjer je peščica belcev odločala v imenu 24-milijonskega črnskega prebivalstva.
Žal pa je včerajšnji volilni dan zabeležil, poleg kamnanja avtobusov za belce in lučanja molotovk, tudi srhljivo smrt črnca, ki je živ zgorel v gorečih avtomobilskih gumah. Skupina treh črncev naj bi ga »kaznovala«, ker se je najbrž, kljub pozivom Združene demokratske fronte (UDF) in črnske sindikalne organizacije COSATU, odpravljal na delo.
»Slovenski
sindrom«
nesprejemljiv
LJUBLJANA Skovanka »Slovenski sindrom«, ki se je v jugoslovanski javnosti zelo razširila, je povsem nesprejemljiv izraz, so med drugim menili razpravljalci na javni tribuni z naslovom »Ali smo res tako drugačni«, ki sta jo v Ljubljani organizirala filozofska fakulteta in tednik Mladina. Izraz sindrom namreč namiguje na to, kot da bi šlo za skupek vrste simptomov težko bolne družbe v tem delu države. Gre pa v resnici za različnosti, ki jih ne bi smeli jemati za deformacije, temveč kot povsem normalen odraz realnih odnosov.
V daljši razpravi so se pojavljala tudi diametralno nasprotna mnenja o alternativnih gibanjih v političnem življenju, o informiranju, ustavnih spremembah, ribiškem sporazumu z Italijo. Večina pa se je vseeno strinjala z ugotovitvijo, da bi bilo v Jugoslaviji dosti manj nesporazumov, če bi bila javnost bolje informirana, oziroma, če bi se med seboj bolje poznali. Tako bi spoznali, je med drugim v razpravi dejal Jože Smole, predsednik republiške SZDL, da razlike niti niso tako velike. Tudi v Sloveniji je mnogo napačnih izkrivljenih pogledov na dogajanja v drugih republikah, pri čemer je to trditev ilustriral s primerom makedonske propadle tovarne Feni. Prav tako je preveč pretiravanja pri poudarjanju naprednih dogajanj v Sloveniji, saj se pri tem pozablja, da imajo takšne pojave tudi drugod po Jugoslaviji. Javnost na splošno dobiva preveč črno-belo sliko o dogajanjih v drugih okoljih. (dd)
Rožič kandidat za predsednika skupščine SFRJ
BEOGRAD Komisija skupščine SFRJ za volitve in imenovanja je včeraj določila predlog kandidatov za najvišje funkcije v skupščini Jugoslavije z enoletnim mandatom. Za predsednika skupščine je predlagan dr. Marjan Rožič, delegat iz Slovenije, za podpredsednika pa mag. Ži-van Marelj in Vojvodine, (dd)
Plečnikova razstava tudi v Madridu
LJUBLJANA — Tretje mesto, za Parizom in Ljubljano, v katerem bo na ogled velika, nadvse odmevna in hvaljena Plečnikova razstava, bo Madrid. Gradivo, sicer nekoliko skrčeno glede na velikost razstavišča, so včeraj odposlali iz Ljubljane.
Plečnikova razstava bo v Madridu ostala dober mesec, če ne še dlje. Nato bo gostovala v začetku jeseni na Dunaju in letos predvidoma še v dveh mestih -Miinchnu in Karlsruhu. Kam vse jo bo pot vodila zatem, še ni dorečeno, (dd)
■ ZAGREB Okrožno sodišče v Zagrebu je sklenilo, da odloži izvršitev smrtne kazni vojnemu zločincu Andriji Artuko-viču in sicer zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja obsojenca. Zdravniški izvedenci so ugotovili, da gre pri Artuko-viču za splošno ateriosklerozo, ki je še napredovala, poslabšalo pa se je tudi duševno stanje obsojenca. Ker je torej Artu-kovič telesno in duševno bolan, ga ne smejo usmrtiti, kot to piše v 245. členu zakona o kaznovanju, (dd)
Stavka raških rudarjev V petek referendum
LABIN - Maratonska stavka la-binskih rudarjev, ki se je pričela pred mesecem dni, se najbrž bliža koncu. Po dolgotrajnih, kdaj tudi težkih pogajanjih med rudniško upravo in predstavniki 1.600 stavkajočih rudarjev so včeraj sklenili, da bi se morali rudarji, ki so zaposleni v istrskem premogovniku v Raši, izreči - v petek, 8 maja - o tem, ali bodo vztrajali s prekinitvijo dela ali se bodo ponovno spustili v jaške. Svoje mnenje o tako delikatnem vprašanju bodo rudarji lahko izrazili na tajnem referendumu, za katerega so se domenili predstavniki centralnega delavskega sveta raških premogovnikov ter predstavniki rudniške uprave in la-binske občine.
Včerajšnjega zasedanja delavskega sveta sg. se udeležili tudi predstavniki stavkajočih rudarjev. Na
zasedanju so sklenili, da ne bodo odslovili rudarjev in delavcev, ki so se udeležili maratonske stavke in se niso hoteli vrniti na delo. Za izgubljene delovne dni se bodo morali vsekakor še domeniti, ali jih bodo vzeli v poštev kot neplačane delavnike ali jih bodo vpisali v postavko letnih dopustov.
Delavski svet je tudi sestavil posebno komisijo, ki bo morala usklajevati zahteve rudarjev in bo skušala sestaviti nove predloge, predvsem kar zadeva pravico do nakazila posebnih kreditov za gradnjo stanovanjskih hiš izven labinske občine. Komisija bi morala tudi odločati o rudarskih zahtevah, da odstranijo nekatere vodilne funkcionarje rudnika ter preučiti povečanje osnovnih _plač rudarjem, ki delajo v rovih. Ze danes pa bi morali rudarjem izrdčiti bone za prehrano.
Skupni vojaški manevri NATO v južni in srednji Italiji
Južno krilo sil NATO je včeraj začelo obsežne vojaške manevre v južni in srednji Italiji, v katerih sodelujejo predvsem letalske, mornariške in desantne sile z izkrcevalnimi tanki	(Telefoto AP)
V deželi Furlaniji-Julijski krajini
Stranke mrzlično pripravljajo optimalne kandidatne liste
VIDEM — V Furlaniji so v teh dneh mrzlični veliki manevri okrog kandidatur za senat in poslansko zbornico. V vseh strankah so nekateri parlamentarci zaključili svojo delo v Rimu in ne bodo več kandidirali. Odprto pa je še veliko vprašanj.
V	prvi vrsti tisto v zvezi s parlamentarci, ki bi po pravilih svoje stranke ne smeli več biti med kandidati (to zaradi več že opravljenih mandatov). Na drugem, nič manj pomembnem mestu, je vprašanje na kako mesto v listi bodo postavili tega ali drugega kandidata. Nazadnje, tudi to ni manj pomembno, je vprašanje še vedno obstoječega skupnega volilnega okrožja treh pokrajin FJK s pokrajino Belluno v Venetu. Kot je znano je volilni kolegij za senat enoten za vso našo deželo. Kolegij je razdeljen v sedem okrožij (dva na Tržaškem, eden na Goriškem, eden v Pordenonu, eden v Karniji, eden v Vidmu in okolici, dva v vzhodnih predelih videmske pokrajine). Trst pa ima lasten kolegij za poslansko zbornico. Gorica, Videm in Pordenon pa so združeni z Bellunom. Tu se voli šestnajst poslancev.
V	najmočnejši stranki, t.j. v krščanski demokraciji, je prišlo, kot tudi drugje, do zapletov. Rešil naj bi jih deželni odbor KD, ki se je sinoči sestal v Ronkah. Potrjeni so bili nekateri parlamentarci. Nosilec liste za poslansko zbornico bo sedanji podtajnik Santuz. Vprašljiv pa je položaj goriškega poslanca Rebulle. Goriški odbor KD ga je potrdil. Vendar pa se zdi, da je njegova izvolitev negotova. Med šestimi poslanci KD je bil zadnjič Rebulla četrti, vendar je takrat imel veliko oporo med furlanskimi morotejci. Zdi se, da ti sedaj podpirajo čedajskega župana Pasco-linija. Rebuli! naj bi tako zmanjkali preferenčni glasovi. Seveda je to položaj pred sestavo kandidatnih list.
V	goriškem okrožju za senat bodo komunisti spet kandidirali senatorja Battella, ki bo gotovo izvoljen, saj je goriško okrožje skupno z obema tržaškima, tisto v katerem komunisti izvolijo enega od dveh senatorjev v deželi. Dosedanji videmski poslanec Baracetti ne bo več kandidiral. Na njegovo mesto pride dosedanji deželni poslanec Pascolat. Iz Goriške bo za poslansko zbornico kandidirala Slovenka Aleksandra Devetak, sedanja pokrajinska svetovalka.
V	socialističnih vrstah utegne priti do popolnega preobrata. Senator Castiglione, dosedanji podpredsednik deželne vlade Renzulli, dosedanji svetovalec Zanfagnini in tudi po-
Izletniki PD danes na Elbo
TRST — Danes odpotuje na štiridnevni izlet na otok Elbo v treh avtobusih 156 čitateljev Primorskega dnevnika. Izlet je že tradicionalen, saj ga vestno in na splošno zadovoljstvo že vrsto let organizira znana turistična agencija Aurora. Izletniki se bodo danes zbrali ob 6.45 na Trgu Ober-dan, od koder bodo odpotovali v Sieno, jutri jih bo trajekt popeljal na otok Elbo, kjer bodo tudi v soboto. Povratek domov bo v nede-jo mimo Volterre in Populonia, znanega etruščanskega središča.
okrožju naj bi socialisti kandidirali tudi Benečana Firmina Mariniga, sedanjega župana v Špetru. Nič ni znanega o kandidaturah na Goriškem, kajti odprto je vprašanje možnih povezav s socialdemokrati in radikalci na volitvah v senat.
Zaradi tega ostajajo odprta številna vprašanja v socialdemokratski stranki, kjer se zdi, da bo Vincenzo Espo-sito iz Tržiča, pred dnevi izvoljen za deželnega tajnika, izpodrinil dolgoletnega poslanca Scovacricchija. Republikanci potrjujejo poslanca Di Reja, misovci pa Parigija.
Ni še znano kaj bodo napravile razne manjšinske ter krajevne skupine.
ske
Tako v krogih SSk kot Furlanskega gibanja so mnogi, ki izražajo željo, ia bi prišlo do skupne liste manjšin-
Aleksandra Devetak
slanec De Carli utegnejo kandidirati v senat. Tudi o listah PSI je sinoči razpravljal deželni odbor te stranke. Če pa bi bil v Trstu, s pomočjo lis-tarjev, izvoljen Agnelli, potem ne bi socialisti imeli v Furlaniji senatorja. Zaradi tega se več kandidatov poteguje za dve bolj gotovi mesti v poslanski zbornici. Predvidevanja kažejo, da bi bila izvoljena Renzulli in Castiglione. Na cedilu naj bi ostal Zanfagnini. Prav tako dosedanja poslanca De Carli in Breda. V tem
čelu. Furlani si celo prizadevajo, da bi v tem primeru poslali v Rim sedanjega deželnega svetovalca D'Agos-tinija. Časovni roki za sestavo list in sporazumevanje so zelo kratki.
Ni znano ali bodo zeleni predstavili v naši deželi listo kandidatov z znakom smehljajočega se sonca.
Smo v zadnjih dneh manevrov in odločitev za kandidature. Največje borbe so torej v demokristjanski in socialistični stranki, tudi zaradi že obetanih kasnejših prizadevanj za preferenčne glasove.
MARKO VVALTRITSCH
CGIL-CISL-UIL:
predlogi
• •••
o reorganizaciji dežele
še pomanjkljivi
TRST — Deželna tajništva sindikalnih federacij CGIL-CISL-UIL so na zadnji skupni seji razpravljala o zakonskih predlogih glede institucionalne preureditve dežele in glede pristojnosti, ki naj bi jih v tem okviru prejele krajevne ustanove.
Predstavniki sindikalne zveze so ob tej priložnosti podčrtali, da taki zakonski instrumenti lahko predstavljajo pomembno osnovo, s katero bi krajevne avtonomije pridobile na važnosti, deželna uprava pa bi v tem okviru ponovno prevzela primarno vlogo progra-matorja in zakonodajalca.
Zakonska osnutka, ki jih je s tem v zvezi predložil deželni odbor pa sta po mnenju CGIL-CISL-UIL še pomanjkljiva, ker ne nudita zadovoljivih odgovorov na razna vprašanja. Osnutka sta po mnenju sindikalne zveze v marsičem tudi kontradiktorna.
Javna tribuna v Kopru
AIDS med nami: kaj storiti?
KOPER — V četrtek, 14. maja, ob 17.30, bo v veliki sejni dvorani Doma učencev Heroj Tito v Kopru javna tribuna o AIDSU na temo »Aids med nami - kaj storiti?« Sodelovala bosta predstojnik mikrobiološkega inštituta ljubljanske medicinske fakultete prof. dr. Miha Likar in gost iz Italije, strokovnjak z deželnega centra za AIDS Furlanije-Julijske krajine v Avianu pri Pordenonu. Javno tribuno pripravljata občinska konferenca ZSMS v Kopru in koprski aktiv društva novinarjev Slovenije. Vabljeni so vsi občani, še posebej pa mladina. Tema javne tribune je zlasti aktualna z ozirom na prihajajočo turistično sezono.
Predavatelja bosta lahko udeležence javne tribune seznanila z najnovejšimi spoznanji o tej hudi bolezni, ki se nezadržno širi. Prof. dr. Miha Likar je eden najvidnejših jugoslovanskih strokovnjakov za AIDS in se udeležuje številnih mednarodnih strokovnih srečanj. Ekipa zavzetih strokovnjakov s centra v Avianu pa se je usposabljala v ZDA. Koprska tribuna o AIDSU bo na našem območju prvo tovrstno srečanje z udeležbo strokovnjakov iz obeh sosednjih držav, kar ji nedvomno daje posebno težo. (vk)
od četrtka do četrtka - od četrtka do četrtka - od četrtka do četrtka
V skoraj vseh povojnih prvomajskih številkah - zlasti pa ob okroglih obletnicah - je naš dnevnik objavljal daljše članke tudi o osvoboditvi Trsta, saj spada dogodek med najvažnejše dneve zgodovine naših krajev ter slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Čeprav ni bila letos posebno pomembna okrogla obletnica, se zdi kljub temu primerno zapisati vsaj nekaj spominskih podatkov, ki so sicer že znani, prav na današnji dan 7. maja, ko se je sestal antifašistični odbor kot bodoči organ ljudske oblasti. Obenem pa se ob tej priložnosti zdi primerno objaviti vsaj del podatkov iz rezultatov najnovejših raziskav o podrobnostih tistih prvomajskih slavnih dogodkov pred 42 leti, ki smo jih slišali dva dni pred 1. majem v oddaji Radia Opčine.
Domnevamo namreč, da zlasti mlajšim bralcem ni znano - sa med poukom zgocfovine o tem prav nič ne izvejo - torej ni znano, da se je v Trstu na današnji dan sestal italijansko-slo-venski antifašistični izvršni odbor Trsta, SIAIO, ki je bil ustanovljen že v ilegali kot bodoči organ ljudske oblasti. Skupščina 60 delegatov vseh antifašističnih organizacij mesta se je preimenovala v Mestni osvobodilni svet Trsta - MOS - in izvolila 15-član-ski izvršni odbor, ki je prevzel civilno oblast. Komanda mesta in njene enote so postale enote ljudske zaščite. Osvobodilni svet je kmalu zatem sprejel sklep o razpisu volitev v skupščino, ki naj izvoli organe nove oblasti. Po določenem ključu (50 do 60 volivcev na delegata) je bilo na množičnih sestankih antifašističnih organizacij izvoljenih iz vseh slojev prebivalstva 1348 delegatov, ki so 17. maja izvolili 120-članski svet (konzulto), ki je izvolil izvršni odbor 27 članov. Konzulta je štela 82 Italijanov in 38 Slovencev, v izvršnem odboru pa je bilo 18 Italijanov in 9 Slovencev. Zasedanje delegatov je bilo v gledališču Rossetti ob prisotnosti predstavnikov jugoslovanske armade, Primorskega narodnoosvobodilnega odbora PNOO in sovjetske, ameriške in britanske vojaške misije.
Okupatorji z Opčin in iz Podlonjerja
Se lahko reče, da pa osvoboditelj?
STANISLAV RENKO
Zaradi omenjenih razlogov naj navedemo še nekaj vojaških podatkov o osvoboditvi Trsta, t.j. o osvoboditeljici 4. armadi jugoslovanske armije. Formirana je bila šele začetek marca 1945 iz treh korpusov: sedmega, osmega in devetega (primorskega). Enotam 20. divizije (8. korpusa) so se Nemci že 2. maja predali v sodni palači ob 10. uri dopoldne, na Gradu sv. Justa pa ob 17. uri popoldne, tik pred prihodom zavezniških tankov. Le borbe za Opčine so trajale do 3. maja zjutraj do 10. ure. Skupno se je tam 4. armadi predalo: 29 oficirjev, 2682 podoficirjev in vojakov ter 300 ranjencev. S tem se je končal sovražnikov odpor na območju Trsta. Geoffrey Cox, načelnik obveščevalne službe tiste novozelandske divizije, ki je dospela v Trst šele 2. maja, je v svoji publikaciji iz leta 1947 »The Road to Trieste« ugotovil: »Jugoslovani računajo, da so imeli v vseh operacijah za Trst več kot 5 tisoč mrtvih«.
Gornji podatki so povzeti iz publikacije »Boj za svobodo« - Trst 1975, ZTT in »Istra in slovensko Primorje« -Založba »Rad«, Beograd 1952, ki vsebuje čez 200 strani dolgo poglavje »Slovensko Primorje v NOB«, ki je po mnenju najuglednejših slovenskih zgodovinarjev (dr. Tone Ferenc in drugi) še vedno edini najcelovitejši tovrstni prikaz (napisal ga je pok. zgodovinar dr. Ivo Jovančič). Spričo dejstva, da sta obe publikaciji razprodani, se kaže potreba ponatisa in tudi izdaje prevoda v italijanščino.
Kot rečeno, smo v sredo, 29. t. m., slišali nekatere najnovejše podrobne podatke o tej prvomajski osvoboditvi,
ki jih je izbral in podal naš tržaški zgodovinar prof. dr. Samo Pahor. Ko je govoril o znanih podtikanjih dvomov, ali je 4. armada osvobodila, ali samo okupirala mesto, je med drugim povedal, kot navajamo v slovenskem prevodu, tudi s pomočjo posnetka na trak:
»...Nekateri ne upoštevajo, da je bila 4. jugoslovanska armada izmed vseh armad, ki so doslej prihajale v Trst, v večini sestavljena iz Julijcev in Dalmatincev - Giuliani e Dalmati. Če sem ugotovil, da je bil poveljnik prvega tanka, ki je vozil čez Razklani hrib (Drašco) Kastelič Iginio iz Podlonjerja, ga bomo imeli za okupatorja, ko se je vendar vračal na svoj dom? Dalje, če je bil poveljnik njegove čete Josip Štavli iz okolice Poreča, ga bomo imeli za osvoboditelja ali za okupatorja? V Bazovici je bil ranjen eden izmed poveljujočih tankistov z imenom Franc Podgornik iz Loma pri idrijskem Črnem vrhu, ki je bil pred tem vojak v italijanski vojski - kaj naj rečemo o njem? Da je bil okupator? ...Poveljnik 20. divizije je bil podpolkovnik Bogdan Peciotič z otoka Korčule (Curzola), ki je bil italijanski državljan, ker je Italija otok in vso Dal-
macijo anektirala, je bil okupator, ne ...Vsi vedo, da je iz Sežane streljal s topovi na Opčine" Openc Neno Sosič in da so granate, kadar so zgrešile cilj padale na njegovo hišo. Je bil okupator ali osvoboditelj? ...Na Opčinah je bil oklepni avtomobil »blinda« v Narodni ulici, v njen je bil Peter Tonkli iz Dreginja nad Kobaridom, mitraljezec pa je bil neki Pribac iz istrske Padne ...Skoraj vsi topničarji -merilci so bili Istrani, Slovenci, Goričani, Tolminci, Kobaridčani, Vipavci... torej: bolje domače vojske si pač ni mogoče predstavljati. Bolj julijske in dalmatinske ne prej ne pozneje ni videl Trst.
Če imamo to vojsko za okupatorsko, potem bi moralo biti napovedano septembrsko zborovanje Julijcev in Dalmatincev prepovedano. Če so bili namreč ti Julijci in Dalmatinci okupatorji, potem tisti drugi Julijci in Dalmatinci ne morejo biti nekaj drugega. Ali so vsi Julijci in Dalmatinci ko pridejo v Trst, okupatorji ali osvoboditelji. Pa še nekaj: lahko bi navajal še druge Dalmatince in Julijce, ki so prišli v tistih dneh v Trst. Tisti, ki bodo septembra letos prišli v Trst, bi lahko rekli: "Toda tisti niso bili Dalmatinci -bili so Morlaki." Kajti zanje - čudna zadeva - so samo oni Dalmatinci. Vse drugo prebivalstvo Dalmacije ni dalmatinsko: če so namreč z otokov, so Bodali, če pa so s kopnega pa so Morlaki. Toda Athos Bartolucci, nekdanji fašistični federale iz Zadra, je v nekem dokumentu pisal, da je v vsej Dalmaciji, izven Zadra, od 900 tisoč prebivalcev, samo tisoč Italijanov. Ne vem, če je bil ta federale dobro informiran...«
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
FULVIO TOM IZZA Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Ob odhodu ji je svetoval, naj ostane kak teden v Be-netkah, da se bo razvedrila. Med drugim naj bi obiskala tudi Bienale upodabljajoče umetnosti. Pri tem niti m pomislil, kako tvega, da bi se tudi ona lahko okužila v tem pokvarjenem, pregrešnem zraku, ki naj bi bil tako usoden njegovemu duhu. Dnevi teme so bili tedaj že preteklost m kmalu zatem ji je pisal, da če bi se tudi ona pokvarila a i postala gobava, bi prosil Boga, naj postane tak tudi on. Poslej sta se že bolj pričkala zaradi imen, ki naj bi jih dala otrokom. Oba sta si bila složna glede sklepa, da izvzameta imena sorodnikov. No, Dani je imela tu pomisleke, kajti v njej je bila vse močnejša želja, da bi lastnega otroka imenovala po bratu in povrhu se tako imenuje tudi njen prisrčno
ljubeči oče.	, . T
Predlagal ji je torej počitnice v Benetkah. Naprej naj si ne drzne v nobenem primeru, četudi bi umirala od zelje, da ga ponovno vidi. Časi niso bili naklonjeni dolgim potovanjem, bolje je bilo, da si do zadnje minutke izkoristil bivanje v Benetkah in šel morda do Torcella, Burana m v Stra,
Tragedijo
neke
manjšine
kjer si občudoval beneške vile, potem ko si si seveda že ogledal Doževo palačo in Šolo sv. Roka in podobne znamenitosti.
Med dolgotrajno samoto, ki pa je bila vse prej kot brezdelna in polna odpovedi, si je naš jetnik močno izostril občutljivost in si pridobil tako imenovani šesti čut, tako da je lahko zaslutil določene dogodke, ne da bi pri tem izgubil lastno prisotnost. Prišel je 25. julij, ko je padel Mussolini, vsa kaznilnica v Fossanu je zadrhtela. Minilo je nekaj dni, preden se je uprava privadila na novo situacijo, in da bi pomirili proteste političnih zapornikov, so jim izročili osebne stvari.
Stanko je že imel pripravljen kovček pod ležiščem, in ves iz sebe je sporočil ženi, da se skorajda vrne domov: »Predraga, preljubljena, moja, moja, moja!« Naslednjih nekaj dni si je preganjal čas z branjem Tihega Dona, nato pa je poslal telegram v Trst. Odgovora nanj ni dobil, pač pa je sprejel zmagoslavno sporočilo od očeta, ki so ga z otoka Ustica že prestavili v Toskano; tudi on je bil prepričan, da je prišel čas za pripravo prtljage. Njegovi nasveti so se popolnoma ujemali s sinovim ukrepanjem, kajti Stanko je že naročil ženi, naj takoj piše advokatu Cassinelliju, da bi pospešil njegovo izpustitev iz zapora z ozirom na to, da so mu na procesu pripoznali status katolika.
Dani se je končno oglasila z razglednico s pozdravi z Gardskega jezera. Spraševal se je, kaj za vraga naj bi počela v Gardi v teh dramatičnih dnevih prevrata, potem ko ji je bil zabičal, naj ne hodi še kam drugam razen v Benetke. Ob vsem razburjenju spričo političnega preobrata in kljub
nezadržnemu koprnenju po svobodi, se je v Stankovo dušo ugnezdil sum. Kmalu ni mislil na nič drugega več, zlasti ko mu je žena malce v šaljivem tonu pisala, da je zato potovala do Garde, ker jo je družina njunega skupnega prijatelja Borisa Pahorja naprosila, naj mu tja odnese nekaj knjig. Stanko je že vedel, da se je mladi pisatelj vrnil iz Afrike v domovino in da je bil nameščen v neko posadko v Lombardiji. Nekoč ga je že mikalo, da bi mu pisal in ga vprašal za mnenje glede nekega manjšega dramskega teksta, ki Dani ni bil všeč, toda ona ni bila za to nič kaj navdušena. Zato ga je tokrat prizadela njena pozornost, ki je nikakor ni mogel sprejeti kot nekaj brezosebnega. Zahteval je pojasnilo.
Žena, ki ni znala lagati, je položaj še poslabšala, češ prijateljeva družina, ki je od Borisa izvedela, da namerava ona v Benetke, jo je prosila, naj mu odnese knjige. Ker pa vojaka ni bilo več tam, se je čutila dolžno, da jih odnese za njim v novo bivališče, kjer je bil zaposlen kot prevajalec. Stanko ji je upravičeno ugovarjal: kako naj bi Boris vedel za njen bližnji prihod v Benetke, da je to lahko sporočil tudi staršem, predvsem pa, kako je dobila od njega njegov novi naslov? In ko je že na tako skrivnosten način izvedela zanj, ali ne bi bilo bolj preposto, če bi mu poslala knjige kar po pošti?
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Prerez tržaškega pomorskega gospodarstva na straneh uglednega dnevnika
Danes razprava pristojne komisije na Deželnem šolskem skrbništvu
Specializirani londonski Lloyd’s List posvetil Trstu obsežno posebno prilogo
Ugledni londonski »Lloyd's List«, edini za pomorsko gospodarstvo specializirani dnevnik v svetu, je v svoji številki z dne 5. maja objavil 15 strani obsegajočo posebno prilogo o Trstu, o njegovem pristanišču in s pomorstvom povezanimi gospodarskimi dejavnostmi. Številko so včeraj na Pomorski postaji predstavili tržaški javnosti, o pomenu te pobude pa sta govorila predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti in založnik londonskega časnika lan Lindsay-Smith.
Zanetti je podčrtal velik pomen te publikacije, saj se Trst preko uglednega Lloyd's List, ki izhaja v Londonu že 250 let, predstavlja široki svetovni gospodarski javnosti. Dnevnik ima 70 tisoč stalnih naročnikov (poleg tisith, ki časopis redno ali občasno kupujejo v kioskih) po vsem svetu, logično pa je, da gre predvsem za tiste, ki delajo na finančnem in gospodarskem področju, vezanim na pomorstvo in pristanišča. Hkrati pa je poudaril tudi reklamni značaj priloge, ki se dobro vključuje v okvir prizadevanj, da bi tržaško pristanišče in mesto sploh znova pridobilo nekoč že dobro osvojen sloves enega najpomembnejših južnoevropskih pristanišč.
Na naslovni strani priloge najdemo zanimivo podobo Trsta izpred 250 let, se pravi prav v času, ko je londonski dnevnik začel izhajati. Uvodni članek nam predstavlja Trst in njegovo pristanišče, priložena je karta Severnega Jadrana, iz katere so razvidna tudi ostala italijanska in jugoslovanska pristanišča, ter podatki o ustvarjenem in načrtovanem pristaniškem prometu posameznih vrst blaga. Na naslednjih straneh so prispevki, ki skupaj tvorijo celovito analizo tržaškega pristanišča in pomorskih dejavnosti. Opremljeni so s fotografijami in preglednicami ter z reklamnimi oglasi največjih tržaških pomorskih, špedicijskih, finančnih in zavarovalnih družb. Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je prispeval razmišljanje o premoščanju zemljepisne izolacije Trsta in Furlanije-Julijske krajine, med osebnostmi, ki so jih sestavljale! priloge pritegnili v pogovor, pa so

TRIESTE

Port set to take on its competitors



JLA
$&***&?%'
JL 1	*

Sij
A‘J
VVide-ranging imestment programme umier way
3?rvV~
A jil ji h;
Naslovna stran priloge londonskega dnevnika
še predsednik skupine Tripcovich De Banfield, predsednik Pristaniške ustanove Zanetti, deželni odbornik Di Benedet-to, tržaški župan Staffieri in drugi.
Lloyd's List je v svoji prilogi opravil tudi globalni pregled stvarnosti, v kateri delujejo tržaško pristanišče, pomorstvo in ladjedelništvo ter z njimi povezane gospodarske dejavnosti. Tako je velika pozornost namenjena izgradnji platforme Micoperi, Tovarni velikih motorjev, Arzenalu sv. Marka in Tržaškemu Lloydu, posebej pa je obravnavana deželna ustanova in njena usmerjenost v dokončno uveljavitev Furlanije-Julijske krajine kot dežele-mostu v Srednjo Evropo. Naj na koncu dodamo, da je glede na veliko reklamno udeležbo tržaških ustanov in podjetij (Dežela je na primer objavila za kar dve časopisni strani velik oglas) priloga londonskega Lloyd's List za založnika tudi dober posel, za katerega je upati, da se bo oglaševalcem — in Trstu nasploh — dobro obrestoval, (vb)
Pripravljen osnutek za prilagoditev novih učnih načrtov za osnovne šole
Na Deželnem šolskem skrbništvu se bo danes sestala komisija za prilagoditev novih učnih programov za osnovne šole potrebam slovenskega šolstva. Na dnevnem redu ima razpravo o osnutku prilagojenega programa za slovenski jezik, zgodovino, družbene vede in zemljepis, ki so ga pripravili slovenski člani komisije.
Novi učni načrti so bili sprejeti pred dvema letoma, s prihodnjim šolskim letom pa jih bodo že začeli uvajati v prve razrede osnovnih šol. Sindikat slovenske šole se je kmalu po sprejetju načrtov angažiral, da bi slovenska šola pravočasno razpolagala ne le s samim uradnim prevodom načrtov, pač pa je zahteval, da bi načrte tudi prilagodili potrebam našega šolstva. Te zahteve so podprli slovenski člani Deželne komisije za vprašanja slovenske šole. Deželni šolski skrbnik je lani posredoval zahtevo ministrstvu za šolstvo, ki je jeseni končno odredilo ustanovitev dveh komisiji: prva naj bi prevedla italijanske učne načrte v slovenščino, druga pa naj bi poskrbela za njihovo prilagoditev.
Odtlej je delo v komisijah steklo. Komisija za prevod je načrte v bistvu že prevedla in prevod pregledala. Zdaj čaka prevod še na lektoriranje, zatem ga bodo lahko natisnili.
Šest slovenskih članov komisije za prilagoditev je tudi že izdelalo osnutek okvirnega prilagojenega programa
za slovenski jezik, zgodovino, družbene vede in zemljepis. Pri pripravi osnutka so se člani držali vodila, ki je bilo izrečeno v začetku februarja na okrogli mizi o slovenski osnovni šoli, novih učnih načrtih in reformi. Slovenski jezik naj bi bil povsem enakovreden italijanskemu, pa tudi italijanski ne bi smel biti zapostaljen slovenskemu. Le na ta način naj bi slovenska šola nudila našim učencem vse možnosti za skladen razvoj. Okvirni načrt za slovenski jezik ni zgolj prevod načrta za italijansko jezikovno vzgojo, saj so sestavljalci vnesli v osnutek programa vse potrebne značilnosti in specifičnosti slovenskega jezika. Pri obravnavi načrta ža zgodovino, družbene vede in zemljepis so slovenski člani vnesli nekatera dopolnila, s katerimi naj bi prišle do’ izraza predvsem značilnosti naše zgodovine in specifičnosti krajev ob meji.
O tem osnutku bo, kot rečeno, govor na današnji seji komisije na Deželnem šolskem skrbništvu. Komisija bi morala osnutek čimprej »prerešetati« in odobriti, saj je do začetka prihodnjega šolskega leta le še nekaj mesecev. V tem času bi morali naši učitelji dobiti v roke prilagojen prevod načrtov, da bi tudi v prvih razredih slovenskih; osnovnih šol že septembra stekel pouk po novih učnih programih.
Koristno sodelovanje med SDGZ in trgovskim zavodom Žiga Zois
Sodelovanje med zavodom Žiga Zois in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem je že leta plodno in vsestransko. Kot smo že poročali, je SDGZ v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SR Slovenije pred dnevi organiziralo obisk njegovih dijakov v tovarni Iskra v Spodnji Idriji, včeraj pa je na šoli predaval organizacijski tajnik združenja Odo Kalan, ki je bodočim diplomantom govoril o zunanjetrgovinskem poslovanju.
Predavatelj je skušal nazorno prikazati, kaj mora zunanjetrgovinski operater vedeti še predno sklene uvozni ali izvozni posel. Samo sporazum o ceni namreč ne zadostuje, če niso hkrati določeni vsi potrebni prodajni pogoji. Vsaka nejasnost lahko povzroči težave ali reklamacije, ki imajo za posledico zamude pri plačilu protivrednosti izročenega blaga.
V drugem delu je bil govor o krajevnih oblikah trženja s posebnim ozirom na poslovanje po obmejnem sporazumu oziroma po avtonomnem računu, ki ima velik pomen za krajevno gospodarstvo.
S tem predavanjem pa se še ni zaključilo sodelovanje v tekočem šolskem letu. Začela se je skupna akcija za poletno prakso dijakov pri raznih podjetjih in ustanovah tržaške pokrajine. Pomen poletnih praks je namreč mnogostranski, saj ponuja dijakom priložnost, da spoznajo svoje bodoče delovno okolje. Na neposreden način bodo tudi ugotovili, kaj gospodarstveniki pričakujejo od bodočih diplomantov trgovskega zavoda. Nekateri bodo
po vsej verjetnosti nadaljevali s študijem, a to vsekakor ni ovira pri poskusnem delu. Akcijo pa bo mogoče uresničiti le v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, ki v poletnih mesecih po vsej verjetnosti potrebujejo dodatno pomoč, predvsem zaradi dopustov redno zaposlenih uslužbencev. Potencialni delodajalci pa bodo s svoje strani lahko vsaj delno preverili delovno sposobnost in pripravljenost dijakov, kar je vsekakor pogoj za ustvarjanje pravilne delovne klime.
Zaradi tega Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi gospodarstvenike, naj se odzovejo vabilu in vzamejo na prakso čim večje število dijakov, (zk)
Romano na čelu male industrije
Inž. Araldo Franco Romano, podjetnik pekarske stroke, je bil potrjen za predsednika Odbora za malo industrijo v okviru pokrajinskega Združenja industrijcev. Na zasedanju je odbor opravil tudi obračun svojega dveletnega dela, v razpravi pa je bil poseben poudarek namenjen najbolj aktualnim temam, ki zadevajo kakovost proizvoda in odgovornost proizvajalca, poklicno'usposabljanje odgovornih za podjetniške storitve in uresničevanje deželnega centra storitev za manjša podjetja v okviru Raziskovalnega območja.
Z okrogle mize o kulturnem dogajanju v Gorici
Nova ustvarjalnost mladih poživlja medlo zaznaven »goriški utrip«
»Sedanji goriški utrip« — tako se je glasil naslov torkovega srečanja v Slovenskem klubu. Na sporedu je bila namreč okrogla miza o Slovencih v Gorici, njihovi dejavnosti in težavah ter o povezanosti med goriškimi in tržaškimi sorojaki (pri tem je treba resnici na ljubo priznati, da je bila zadnja večja skupna manifestacija že pred tremi leti na goriškem Travniku). Prof.
Aldo Rupel je v bežnih obrisih nakazal na ta »goriški utrip«, ki je po mnenju nekaterih vse preveč slaboten. V Gorici delujejo vse članice SKGZ. Tej strukturi je treba dodati še bogato prosvetno, športno, kulturno dejavnost, ki je »v rokah«.katoliških krogov. Meja med obema taboroma je na Goriškem bolj ostro začrtana kot v Trstu, je poudaril prof. Rupel. »Nekatere or-
S torkovega večera v Slovenskem klubu: z leve predsednik kluba Kodrič,
Prinčič, Cej in Rupel
Pogovor z odbornico KD Venturini od Domja Suzano Žerjal
Delež mladih v naši kulturni dejavnosti
Ko obravnavamo našo kulturno de-javnosto, prihajamo pogosto do ugotovitve, da je mladina v tej dejavnosti premalo prisotna. Verjetno smo v teh naših sodbah večkrat krivični, posebno če se ozremo na nekatera naša društva, ki so v rokah mladih in v katerih so prav mladi tisti, ki »poganjajo« številne društvene dejavnosti in to z lepim uspehom.
Suzana Žerjal, odbornica KD Fran Venturini od Domja, ki je sama dobra harmonikarka, razen tega vodi v. Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju šolo za mlade harmonikarje, otroški zbor, harmonikarski ansambel, vodi pa še otroški pevski zbor KD Valentin Vodnik v Dolini, je prav gotovo zgovoren primer angažiranosti mladih v kulturni dejavnosti.
Mlada Suzana je torej z delom v društvu in izven njega zasedena tako-rekoč »noč in dan«. Tega se člani društva Fran Venturini ter pevci tamkajšnjega zbora dobro zavedajo. Zato jo imajo radi ter so njene dejavnosti, velike angažiranosti na glasbenem področju, zelo veseli.
Zadnjič je nastopila z zborom Fran Venturini na gostovanju v Marzabot-tu, kjer je na koncertu v občinski sejni dvorani spremljala zbor, ki ga vestno vodi Ivan Tavčar, razen tega pa je tudi sama odigrala nekaj skladb in pri tem požela velik aplavz.
Obiskali smo jo kar v domu A. Ukmarja, kjer ima vse dneve, razen ob četrtkih, pouk mladih harmonikarjev. V tem času vadi še enkrat tedensko domači harmonikarski ansambel, ki šteje 15 članov, otroški zbor KD Venturini, ki šteje 22 mladih pevcev, zbor v Dolini, ki šteje 20 otrok, harmoniko pa uči kar 17 gojencev.
»Harmoniko sem se začela učiti v Ricmanjih, ko mi je bilo pet let. Potem sem pri osmih letih postala gojenka prof. Giovannija Tarabocchie ter sem začela tudi s samostojnimi, pa tudi skupnimi nastopi. Imela sem precej
samostojnih nastopov, z ansamblom pa smo nastopali na raznih tekmovanjih, kjer smo dosegli lepe uspehe, nastopili pa smo tudi na TV programu Tele4. Začela sem nato spremljati'tudi razne naše zbore, kot na primer zbor osnovne šole v Ricmanjih, pa v Miljah, folklorno skupino KD Rdeča zvezda iz Saleža, srednjo šolo Simon Gregorčič, sedaj pa vodim otroški zbor pri našem društvu v Dolini in spremljam nekatere pesmi, ki jih poje zbor Fran Venturini.«
Suzana je začela s poučevanjem harmonike na domu že leta 1983, od leta 1985 poučuje ta inštrument pri
društvu Fran Venturini. »Gojenci so pridni in vestni in hodijo redno na vaje. Z njimi sem sestavila tudi harmonikarski ansambel, ki je že nastopal doma, pa v Šmarjah pri Kopru, na Ko-lonkovcu, 17. maja pa bomo nastopili z zborom in harmonikarskim ansamblom v Nabrežini. Načrtov imamo več, tudi snemanje na radiu Koper.«
Suzana obiskuje zborovski tečaj pri Domju, ki ga vodi Ignacij Ota. Z njo obiskuje tečaj tudi Boža Hrvatič, pe-vovodkinja zborov v Borštu in Skednju.
»Rada igram harmoniko. Rada nastopam samostojno, rada pa opravljam tudi ostale službe - kot pevovodkinja in učiteljica harmonike. Vse to me veseli. Še posebno pa sem vesela, da ima naša mladina smisel do petja in do učenja harmonike. Delo v društvu.je tako zelo popestreno. Upam, da bom lahko s svojim delom nadaljevala, da bodo moji gojenci dobro napredovali, da se bosta lepo uveljavila otroška zbora od Domja in v Dolini in da se bo lepo izkazal tudi naš harmonikarski ansambel.«
Pridni Suzani želimo, da bi bil njen trud poplačan v interesu društva, v katerem je še aktivna odbornica, in v korist nas vseh. (N. L.)
Na sliki: Suzana Žerjal z mladimi harmonikarji od Domja.
ganizacije so pri nas popolnoma izumrle in dejansko živijo le še na papirju,« je nadaljeval predavatelj. Kmečke zveze na primer v Gorici ni, saj razpolaga le z enim uradom, v katerem dela ena sama tajnica, taborništvo je v popolnem razsulu, prav tako ni več ženskega gibanja, ki je bilo še pred šestimi leti izredno aktivno in pomembno. Najpomembnejše in najuspešnejše je torej področje telesne kulture.
Precej vprašljiv je po Ruplovem mnenju odnos do kulture v klasičnem pomenu besede. Vse glasneje se namreč pojavlja dilema: kakovost ali po-Ijudnost? V iskanju kvalitete so se goriški kulturni delavci oddaljili svojim ljudem, predvsem tistim, ki živijo v najobrobnejših predelih. Svoje razmišljanje je prof. Rupel zaključil s hladno in trezno analizo o tem, kar Gorici danes manjka. Predvsem je občuteno po-mankanje vseh strokovnih struktur. Za trenutek se je prof. Rupel pomudil še pri vprašanju šolstva. Demografski padec ogroža obstoj slovenskih šol na Goriškem, saj so raziskave SLORI pokazale, da bo leta 1993 na slovenskih višjih šolah le še 56 dijakov.
Arhitekt Jože Cej je opozoril na silovite urbanistične posege, ki so spremenile naravno in gospodarsko podobo Gorice. V Štandrežu so nove zgradbe (avtocesta, mejni prehod, tovorno postajališče) popolnoma uničile bogato kmetijsko dejavnost. Kar zadeva meddržavne odnose je Cej z obžalovanjem pripomnil, da ni nikakršnega uradnega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Ena stran gleda na drugo s skrajno nezaupljivostjo. Zato pa so toliko bolj razviti med obema mestoma prijateljski človeški odnosi, ki niso odvisni od politikov. Tesnejše sodelovanje pa bi nedvomno prineslo veliko gospodarsko korist — na žalost pa se »italijanska« Gorica v svojih razmišljanjih in svojem delovanju še vedno obrača s hrbtom proti meji.
Kako doživljajo sedanjo goriško stvarnost predstavniki mlajše generacije, pa je na torkovem večeru v Slovenskem klubu obrazložil Igor Prinčič, ki je bil v svojih zapažanjih manj črnogled kot njegova sogovornika. Kljub temu da kar 150 goriških Slovencev obiskuje tržaško univerzo, in da torej večji del svojega časa preživijo izven svojega rojstnega kraja, se v Gorici rojeva nova ustvarjalnost mladih. Najpomembnejši dokaz za to je Kinoatelje, slovenski filmski krožek, ki je postal pomembno zbirališče za študente. Obenem je povedal, da med mladimi ni več občuten razkol med »obema taboroma«, prav tako pa je sodelovanje med italijansko in slovensko mladino na Goriškem izredno plodno. S svojimi svežimi idejami nameravajo mladi poživiti vsestransko kulturno dejavnost in pospešiti doslej le medlo zaznaven »goriški utrip«. Prinčič je obenem poudaril, da je vsekakor zelo občuteno pomanjkanje Narodne in študijske knjižnice, kjer bi se lahko mladi srečevali med seboj.
V polnem teku prva faza priprav na junijske volitve
Stranke se še ukvarjajo z delikatnim vprašanjem sestavljanja kandidatnih list
Čeprav smo v eni najbolj kritičnih predvolilnih faz, ko se posamezne stranke odločajo o zapletenih in delikatnih vprašanjih sestavljanja kandidatnih list, nekatere pa tudi o še deli-katnejšil) vprašanjih sklepanja volilnih zavezništev, je včerajšnja kronika predvolilnega dogajanja nadvse skopa. Stranke zaenkrat nerade govorijo tako o imenih kot o zavezništvih, ker bi javno pisanje lahko kaj kompromitiralo, se izgovarjajo na sedežih strank, kjer s težavo naletiš na človeka, ki je pripravljen povedati kaj več kot tisto, kar je že obče znano. To je nedvomno tudi znamenje, da se kandidatne liste večine strank oblikujejo v hudih porodnih krčih, da o dogovarjanjih za mešane volilne nastope sploh ne govorimo. Sicer pa bo vse to kmalu znano, saj bodo morale stranke od nedelje, 10. maja, do srede, 13. maja, predložiti kandidatne liste na tržaškem sodišču, in bo zato že ta teden vse jasno.
Nekoliko bolj zgovorna je bila včeraj le Slovenska skupnost, katere deželni svet se je sestal predsinočnjim v Nabrežini in sklenil, kot smo sicer na kratko že poročali v včerajšnji številki, da bo SSk na predčasnih političnih volitvah sredi junija nadaljevala v manjšinski koaliciji pod znakom Sardinske akcijske stranke. Potrjena je bila torej izbira, kot je rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga je stranka izdala po torkovi seji, da se načelo sa-
mostojnega nastopa uskladi z načelom solidarnosti med manjšinami, tako kot pri evropskih volitvah.
»Tako Sardinska akcijska stranka, kot Valdostanska zveza, ki sta s Slovensko skupnostjo glavni nosilki zavezništva, sta se obvezali, da bosta v parlamentu, kjer sta bili tudi že doslej prisotni, podpirali naš boj za pravičen zaščitni zakon,« je rečeno v tiskovnem poročilu, ki se zaključuje s prepričanjem stranke, »da bo zavezništvo med volilno kampanjo in v novem parlamentu odločno opozorilo vso italijansko javnost na manjšinsko problematiko in na zahteve Slovencev. Zato bo Slovenska skupnost, poleg kandidatov za poslansko zbornico in senat po vsem deželnem ozemlju, predstavila še nekaj slovenskih kandidatov tudi v okrožjih po Italiji, kjer živijo naši izseljenci, kot na primer v Milanu in Rimu.«
O imenih teh kandidatov pa na torkovi seji še ni bilo odločitev, pač pa. naj bi končno besedo o tej zadevi da-^ nes izreklo deželno tajništvo, zato nam včeraj tudi niso še hoteli anticipi-rati nobenega imena.
Nič novega tudi v zvezi s kandidatnimi listami socialistične stranke, pri kateri gre predvsem za vprašanje morebitnih zavezništev. S kom bodo šli socialisti na volitve? S socialdemokrati in radikalci ali pa, kar vzbuja še posebno tesnobo zlasti med sloven-
skim prebivalstvom, z Listo za Trst in njenimi najbolj reakcionarnimi predstavniki, kot sta na primer Hermet in Camber, ki naj bi ju LpT predlagala kot kandidata? V trenutku, ko zaključujemo redakcijo tržaške kronike, na ta vprašanja še nimamo odgovora. Mimogrede pa naj omenimo, da so se socialistični predstavniki v deželnem svetu včeraj sestali s svojimi republikanskimi kolegi, da bi izmenjali mnenja in poglede na sedanji politični položaj v Trstu in v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Njihova stališča so se ujemala, kar zadeva industrijsko in kmetijsko politiko v naši deželi, razlikovala pa so se glede deželnega referenduma.
Sinoči se je po krogu posvetovanj v 35 sekcijah sestalo pokrajinsko vodstvo KPI, ki pa bo šele danes razkrilo svoje odločitve (o njih bo moralo sicer danes sklepati še deželno vodstvo, nato pa centralni komite).
Med zanimivostmi te prve faze priprav na volitve naj omenimo dejstvo, da se danes začne zbiranje podpisov za predstavitev liste Gibanja zelenih. Podpise zbirajo do torka, 12. maja, na preturi (soba št. 90 vsak delavnik od 8. do 13.30, v popoldanskih urah (razen v soboto in nedeljo) pa pri notarjih Gru-nerju (Ul. S. Catarina 7), Altobelliju (Ul. Timeus 1) ter Malacrei (Trg Dalmacija 3). Danes med 15.30 in 19.30 bodo simpatizerji tega gibanja lahko podpisovali tudi pred Tergesteom.
Sprejeli so jih predstavniki SKGZ, SLOKI in NŠK
Jugoslovanski raziskovalci na obisku
Včeraj je obiskala Trst številna delegacija Skupnosti za raziskovalne dejavnosti Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje Fuada Stankovič. V delegaciji so bili raziskovalci Vladimir Klemenčič, Lidija Adolšek, Beno Lutman, Janez Rogelj in Bosnava Kljebič iz Slovenije, Ksenija Miranovič iz Črne Gore, Tragan Bendevski iz Makedonije, Lilijana Aleksič, Ljubo Kuštrin in Zovica Zuinovič iz Srbije, Dragan Pečinovič s Kosova, Saša Cervički in Suada Stankovič iz Vojvodine, Mirjana Klejbič in Milko Peševski s Hrvaške.
Gostom je dejavnost Slovenskega raziskovalnega ištituta orisal ravnatelj
Delavci Aquile pri krajevnih oblasteh za pospešitev srečanja na ministrstvu
Tudi včerajšnji dan je za delavce žaveljske rafinerije Aqui-la potekel mirno in brez bistvenih novosti. Delegacija delavcev je sicer v jutranjih urah ponovno kontaktirala prefekta, tržaškega in miljskega župana ter pokrajinske upravitelje z namenom, da bi pospešili dogovor za načrtovani sestanek na ministrstvu za industrijo.
Sindikalisti pa so se srečali z vodstvom Aguile in se pozanimali o birokratskem postopku, po katerem bi delavci v dopolnilni blagajni lahko prejeli predujme, ki jih bo izjemoma izplačala Tržaška hranilnica. Kaže pa, da zaradi zamude tehničnega značaja - baje je letalo iz Milana priletelo z znatno zamudo v Ronke - ni bilo mogoče že v teku včerajšnjega jutra oddati seznama vseh delavcev, ki že tri mesece ne dobivajo plače. Zadeva o dokumentaciji, ki bi jo morala Total izročiti zavodu Inps in tako omogočiti rutinsko izplačevanje dopolnilne blagajne, pa je še vedno zavita v meglo.
O slabem vremenu in ljudski modrosti
Majski hladni dnevi niso presenetili poznavalcev starih vremenskih pregovorov
Vsi, ki smo mislili (in upali), da je zime konec, smo se pošteno ušteli. Od ponedeljka dalje marsikoga trga v sklepih in daje po kosteh, zopet se ovijamo v volnene jope in podložene dežne plašče, nikamor ne gremo brez dežnika. Kot običajno pa je za vremenoslovce ta pojav povsem normalen, saj nikjer ni zapisano, da bi moral biti mesec maj prijetno topel, sončen in znanilec poletja.
Pač! Gornje je jasno povedano z dobrimi, starimi vremenskimi pregovori, ki jih še tako sodobna tehnologija ne bo izpodrinila. Res, da se nam včasih tudi pregovori izneverijo, v glavnem pa držijo. Toda, kako vremenarji, s pomočjo satelitov in računalnikov, tolmačijo hladno vreme in podpovprečne temperature teh dni? Pravijo, da je nad severnim Sredozemljem območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami in zahodno polovico Sredozemlja pa višinsko jedro hladnega zraka, ki ob višinskih jugovzhodnih vetrovih vpliva tudi na vreme pri nas. Kakorkoli že, mesec maj se je letos začel v znamenju sonca in božajočih sapic in prav v tem pogledu je vremenski pregovor zelo daljnoviden. Pravi namreč:
Če se maj s poletno vročino začenja, mraz še po Urbanu (25. 5.) pogosto ne pojenja. Ob tej ljudski resnici pa moramo še pomisliti, da bodo prihodnji teden "ledeni možje" Pankracij - 12. maja, Servacij (13.) in Bonifacij (14.). Zapomnite si, Če je pred Servacem poletje, mraz rad še pritisne na cvetje. Vsako navdušenje, ki nas je prve dni maja prevzelo je torej popolnoma neumestno, razen, če... Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. Kmalu po ledenih možeh pride koledarska Zofija (15. 5.), ki ima tudi nekaj povedati: Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Naj nam
Danes na univerzi predavanje o Kogoju
Na Inštitutu za slovansko filologijo, Ul. delLUniversita 7, bosta danes, 5. maja, ob 16. uri pisateljica Ivanka Hergold in prof. Pavle Merku predavala o tržaškem skladatelju Mariju Kogoju.
bo v opomin, če bo prihodnji petek suho vreme, nam poletje ne bo kdove kako naklonjeno. Najzgovornejši vremenski znanilec pa je vsekakor Urban, saj iz pregovorov kaže, da je od njega odvisno marsikaj wv prihodnjih mesecih. Takole pravi: Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče ali Če je Urbana lepo, dobro suši se seno.
Kaj pa, če . bo ves mesec maj deževen in kilav, kot napovedujejo nekateri? Nič zato, kajti Ce je meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga, v obratnem primeru pa človeku ne bp manjkalo kruha, živini pa sena, saj Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno.
Optimisti bodo bržčas osvojili ugodnejše vremenske pregovore, zmrzlini, kot je podpisana, pa volnenih jopic še zlepa ne bomo spravili v naftalin. Vremenarji napovedujejo namreč, da bo danes na Primorskem zapihala burja. Že res, da bo zapodila oblake in z njimi dež, pri nas doma pa smo že sinoči zanetili v dobrem, starem "gašperju”, kjer je ogenj prav veselo prasketal in nepreklicno pregnal vlago, ki nam je vsiljivo gnala po kosteh.
MIMA KAPELJ
Ob dnevu »bele palice in psa spremljevalca«
Predlogi slepcev občinski upravi
Ob včerajšnjem vsedržavnem dnevu bele palice in psa spremljevalca" so se slepci tudi v našem mestu mobilizirali, da bi javnost opozorili na svoje potrebe, ki sicer od drugih, ki imajo veliko srečo, da lahko vidijo, ne zahte-yajo prevelikih žrtev. Delegacija krajevne Zveze slepcev je tudi obiskala Tržaško občino, kjer sta jo sprejela odbornika za higijeno in zdravstvo Cer-nitz ter za urbanistiko Vattovani. Delegacija je upraviteljema orisala predvsem težave, s katerimi se morajo ubadati slepci in vsi oni, ki imajo težave z vidom, ko se premikajo po mestnih ulicah, dala pa je tudi vrsto konkretnih in zanimivih predlogov, kako bi se dalo te težave premagati.
Po njihovih predlogih naj bi tako uvedli zvočne semaforje, posebne zvočne signale za zapreke na pločnikih itd. Tudi glede mestnih prevozov bi se dalo marsikaj napraviti, na pri-
mer opremiti avtobuse s posebnim ozvočenjem, ki naj bi na postajališčih opozarjal na številko avtobusa.
Oba odbornika sta se obvezala, da bosta preučila zadevo ter dala ustrezne predloge, tudi eksperimentalnega značaja, občinskemu odboru.
Andrea Pittana kmalu na svobodi?
Za 20-letnega Andrea Pittana, ki je že od 5. februarja v zaporu pod obtožbo, da je ubil svojo nono Wilmo lak-settich, se bliža čas novih, bržkone ugodnih ukrepov. 10. maja bodo izvedenci namreč morali izročiti sodniku izsledke preiskav, s pomočjo katerih naj bi bili ugotovili, ali so na njegovi obleki odkrili madeže krvi in čigavi so lasje, ki so jih našli pod nohti žrtve. Tretji pomemben dejavnik je ugotovitev ure smrti. Razen izvidov krvi sta zadnji dve preiskavi skrajno otežkoče-ni. Kaže namreč, da gre le za drobce las in da so izvidi zato oporečni. Glede ure smrti so izvedenci ravnotako v težavah, kajti na razpolago imajo izjavi sodnega zdravnika in zdravnika Rdečega križa, ki se med seboj razhajata. Zdravnik RK namreč ugotavlja, da je nesrečna pokojnica umrla okrog 13. ure, za sodnega pa je smrt nastopila precej ur prej. Kaže vsekakor, da je zdravnik RK, ki je prvi pregledal truplo, imel več možnosti za točno ugotavljanje, kot pa drugi, ki je opravil ob-
Po treh mesecih umrl ponesrečenec
Za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila pred več kot tremi meseci, je včeraj na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice umrl 49-let-ni tržaški kulturist Roberto Bastianutto. 18. januarja ponoči je Bastianutto prečkal Ul. Carducci, ko ga je z maseratijem zbil 28-letni Paolo Stricca iz Ul. Pinguente 9. Kaže, da je Bastianutto stopil na cesto nenadoma in povsem nepričakovano, tako da Stricca ni mogel preprečiti trčenja. Ko so reševalci prepeljali ranjenca v bolnišnico, ga niso mogli identificirati, ker na sebi ni imel nikakršnih dokumentov, ne osebne listnice. Šele nekaj dni kasneje so s pomočjo njegovega delovodje ugotovili, da gre za znanega tržaškega kultu-rista. Ze od vsega začetka pa so zdravniki imeli le malo upanj, da bo Bastianutto okreval, saj je dospel v bolnišnico v globoki nezavesti.
dukcijo več ur kasneje. Edina, ki bi pribila na križ Andrea, je torej preiskava o krvavih madežih. Za le-te se sicer že ve, da jih na oko ni bilo opaziti. Ostaja še ena zapreka: njegovo prvo in edino priznanje agentom policije. Toda ne gre pozabiti, da ima Andrea umsko zrelost majhnega otroka in da ni čudno, kot je potrdil v svojem poročilu nevropsihiater Tuvo, da je iz bojazni pred policijo in želje, da bi čimprej bil pri mami, priznal dejanja, ki jih ni nikoli naredil. S formalne plati je vsekakor to priznanje neveljavno, saj je bilo dano na kvesturi in v odsotnosti odvetnika. Pred sodniki je Andrea umor stalno zanikal.
Njegov odvetnik Luciano Sampietro je velik optimist in trdno verjame, da bo Andrea verjetno že prihodnji teden na svobodi, če drugače ne, vsaj na začasni. Branilec morda ve kaj več, toda tega noče povedati, da ne bi kršil preiskovalne tajnosti. »Andrea ima za vse ure tistega usodnega jutra trden alibi, ki so ga številne osebe potrdile. Prepričan sem, da ga izvidi ne morejo obremenjevati za dejanja, ki niso njegova. Morilca bo treba iskati drugje,« zatrjuje.
■ Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da so od 1. maja do 30. septembra vse trgovine na drobno, ki poslujejo na turističnem območju občine, lahko neprekinjeno odprte do 21. ure.
V omenjenem obdobju so tudi preklicana določila o zaprtju trgovin ob nedeljah, praznikih ter medtedenskih dneh, obveznih za počitek. Omenjene spremembe so vsekakor neobvezne.
Darko Bratina, delo Narodne in študijske knjižnice pa je predstavil njen predsednik Jože Pirjevec. Pogovor o položaju slovenske manjšine v Italiji, njeni raziskovalni dejavnosti in drugih vprašanjih, ki so zanimala raziskovalce, je stekel na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze, kjer je goste sprejelBoris Race.
Tudi v Trstu zelenordeči telefon DP
Tržaška federacija Proletarske demokracije DP je po zgledu strankinih federacij v drugih italijanskih mestih uvedla tudi v Trstu tako imenovani »zelenordeči telefon«. Vsak občan, ki želi prijaviti kakršenkoli primer slabega ravnanja z okoljem ali njegovega onesnaževanja, pa naj gre pri tem za odgovornosti zasebnikov ali javnih ustanov, lahko zavrti številko 305436. Stranka bo nato poskrbela, da bodo s prijavljenimi primeri seznanili širšo javnost in po potrebi tudi javne uprave in sodstvo. Zelenordeči telefon bo na razpolago javnosti vsak dan, od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure.
Pridržana prognoza za priletno žensko
Včeraj zjutraj je v Ulici Capodistria avto povozil starejšo žensko in jo hudo poškodoval. 67-letna Italia Utel vd. Russo, bivajoča v Ul. Capodistria 22, je včeraj zjutraj okrog 9. ure prečkala cesto v bližini svojega doma, verjetno izven prehoda za pešce, ko je s fiatom uno pribrzel Luciano Cergol iz Ulice Piccolomini 9. Cergol je videl žensko le zadnji trenutek in ni utegnil pravočasno ustaviti vozila. V nesreči se je Russova močno udarila v glavo, trebuh, prsi in noge. Rešilec Rdečega križa je ranjenko prepeljal v katinar-sko bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdravniki so si pridržali prognozo, ker je ženska utrpela hud možganski pretres in je začasno izgubila spomin.
Za zapahi avtorja kolosalne tatvine v Trstu
Kolosalna kraja mamil naravnost iz urada za zaplenjeno blago tržaškega sodišča je bržkone še v spominu Tržačanov, čeprav se je dogodek pripetil že pred nekaj leti. Tatovi so ponoči splezali do prvega nadstropja, nato pa so vlomili v notranjost sodišča in v že omenjeni urad, od koder so odnesli več kot 30 kg heroina in 20 kg morfija. Čez dober mesec so jih tržaški agenti letečega oddelka prijeli: šlo je za skupino šestih oseb (v glavnem iz Pescare), ki je bila znana po svojih organiziranih »podvigih«. 46-letnega Luigija Masciullija je tržaško sodišče obsodilo na 7 let in šest mesecev zapora, njegovega pajdaša Lorenza Palmierija na nekoliko nižjo kazen, preostale štiri, ki niso direktno sodelovali pri tatvini, pa le na nekaj mesecev. Tako Masci-ulli kot Palmieri sta bila ptička na veji, kajti v pričakovanju dokončne razsodbe so ju izpustili na svobodo. Toda kasacijsko sodišče je pred dnevi razsodbo potrdilo in oba sta sedaj za zapahi. Palmierija, ki se je skrival, so aretirali pred dnevi v Abrucih karabinjerji, Masciulli pa se je včeraj sam javil na kvesturi v Pescari.
Ob izgubi drage mame Alojzije Čontale izrekata iskreno sožalje Zlati Rodošek in sorodnikom kolektiv in uprava Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Zanimanje kriških osnovnošolcev za vsakodnevno nastajanje dnevnika
Tako se je od prejšnjega četrtka do ponedeljka, 4. maja, ponosno razkazoval borštanski »maj«, ki ga je postavila vaška mladina s sodelovanjem vaškega kulturnega društva Slovenec. V Borštu že dolgo let ni bilo tako živahno. Vso pobudo obnavljanja nekdanje tradicije so tokrat prevzeli fantje iz Boršta in Zabrežca, ki so tudi obnovili vaško »fantovsko«. Le-ta pa je z navdušenjem poskrbela za vse, kar je bilo potrebno za postavitev »maja«, kakor tudi za vso družabnost, ki je sodila zraven. »Maj« so po tradiciji slovesno dvignili na predvečer prvega maja, v ponedeljek pa so ga, kot rečeno, prav tako slovesno podrli
gledališča
vazna obvestila
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel
^|VSSSSKO
'GLEDALIŠČE V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
Jutri, 8. maja ob 20. uri v soboto, 9. maja ob 14. uri
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA ^ V NABREŽINI
prispevki
čestitke
Kako se rojeva časopis, ki ga zjutraj kupimo ali nam ga raznašalec prinese na dom? Kako novinarji izvejo za kopico vesti, ki jih objavijo? In kakšna je "pot", ki je neki dogodek prehodi od trenutka, ko se pač zgodi, do takrat, ko se pojavi v obliki članka v časopisu?
To so vprašanja, ki ne zanimajo samo strokovnjakov, ampak imajo poseben čar tudi za najmlajše, kot dokazuje pozornost, ki jo kažejo osnovnošolski otroci, ko prihajajo na obisk v našo redakcijo. To je veljalo tudi za učence kriške osnovne šole Albert Sirk, ki so bili pred nekaj dnevi v naši redakciji in ki so za trenutek pozabili na otroško razposajenost in pozorno sledili razlagam o tem, kako naš dnevnik vsak dan nastaja.
Takšen je bil »maj« v Borštu
Danes slavi svoj 74. rojstni dan LIČKA LEGIŠA iz Prečnika. Obilo zdravja in zadovoljstva ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 7. maja
GIZELA
Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.33 - Luna vzide ob 13.27 in zatone ob 3.16.
Jutri, PETEK, 8. maja
VIKTOR
PLIMOVANJE DANES: ob 2.18 najnižje -7 cm, ob 6.17 najvišje 0 cm, ob 12.17 najnižje -25 cm, ob 19.31 najvišje 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
11,9	stopinje, zračni tlak 1008,8 mb pada, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 80-odstotna, padlo je 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Catherine Zanevra, Jessica Stoka, Luigi Braini, Nicolo Kr-mac, Matteo Protopapa, Cristina Antolli, Adriano Condello, Giulia Cergol.
UMRLI SO: 13-letni Paolo Mazzara, 71-letni Francesco Franca, 71-letni Salva-tore Perehtin, 71-letna Antonia Spaned-da, 83-letni Francesco Varni, ?9-letni Mario Possi, 81-letna Maria Stagni, 63-letni Edoardd. Carli, 81-letni Matteo Sain, 75-letni Guerrino Fermo, 70-letna Letteria Frisone, 75-letna Florinda Conti, 85-letna lolanda Apollonio.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. maja, do sobote, 9. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Uomini, kom., 1985, 96j r. Doris Ddrrie: i. Heiner Lau-terbach, Ulrike Kriener.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Stand by me, dram., ZDA 1987, 90',■ r. Rob Reinen i. Will Wheaton, R. Phoenbc.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986; r. Wo-ody Allen; i. Mia Farrow, Michael Cai-ne.
Ob praznovanju 40-letnice skupnega življenja darujeta Elvira in Bruno Prašelj
25.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg, 25.000 lir za KD Valentin Vodnik, 25.000 lir za pihalni orkester Breg ter 25.000 lir za ŠD Breg.
Boris Čuk in Aldo Cunja darujeta
13.000	lir za pihalni orkester Breg.
Ob plačilu članarine za leto 1987 so darovali za VZPI-ANPI Prosek-Kontovel: Angel Grljanc 5.000 lir, Miroslav Prašelj
O.OOOJir, Rajmund Prašelj 5.000 lir, Slavo-Ijub Štoka 25.000 lir, Josip Štoka 3.000 lir, Angel Škrk 5.000 lir, Andrej (Stanko) Starc 5.000 lir, Emil Pahor 5.000 lir, Edvard Danev 1.000 lir.
V	spomin na Andrejevega očeta Branka Grahonjo daruje učiteljski zbor OŠ Pesek 30.000 lir za šolo na Pesku.
Namesto cvetja na grob Rada Nakrsta daruje družina Maks Spetič 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Štefanije Grgič iz Bazovice darujeta nečakinji Vanda Primožič in Dana Možina 100.000 lir za Dijaško matico.
Ob 20. obletnici smrti pok. Marije Čač darujejo sinovi in hčere 200.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na pok. Ernesta Čoka darujejo Berta Sedevčič 20.000 lir ter družini Zerjul in Žerjal 30.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
V	spomin na pok. Ernesta Čoka in na Mandota čoka daruje Ada Čač 5.000 lir za ND Lonjer-Katinara.
V	spomin na Kristjana Metelka in Milke Starc darujeta Milena in Mirko 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 1. obletnici smrti Sabine Furlan darujejo Slavica, Marica in Mirko 60.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Gabrovcu.
V	spomin na pok. mamo in nono Štefanijo Obersnel vd. Grgič daruje družina Grgič 50.000 lir za ŠD Zarja, 50.000 lir za ŠD Sloga, 50.000 lir za KD Lipa, 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič ter 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Obersnel vd. Grgič daruje Vera Križ-mančič 30.000 lir za ŠD Zarja, 30.000 lir za KD Lipa ter 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice.
V	spomin na Emilijo Petaros por. Ota darujejo svojci 40.000 lir za KD F. Prešeren iz Bolj unča.
V	spomin na Emilijo Petaros por. Ota darujeta družini Bolčič in Bratoš 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju ter
20.000	lir za KD F. Prešeren.
Ob današnji nedočakani 80-letnici prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Štefanijo Obersnel daruje družina Žagar (Padriče 70) 10.000 lir za ŠD Zarja.
Ob 11. obletnici smrti prof. Erminija Ambrozeta daruje Marija 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na pok. mamo Štefanijo Obersnel vd. Grgič daruje družina Grgič
50.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Štefanijo Obersnel daruje družina Žagar (Padriče 70) 10.000 lir za ŠD Zarja.
mali oglasi
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke ELENE TALLERI, ki bo trajala do 14. maja.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese razstavlja svoja dela ARNALDO GRUDNER.
V	tržaški Občinski galeriji bo do 14.
maja odprta razstava CARMELA VRA-NICHA.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK.'
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 8. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Mladinsko gledališče Kresna noč -Tabor mladih prireja gledališki show o nespameti SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE. V Prosvetnem domu na Opčinah danes, 7. t. m., ob 20.30. Omejeno število mest. Listke dobite v Prosvetnem domu v baru od 19. do 22. ure ali na ZSKD od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure.
KD Rovte - Kolonkovec - Ul. Monte-sernio 27, priredi gostovanje ŽPZ Rdeča zvezda iz Saleža v soboto, 9. t. m., ob
20.30.	Vodi Marta Verk-Volk. Na celovečerni nastop so vabljeni ljubitelji lepe glasbe in veselega razpoloženja.
Inštitut za slovansko filologijo na filozofski fakulteti v Trstu, Ul. delPUniver-sita 7, vabi na sedež inštituta, danes, 7. t. m., ob 16. uri na predavanje pisateljice Ivanke Hergold in profesorja Pavleta Merkuja o skladatelju Mariju Kogoju.
V	NAJEM DAJEM - sezonsko: eno dvosobno in dve enosobni stanovanji v Mandrah na otoku Pagu. Tel. 003851/898118.
JUST ŠKERLJ - Salež 44 - je odprl osmi-co. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Švara v Trnovci št. 14.
MARIO KROŠELJ - Jamlje - je odprl osmico. Toči domače vino in nudi tudi domačo zakusko.
PRODAJAM akacijeva drva. Tel. v večernih urah na št. 0481/884161 - Zni-derčič (Števerjan).
ČOČEVI so v Doberdobu v Ul. Bratuž odprli osmico. Nudijo svoje vino in domač prigrizek.
OSMICO je odprl Milan v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Emil Purič - Repen 15.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
PRODAM osebni računalnik AM-STRAD-SCHNEIDER 61283 z barvnim monitorjem, disketnikom ter mnogimi uporabnimi programi, in zvočnike PANASONIC 30 vatov za avto. Tel. 302748.
PRODAM motorček TOMOS, letnik 1981, potreben majhnih popravil. Tel. 415534 ob urah kosila.
PRODAM tridelna macesnova vrata z dvojno zasteklitvijo 195x230 v odličnem stanju. Tel. 415534 ob urah kosila.
STANOVANJE oddajam v najem v centru mesta: 3 sobe, III. nadstropje, dvigalo. Poslati pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Kovačič«.
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. na št. 421508 , po 21. uri.
OSMICO sta odprla Neri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
V	NABREŽINI prodam 4-sobno stanovanje. Za informacije tel. na št. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
IŠČEMO vajenko za manufakturno trgovino, sezonsko delo. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Sezonsko delo«.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH
vabi
člane in vaščane na redni letni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju
v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30
v prostorih društvene gostilne na Opčinah, Proseška ulica 39.
Upravni odbor poziva člane in vaščane na čim številnejšo udeležbo zaradi nadaljnjega delovanja in razvoja zadruge.
Upravni odbor
prireja danes, 7. t. m., v soboto, 9., v po-	Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo	GRATTACIELO - 17.00, 22.15 11 bambi-		
nedeljek, 11., v torek, 12. ter v sredo, 13.	letovanja za otroke in mladino:	no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Micha-		
t. m., ob 10. uri pravljico OLE LUK H. C. Andersena - M. Sosiča.	— na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta sta-	el Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.	menjalnica	6. 5. 1987
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Jutri ob 20.30 otvoritveni koncert z orkestrom gledališča Verdi pod vodstvom Jamesa Judda. Kot solist bo nastopil Pi-erre Amoyal. Na sporedu Beethovnove, Chaussonove, Ravelove in Šostakovičeve skladbe. Ponovitev koncerta v soboto ob 18. uri.
izleti
Godba Veseli godci iz Boljunca prireja 24. t. m. enodnevni izlet v Montello (TV). Vpisovanje od 18. do 20. ure v Klubu partizanov - Boljunec do konca razpoložljivih mest ali po telefonu na št. 228258 v večernih urah.
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite (Polhov Gradec). Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob delovnem urniku (tel. 767-304). Cena izleta 12.000 lir.
Zveza vojnih invalidov - odbor in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju priredita 12. in 13. junija IZLET V SLOVENSKI ALPSKI SVET. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Ci-cerone 8/B (tel. 631084), od 9. do 12. ure vsak dan razen sobote.
—	v Tolminu od 1. do 15. 7., za otroke od
10.	do 17. leta;
—	v Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 10. maja na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Danes, četrtek, 7. t. m., ob 18. uri bo v Katoliški knjigarni predstavitev zbirke BURJA IN KAMNI (proza in poezija 1987). Spregovorila bo prof. Marija Cen-da Klinc. Avtorice Irena Žerjal, Nadja Švara in Marija Mislej bodo prebrale nekaj sestavkov. Nastopil bo Tamburaški zbor iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala. Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek,
11.	maja, predaval dr. Tone Stres iz Ljubljane na temo »Človekove pravice v luči krščanstva«. Začetek ob 20.30.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Spettri, srh., It. 1987, 94/ r. Marcello Avallone; i. Do-nald Pleasence, John Pepper, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Night Life, pom., □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone;
i.	Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Profumo, krim., It. 1987; r. Giuliana Gamba; i. Florence Guerin, Robert Egon Spectenhausen,
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1'investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Desideri bagnati di Samantha, porn., □ □
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1265.—	Japonski jen.................... 8.50
712.—	Švicarski frank ............... 867,—
212.—	Avstrijski šiling........... 101.—
629.—	Norveška krona .................. 188
33.40	Švedska krona............... 201,-
2090.—	Portugalski eskudo.............. 8.50
1889.—	Španska peseta.................. 9.50
186.—	Avstralski dolar ........... 860,-
9,-	Debeli dinar.................... 1.80
930.—	Drobni dinar.................... 1.80
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
šolske vesti
Vodje bralnih značk osnovnih in nižjih srednjih šol so vabljeni na sestanek, ki bo danes, 7. t. m„ ob 17. uri v šoli F. Bevk na Opčinah. Dnevni red: prevzem bralnih značk, porazdelitev ustvarjalcev, po podeljevanju razno.
CAPITOL - 16.00, 22.00 I Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985; r. Roman Pojanski; i. Walter Matthau, Cris Campion. LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA/Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. Willi-am Hurt, Raul Juha.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 H mostro di Firenze, dram., It. 1986, 92'; r. Cesare Ferrario; i. Leopard Mann, Bettina Giovannini.
RADIO - 15.30, 21.30 Pornogatti in amo-
re, porn., O □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □□
OPEL SERVIS ■ Serri Tulilo & C. s.n.c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km ali 5000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. Prodaja rabljenih avtomobilov z garancijo.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
IZLOŽBA: UL Brunner 14 —- Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Ob sobotah odprto 8.30 - 12.30
Ženska in njena stvarnost___________breda pahor
Zakaj proti jedrski energiji
»Stalno nam oponašajo, da smo ženske prečustvene in da se opredeljujemo proti jedrski energiji zaradi pretirane emotivnosti: osebno absolutno zagovarjam pravico žensk in vseh ostalih do izražanja emocij, vendar pa sem trdno prepričana, da je odpor žensk do jedrske energije osnovan na zelo tehtnih in stvarnih razlogih«.
Vsebinsko polemično, a v umirjeno-prepričevalnem tonu, je Lidia Mena-gace na torkovem srečanju v tržaškem Časnikarskem krožku začela utemeljevati zakaj je italijansko žensko gibanje odgovorno in zavestno proti današnjim načinom uporabe jedrske energije. Okroglo mizo je organizirala Zveza žensk kot številne druge organizacije ob prvi obletnici tragične nesreče v sovjetski elektrarni Černobil, ki je v trenutku načelna razmišljanja o uporabi jedrske energije pretvorila v pereče konkretne dileme.
Ženski »proti jedrski energiji« je Lidia Menapace strnila v tri glavne točke. Prva je odločno političnega značaja: ženski del prebivalstva (ki še vedno predstavlja več kot polovico prebivalstva, kar v demokratični državi ne bi smelo biti zanemarljivo) zavrača jedrsko energijo, ker je ves razvoj nuklearne fizike zasnovan na napadalnih
predpostavkah. Ne gre za splošen odpor proti oboroževanju, ki ga ženske odločno zagovarjajo že leta, temveč za ugotovitev, da so znanstveniki načelno in praktično zasnovali razvoj te posebne veje fizike samo v smeri raziskave mehanizmov jedrskih eksplozij.
»Vsa ta leta so nas skušali prepričati, da se lahko raziskuje samo v tej smeri, imenujmo jo napadalno,« so v diskusiji po Lidii Menapace povzele isto misel tudi druge udeleženke razprave, » zato so vse nasprotnike takšne uporabe jedrske energije, med katerimi so . bile ženske zelo številne, kratkomalo poimenovali za nasprotnike znanstvenega razvoja.« Odpoved jedrski energiji, naj bi bila po takšnem tolmačenju, zanikanje pomena znanstvene raziskave in splošnega napredka. Takšna enačba pa je po mnenju L. Menapace preenostavna, ker postavlja nekatere odločitve političnih in znanstvenih krogov izpred petih -štirih desetletij kot absolutne in večno veljavne aksiome.
Vendar pa prav znanstveniki dandanes trdijo, da je med bistvenimi značilnostmi znanstvene raziskave njena »berljivost«, se pravi, da jo je moč ocenjevati iz raznih in povsem različnih
zornih kotov. Pri tem bi seveda moral biti vsakdo oborožen z dovoljšnjo mero bistvenih informacij, kar dandanes ni praksa, »saj nas visoki znanstveni krogi obravnavajo kot imbecile, istočasno pa si v lastni sredi izmenjujejo celo vrsto težkih dvomov, ki bi jih v javnosti nikoli ne ponovili«, je o diskretnosti znanstvenih krogov menila Lidia Menapace.
Iz te razširjene nevednosti se rodi nelagodje, ki je postalo nekakšna splošna značilnost žensk, ko razpravljajo o tem perečem vprašanju. Takšne občutke je na tržaški okrogli mizi izpostavilo več žensk, ki so v zvezi z informiranjem in vzgojo na tem področju nakazale več možnosti, kako premakniti zadevo z mrtve točke. Veliko več kot doslej bi seveda morala narediti šola in to.na vseh ravneh, več zanimanja bi moral pokazati tudi vsak posameznik in pozorneje slediti poročanju tiska, ki se sicer v tem konkretnem primeru ni najbolje izkazal, saj po svoji slabi stari navadi »raje sledi dogodkom kot pa problemom«. In končno, če bi žensko zavzetost merili po prisotnosti na torkovi okrogli mizi in podobnih pobudah, bi pač nujno morali ugotoviti, da ženske vprašanje jedrske energije sicer bega, vendar globje ne prizadene.
Poleg splošnega in tako imenovanega uradnega osveščanja ter obveščanja, pa je izrednega pomena tudi pretok informacij med ženskami oziroma povezava ženskega gibanja z znastve-nicami. Iz zelo objektivnih razlogov je namreč nemogoče pričakovati, je s tem v zvezi dejala Lidia Menapace, da bi brez pritiska in podpore žensk znanstvenice lahko postale uspešen nosilec »ženske znanstvene kontrain-formacije«.
Ker je bila prva točka splošno sprejeta kot najpomembnejša, smo ji namenili toliko prostora. Zato o ostalih dveh na kratko: druga se nanaša na posledice žarčenja, ki zaradi zakonitosti genetike drugače prizadevajo posameznike ženskega in moškega spola, v bistvu pa možnosti obstoja človeškega roda. In končno so bile pod tretjo točko mišljene posledice gradnje elektrarn na naravno okolje. O zaščiti okolja je več povedala predstavnica novoustavljene tržaške Zveze za okolje Tiziana Penne, medtem ko je o odnosu mladih do celotne problematike zavzeto govorila Raffaella Bollini.
Iz Bruslja pesem evrovizije
V Belgiji se je v torek zvečer začela največja evropska pevska prireditev Pesem evrovizije, ki se bo zaključila v soboto. (Prireditev bodo prenašale Ljubljanska in Koprska televizija od 21. ure dalje in druga italijanska televizijska mreža od 22.45 dalje.) Med nastopajočimi so predstavnica Francije Christine Minier (zgoraj levo), Danka Cathrine Herdorl s pesmijo Ed Lille Melodi (zgoraj desno) in nemška skupina Wind (spodaj). Italijo bo predstavljal Umberto Tozzi s popevko Gente di mare.
današnji televizijski in radijski sporedi
■ ■
' '
ri rai 1 ___________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?, vmes (13.30) Dnevnik
14.15	Dokument.: Quark ekonomija
15.05	Inf. odd.: Kronika motorjev
15.30	Izobraževalna oddaja: Shede iz arheologije - Paestum
16.00	Šport: kolesarstvo
16.30	Aktualna oddaja: Svet je tvoj
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Inf. oddaja: Odprti prostor
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	L uomo che parla ai cavalli
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Elliott, il drago invisibile (kom., ZDA 1977, r. Don Bluth, i. Sean Marshall, Helen Reddy)
22.25	Dnevnik
22.35	Informativna oddaja: Esplorando
23.45	Glas. odd.: Sanremo rockstar 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	|
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije - Giaglione, praznik naše dežele
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.25	Filmske novosti
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick -Desiderio di tenerezza
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Lo scialo (po romanu Vasca Pratolinija, 3. del)
22.05	Glasbena oddaja: koncert Fran-cesca Guccinija
22.30	Dnevnik
22.45	Športne vesti
23.45	Film: Il sangue e la rosa (fant,-dram., It.-Fr. 1960, r. Roger Vadim, i. Mel Ferrer, Elsa Marti-nelli, Annette Stroyberg)
A- RAI 3	1
12.00	Izobraževalna oddaja: Slikar svetuje
12.30	Dokumentarec: Monografije
13.00	Uporaba avdiovizualnih sredstev v znanosti
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.15	Informativna oddaja: Stiffelius
16.15	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.35	Film: Ouartieri alti (kom., It.
1943, r. Mario Soldati, i. Adriana Benetti, Massimo Serrato)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Otroški laboratorij: Pripovedovanje pravljic
20.30	Film: Ballando con uno scono-sciuto (dram., VB 1985, r. Mike Nevell, i. Rupert Everett, Miranda Richardson, lan Holm)
22.05	Dnevnik
22.10	Informativna oddaja: Geo — Pustolovščine in odkritja
23.00	Dnevnik
23.25	Informativna oddaja: Stiffelius
(far RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Filmska vzgoja: Kaj je film - Faktografski ali dokumentarni film, nato slovenski kratki film Jutrišnje delo in razgovor z režiserjem Jožetom Pogačnikom, letošnjim nagrajencem za življenjsko delo na 34. beograjskem festivalu kratkega in dokumentarnega filma
11.00	Filmska matineja: Vincent, Fran-cois, Paul in drugi (Fr.)
16.35	TV mozaik - Šolska TV (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Pisma iz TV klobuka
18.25	Ekološka rubrika: Zelena straža
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Sp., r. Rafael Moreno Alba, 12. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Retrospektiva dokumentarnih žanrov: Majnik Jožefa Čudna
(iP) TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Stranke izbirajo kandidate TRST — Ženske proti načinom uporabe jedrske energije TRST — V Slovenskem klubu o današnjem goriškem utripu SESLJAN — Razstava kmečkega orodja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Film: La citta sommersa (pust., r. B. Boetticher, i. Anthony Ouinn)
22.10	TV Vsedanes
22.20	Nad.: Delitto di stato (4. del)
23.30	Dokum.: Zgodovina znanosti
ijf] CANALE 5
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Volti di oggi, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Una splendida canaglia (dram., ZDA 1966, r. Irvin Kershner, i. Sean Connery, Joan-ne Woodward)
16.30	Nadaljevanki: Aliče,
17.00	L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.10	Inf. odd.: Cadillac
23.55 Filmske novosti
0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
(SL RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Steward, Janet Leigh, Robert Ryan)
22.15	Film:	Hindenburg
(dram., ZDA 1975, r. Robert Wise, i. George C. Scott)
0.25 Nanizanki: Ironside, 1.15Switch
<^ft> ITALIA1_________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film:	Tragedia a
Montpelier (dram., ZDA 1980, r. Jerry Thorpe, i. Richard VVidmark, Ned Beatty, Ossie Davis)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Sandy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: Professio-ne vacanze
22.25	Variete: Lupo solitario
23.35	Film: Daniel (dram., ZDA 1983, r. Sidney Lumet)
EOfEli TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - Jab-ber Jaw
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Il fichissimo, Gigi, Voltron, Tran-sformers, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Un violento week-end di terrore (dram., Kanada 1976, r. William Fruet, i. Bren-da Vaccaro)
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: Due ragazzi da marciapiede (kom., Španija 1971, r. Ramon Fernandez, i. Jean So-rel, Ira Furstenberg)
^ telefriuLi
13.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: IL tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box, 17.25 Speciale La Grotta
17.45 Variete: Fantastico
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarec: Lepote Italije
20.30	Športne vesti
21.30	Dokum.: Oceani
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: La signora e il fantasma
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica; glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Dis-korama, 16.00 Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: Primorska poje 87; 18.00 Četrtkova srečanja: Zgodbe revolucionarja Lipeta Kosca (uredila Lida Turk); 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj koke; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.30 Melodije;
14.05	Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Ljubljana;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja . kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Z revije Primorska poje 87; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otroška oddaja; 10.35 Vstop prost;
11.00	Su e zo per le contrade; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Družinski zdravnik; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L aguilone; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 19.00 I magnifici sette; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 15.30 Ekološka oddaja; 17.00 Skavtska oddaja -Jamboree; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; oddaje povezuje glasba.
Slovenski gospodarstveniki pri Bevilacqui
Stvarne perspektive sodelovanja med SDGZ in Trgovinsko zbornico
Zavod deluje že petnajst let
Jutri v Novi Gorici odprtje stavbe Pokrajinskega muzeja
Pokrajinska delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je v torek srečala s predsednikom go-riške Trgovinske zbornice dr. Enzom Bevilacguo. Srečanje je potekalo na sedežu Trgovinske zbornice. Delegacijo SDGZ so sestavljali predsednik pokrajinskega odbora in obenem načelnik gostinske sekcije Anton Nanut ter načelniki ostalih treh sekcij, Attilio Brisco za trgovino na drobno, dr. Štefan Bukovec za zunanjo trgovino in Bogdan Butkovič za obrtno sekcijo. Spremljal jih je tudi funkcionar Združenja Igor Orel.
Predstavniki slovenskih gospodarstvenikov so predsedniku Zbornice prikazali strukturo, delovanje in pomen Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predstavili so mu predvsem prisotnost organizacije in v njej včlanjenih gospodarstvenikov v goriškem prostoru in pomembnost slovenskega gospodarstva za goriško ekonomsko stvarnost nasploh.
Bevilacgua je s svoje strani zagotovil, da dobro pozna prisotnost in pomen slovenskega gospodarstva na Goriškem. Ocenil je, da predstavljamo Slovenci v goriški stvarnosti pomemben gospodarski subjekt, ki ga je treba vsekakor upoštevati v ekonomskem življenju in načrtovanju.
Stari predmeti na razstavi v Stražicah
V	župnišču v Stražicah so lani priredili razstavo starih razglednic in drugih slik o tem mestnem predelu. Uspeh je tamkajšnje zbiralce starih predmetov in dokumentov opogumil, da so letos priredili že drugo razstavo. Gre za predmete, ki so jih naši predniki, oziroma, ki smo jih tudi mi uporabljali še do pred kakim desetletjem. Takrat je v naša stanovanja, delavnice in trgovine vdrla nova tehnologija. Staro robo smo dobesedno zmetali skozi okno ter pričeli uporabljati enolične predmete.
V	Stražicah so zbrali približno sto takih starih predmetov. Lahko vidimo-petrolejke in stare stenske ter namizne ure, stare naprave za mletje in kuhanje kave, orodje za razne obrtnike, stare pisalne stroje in likalnike, vrsto glasbenih inštrumentov. Skratka, na ogled do nedelje je vrsta predmetov, ki jih bo morda vsako od nas hranil v kleti, na podstrešju ali kar v lastnem stanovanju, niso pa več med tistimi, ki jih uporabljamo v našem vsakdanjem življenju.
Hidrogeologija Brd
Občina Gorica in Briška gorska skupnost prirejata danes ob 18.30 v občinski sejni dvorani v Gorici srečanje ob predstavitvi izsledkov raziskave o hidrogeoloških problemih na pobočjih Brd na ozemlju goriške občine. Raziskavo je vodi geolog dr. Benno Pellicciari, ki je na osnovi zbranih podatkov sestavil zemljevid stabilnosti pobočij. Raziskava je tudi obrodila konkretne predloge glede kriterijev, ki jih bo treba upoštevati pri izrabljanju teh območij za vinogradništvo.
Prav v ta namen so predstavniki SDGZ predočili sogovorniku dvoje zahtev, katerih uresničitev bi pomenila uradno priznaje te vloge, ki jo odigrava slovensko gospodarstvo. Poudarili so, da želi biti Združenje stalni sogovornik Trgovinske zbornice. Zato bi bilo primerno, da bi slovenski gospodarstveniki imeli svoje uradno predstavništvo v odboru Zbornice. Druga zahteva, ki jo je postavila delegacija pa je ta, da bi se vodilni organi Trgovinske zbornice ob razpravah oz. proučevanju splošnih vprašanj, ki zadevajo gospodarstvo na Goriškem, posvetovali tudi s SDGZ.
Predsednik Bevilacgua je glede teh posvetovanj izjavil, da ni nobenih težav, da bi združenje slovenskih gospodarstvenikov postalo stalen sogovornik Zbornice. Obvezal se je, da bo vnaprej ob reševanju pomembnejših vprašanj interpeliral SDGZ, tako kot vsa druga strokovna združenja, ki delujejo v goriškem prostoru.
Težavnejša je po njegovem mnenju vključitev slovenskega predstavnika v zbornične organe, ker je v zakonu določeno, da predstavništvo obsega samo najbolj reprezentativne gospodarske organizacije. Ni pa izključeno, je dejal, da bo mogoče v prihodnje premostiti to oviro, na primer ko bi
Nad 200 razstavljavcev bo prikazalo svoje izdelke na sejmu Espomego, ki ga bodo svečano odprli v soboto, 9. maja, ob 10. uri. Sejem se letos vrši že sedemnajstič.
Na otvoritvi bo govoril sedanji podtajnik v zunanjem ministrstvu Giorgio Santuz. Ob tej priložnosti bodo tudi pričeli posvet o gospodarskih odnosih med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo, upoštevajoč tovrstna določila EGS. Sodelovali bodo poročevalci iz treh
prišlo do spremembe zakona o strukturi in delovanju trgovinskih zbornic.
Z obeh strani je bila ocena tega razgovora pozitivna, saj je izboljšanje sodelovanja med vsemi gospodarskimi subjetki nedvomno vsem v korist.
Jutri podelitev bralnih značk
Jutri, v petek, 8. maja, bodo na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem porazdelili bralne značke 420 učencem, ki so v tem šolskem letu prebrali vrsto slovenskih knjig, kot je predpisano v pravilniku za dosego bralne značke.
Ob 10. uri bo v poslopju sovodenj-ske osnovne šole podelitev značk učencem Doberdobskega didaktičnega ravnateljstva, to je vseh osnovnih šol v sovodenjski, doberdobski ter ronški občini. V Goriškem didaktičnem okolišu pa bodo podeljevanja v treh šolah: v obeh goriških ter v šte-verjanski.
Na prireditvah bodo sodelovali pisatelji in pesniki Boris Novak, Miha Mate, Jože Snoj, Marjan Manček in Irena Majcen.
Bralne značke bodo na Goriškem letos porazdelili že sedmič.
omenjenih držav.
Na sejmu bodo razstavljeni izdelki raznih strok. Kot je znano je poleg te osrednje sejemske prireditve še nekaj drugih, ki jih prirejajo zlasti na jesen. Te so specializirane. Za publiko bo sejemski prostor odprt vsak dan od 10. do 21. ure. Na sejemskem prostoru bo tudi nekaj rekreacijskih prireditev.
Poleg tega bo tudi nekaj posvetov in srečanj. V sredo, 13. maja, bo goriško trgovinsko zbornico in sejmišče
V	Novi Gorici, na Kardeljevem trgu, bodo jutri, v petek, 8. maja, ob 11. uri, svečano odprli nove prostore Pokrajinskega arhiva. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec. Hkrati bodo v arhivskih prostorih prikazali razstavo ob 15-letnici delovanja zavoda in razstavo izbranih likovnih del Rika Debenjaka.
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici deluje petnajst let. Doslej je prostore imel v raznih stavbah v Novi Gorici. Delovanje pa je bilo zaradi tega zelo oteženo. Prostorska stiska je onemogočala črpanje arhivskega gradiva. Poplava leta 1983 je stanje še zaostrila ter povzročila dodatno nenadomestljivo škodo.
Potrebni so bili novi prostori. Finančne težave pa so rešitev tega vprašanja odlagale. Končno so se našla finančna sredstva. Zagotovili so jih Občinska kulturna skupnost v Novi Gorici, občinske uprave Nove Gorice, Tolmina in Ajdovščine (arhiv služi namreč potrebam vseh treh omenjenih občin) in Kulturna skupnost Slovenije. Za del arhivske opreme je prispeval še CK ZKS.
V	novem, večnadstropnem objektu, v katerega je za svoje potrebe soin-vestirala tudi Ljubljanska banka — Nova Gorica, je 1.450 kv. metrov namenjeno Pokrajinskemu arhivu. V četrtem in petem nadstropju so arhivski depoji, v katerih je moč hraniti 4.000
obiskala delegacija gospodarstvenikov iz Srbije. V četrtek, 14. maja, bo dan Koroške, v petek, 15. maja, pa dan Ju-goslavi je.
V	soboto, 16. maja, bo z začetkom ob 9.30 skupščina Mednarodnega odbora za navtični turizem na Jadranu. Poročevalci iz Italije in Jugoslavije ter tudi iz Grčije, Avstrije in Nemčije, bodo govorili o normativnih vprašanjih in servisih, ki jih nudijo države na Jadranu.
V	ponedeljek, 11. maja, ob 11. uri bo na goriški trgovinski zbornici predstavitev letošnjega svetovnega kolesarskega prvenstva, ki bo na jesen v Beljaku. Prireditev predstavijo zastopniki Beljaške gospodarske zbornice.
Nova knjiga društva Seghizzi
Pred kratkim je bila dotiskana knjiga o poročilih in prispevkih v diskusijo na 15. mednarodnem posvetu o zborovskem petju, ki ga je leta 1984 priredilo goriško društvo Seghizzi. Takrat so govorili o vokalni tehniki in didaktiki zborovskega petja.
S knjigo so obogatili tovrstno publicistiko, ki je že izšla v Gorici. Prav o tem vprašanju bo govor na letošnjem posvetu o zborovskem petju, ki bo v začetku poletja, sočasno z mednarodnim natečajem pevskih zborov.
tekočih metrov arhivskega gradiva. V tretj_em nadstropju so delovni prostori zavoda, s prostori za uporabnike arhiva (čitalnica-predavalnica). V kleti so poleg skupnih tehničnih in pomožnih prostorov še manipulativni prostor in zaklonišče za hranjenje arhivskega gradiva.
Povejmo še, da so stavbo zgradili v rekordnem času. Temeljni kamen so položili lani v februarju ob Prešernovem dnevu.
Na razstavi bo prikazanih nad sto dokumentov. Nekateri zanimajo tudi zamejski prostor. Ob tej priložnosti se lahko spomnimo, da je Pokrajinski arhiv v Novi Gorici že lani priredil razstavo starih dokumentov o občinah na Goriškem. Takrat so tudi izdali lepo brošuro, ki zelo prav pride preučevalcem naše zgodovine.
Predstavitev knjige treh avtoric
Tri slovenske zamejske literarne ustvarjalke, Irena Žerjal, Nadja Švara in Marija Mislej, bodo danes popoldne, ob 16. uri, v prenovljenih prostorih Katoliške knjigarne na Travniku predstavile skupno zbirko pesmi in proze z naslovom Burja in kamni.
O knjigi in avtoricah bo govorila prof. Marija Cenda-Klinc. Sodeloval bo tudi Tamburaški ansambel iz Bo-Ijunca.
Štipendije: rok do 16. maja
Pokrajinska uprava opozarja, da zapade 16. t. m. rok za predstavitev prošenj za prispevke dijakom na osnovi deželnega zakona št. 10 iz leta 1980. Za štipendijo lahko zaprosijo dijaki, tudi če nimajo bivališča v goriški pokrajini, ki obiskujejo višje srednje šole v naši pokrajini oz. vsi učenci in dijaki, ki so gojenci v zavodih na ozemlju pokrajine.
Vse informacije v zvezi s prošnjami in ustrezne obrazce dobijo zainteresirani v pokrajinskem uradu za šolstvo, Korzo Italia 55 (tel. 385227).
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da je pričela s sprejemanjem davčnih prijav. Uradi so na razpolago strankam v dopoldanskih urah od 8.30 do 12.30.
Sekcija VZPI-ANPI Jamlje-Dol priredi v nedeljo, 10. maja, ob 16. uri piknik v naravi pri družinah Leghissa pri Sabli-čih. Hrana iz nahrbtnika.
Občina Sovodnje obvešča, da bo akcija pobiranja odpadnega papirja in starega železa v soboto, 9. maja.
KD Sovodnje vabi člane in vaščane, da se udeležijo akcije za čiščenje okolja, ki bo v soboto, 9. maja, od 15. ure dalje. Zborno mesto pri Kulturnem domu.
SPD Gorica obvešča, da bo tradicionalno srečanje planincev v nedeljo, 17. maja, na Trstelju v organizaciji PD Nova Gorica.
razstave
V Kulturnem domu v Gorici je še do
sobote, 9. t. m., odprta razstava slik goriš-kega rojaka Bruna Canelle. Razstavlja izključno kraške motive. Urnik ogleda: vsak dan od 17.30 do 19.30.
Slovenska konzulta na Občini razpravljala o programu dela
Konzulta za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini se je po nedavni umestitvi sestala v torek na prvi redni seji. Člani so soglasno izvolili za tajnika dr. Karla Devetaka. Na dnevnem redu seje je bilo tudi oblikovanje programa delovanja Konzulte in ocena stanja postopka za finansiranje načrta za slovensko šolsko središče.
Glede delovanja je predsednik Marinčič navedel nekaj konkretnih pobud, ki naj bi jih na pobudo Konzulte skušali uresničiti na raznih področjih delovanja. Razprava je zajela vrsto predlogov za valorizacijo slovenske prisotnosti in kulture v Gorici. Sprejet je bil tudi predlog, da bi med člani Konzulte prišlo do porazdelitve odgovornosti za učinkovitejše poseganje na šolskem, kulturnem, političnem, gospodarskem, socialnem in drugih področjih upravnega življenja goriške občine, ki seveda zanimajo tudi našo narodnostno skupnost.
Glede že dalj časa odprtega vprašanja finansiranja slovenskega šolskega središča in znanih ovir, ki so se pri tem pojavile, so člani Konzulte soglasno izrazili zaskrbljenost zaradi zaustavitve postopka in izrekli pričakovanje, da bo zadeva čimprej pozitivno rešena. To, je bilo rečeno, je zaželeno ne samo zaradi potreb slovenskih šol v Gorici, pač pa v korist splošne kulturne rasti mesta.
V soboto, 9. maja, otvoritev
Na letošnjem sejmu Espomego več mednarodnih srečanj
Ob robu beneškega procesa o Pet ovij ah
Kakšne so za šest ljudi posledice neosnovanega 15-mesečnega zapora
Navsezgodaj 21. marca 1972 so bile vse ulice okrog goriškega zapora v Ulici Barzellini močno zastražene. Karabinjerske patrulje so tisto noč na njihovih domovih aretirale šest Goričanov, ki so jih obtoževali, da so bili akterji atentata v Petovljah, kjer so bili 31. maja 1972 ubiti trije karabinjerji. Šesterica je ostala v goriškem zaporu do konca marca 1974. Prvega aprila tistega leta se je pred porotnim sodiščem v Trstu proti njim pričel proces, zaradi tega so ves čas procesa bili v Coroneu. 7. junija, po več kot dva meseca trajajočem procesu, so sodniki šesterico oprostili in spustili na svobodo. Oprostili so jih hude obtožbe, za kar bi bili lahko obsojeni na dosmrtno ječo, zaradi pomanjkanja dokazov. Na kasnejšem prizivnem procesu, ki je bil v Benetkah, pa so bili ti ljudje popolnoma oproščeni, ker niso zakrivili pripisanega jim dejanja.
V zaporu so ti ljudje presedeli petnajst mesecev. -Vse to jim je seveda pustilo vidne posledice. Občutili so jih tudi v kasnejših mesecih in letih, ko so prišli na prostost in bili popolnoma oproščeni. Marsikdo med njimi te posledice občuti tudi danes.
Vse to so Goričani Romano Resen, Maria Mezzorana, Gianni Mezzorana, Furio Larocca, Giorgio Budicin, Enzo Badin in tudi Anna Maria Scopazzi, ki je bila z njimi takrat soobtožena, bila pa je na prostosti, hudo občutili. Kako je bilo z njimi so povedali na torkovi razpravi pred porotnimi sodniki v Benetkah, kjer sedaj sodijo priznanemu krivcu atentata v Petovljah Vincenzu Vinciguerri in tistim karabinjerskim častnikom ter sodnikom, ki so takrat hote ali nehote speljali preiskavo na napačno sled, in tirali pred sodnike takrat mlade Goričane, ki niso bili ničesar krivi.
Od teh vidnih in v družbi uglednih osebnosti takrat po krivem obtoženi zahtevajo sedaj odškodnino. Pol milijarde vsak. To za delno kritje tega kar so prestali, posledic, ki jih še danes občutijo. Njihovi branilci, goriški odvetniki Bernot, Maniacco, Lippi in Luzzatto, pazljivo sledijo poteku procesa.
Ko so jih v'juniju 1974 tržaški sodniki spustili na prostost jim ni nihče hotel dati dela. Resen, kuhar po poklicu, ki je takrat odšel iz Gorice, je tu
pa tam našel delovno mesto. Že par dni zatem so možje postave obiskali njegovega delodajalca. Resenu tako nadzorstvo ni bilo všeč, zaradi tega je menjal gospodarja. Marsikdo mu je tudi dal razumeti, da ni zaželen. Danes dela v nekem finem londonskem lokalu, živi v miru. Larocca je tik pred procesom dobil mesto poštarja. Seveda ga niso vzeli v službo. Tudi z drugimi so ravnali enako. Zaprta so jim bila vrata trgovin ter tovarn. Zanje veliko časa ni bilo zaposlitve. Še danes marsikdo med njimi občuti takratne težave in ima probleme z delom.
Poleg gospodarskih težav pa je šesterica imela tudi precej drugih osebnih težav. To so občutili ker so nekateri bili v zaporu več časa v samici in tudi ker biti več kot leto dni v zaporu ni prav nič lepo. Nič kaj prijetne posledice so imeli tudi nekateri njihovi svojci. Kako bo z njimi jrotem ko bo sedanji proces končan? Ce bodo obsojeni tisti, ki so preiskavo speljali na napačno sled, bodo morali šesterici plačati odškodnino. Če bo do tega prišlo, ta pa ne bo nikdar poplačala vsega gorja, ki so ga takrat po krivem obtoženi morali prestati. (mw)
V soboto redne vožnje
Preklicali stavko osebja APT
V soboto, 9. maja, napovedane stavke osebja pokrajinskega avtobusnega podjetja APT ne bo. Stavko so, tako-kot že včeraj, preklicali po sestanku na sedežu pokrajinske uprave. Predstavnike avtoprevozniških sindikatov CGIL, CISL in UIL je sprejel odbornik Bressan, srečanju pa je kot izvedenec prisostvoval tudi ravnatelj APT dr. Marin. Prisotni so bili tudi sindikalni predstavniki ostalih treh javnih avtobusnih podjetij v pokrajini.
Na razgovoru so ugotovili, da je do nesporazumov med vodstvom in osebjem prišlo zaradi tehničnih težav v izvajanju načrta za poenotenje avtobusnih podjetij. Odbornik Bressan je poudaril, da obstaja politične volja, da se poenotenje uresniči, nakar so sprejeli sklep, da bodo skušali sporazumno poiskati potrebne rešitve za čim smotrnejšo organizacijo javnih prevozov.
Pri tem bodo torej upoštevali tudi predloge sindikata, ki nakazuje možnost, da bi že ob prihodnjem prehodu na zimski vozni red poenotili in koordinirali urnike voženj na krajevnih in medkrajevnih progah, ki jih danes oskrbujejo štiri podjetja. Ugodna ocena političnih obvez pokrajinskega odbornika in stališč sindikalnih predstavnikov je omogočila preklic napovedanih stavk.
razne prireditve
Občinska uprava v Doberdobu vabi danes, 7. t. m„ ob 20.30 na predavanje dr. Graziana Canciana o Novih hidroloških raziskavah v Doberdobskem jezeru. Predavanje in predvajanje diapozitivov bo na sedežu KD Jezero.
_____________kino_______________
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Regalo di Natale«. CORSO 18.00—22.00 »A distanza ravvici-nata«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Big Banana e le sue modelle supersexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00—22.00 »Piaceri erotici di Moana«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Ulica groze«. DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 85136.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 711315.
Berite
»Novi Matajur«
Prejšnji četrtek na tržaškem sedežu RAI
Z lepim nastopom Brussolojeve in Starca se je zaključil ciklus Mladi mladim
MARKO OZBIČ
V avditoriju deželnega sedeža RAI se je v četrtek, 30. aprila, zaključil koncertni ciklus Mladi mladim. Predstavila sta se nam mladi kitarist Igor Starc in flavtistka Daniela Brussolo.
Skladbe je predstavil kitarist Igor Starc. Duo flavte in kitare je nadvse zanimiva zasedba, saj jo na Tržaškem in sploh v Italiji redkokdaj slišimo. Tudi program, ki sta ga mlada glasbenika izvajala, je bil zelo zanimiv. V prvem delu je obsegal skladbe od 18. do 19. stoletja, v drugem delu pa glasbo 20. stoletja.
Prvi je bil na sporedu Malinov Noc-turno op. 37. Sestavljen je iz dveh stavkov: Largo non troppo ih Rondo pastorale. Topli, nežni toni flavte v prvem stavku in odločna ter živa spremljava kitare v Rondoju so ustvarili pastoralno vzdušje, ki je za skladbo značilno. Skladatelj je posvetil večjo pozornost flavti, le v srednjem delu Rondoja se kitara povzpne na neko višjo melodično raven, ki pa se kmalu umakne.
Portreti tržaške likovnice T allerijeve
V likovnem svetu je čedalje manj mojstrov, ki bi se v svojih delih lotevali človekove figure, še veliko manj pa je slikarjev, ki bi se preizkušali v portretu. Človeka, njegov obraz, bo dober mojster že kako spravil na platno ali na papir, veliko težje bo tem potezam dati tisto vsebino, ki bi ustrezala značaju in razpoloženju, rekli bi duševnosti portretirane osebe. In prav v tem je bistvo in hkrati težava portretiranja: dati namreč obrazu tisto izraznost, da bi tudi sicer popolne konture oziroma poteze ne ostale mrtve. Sama podobnost torej ni dovolj, nasprotno, tudi nepopolna podobnost za-dobi določeno, večjo veljavnost, ko likovnik vnese v portret rekli bi duševnost portretiranja.
In to je v veliki meri uspelo tržaški likovnici Eleni Tallerijevi, ki se je v četrtek predstavila tržaškemu občinstvu z zelo bogato samostojno razstavo v galeriji Cartesius. Tallerijeva se je pred časom lotila ne le težavnega, pač pa tudi tveganega načrta: portretiranja nič manj kot 33 tržaških osebnosti, torej tržaških meščanov, ki na neki način zavzemajo kako vidnejše mesto. In tako je nastalo 33 skoraj v celoti zelo posrečenih portretov, ki prikazujejo, kot smo rekli, nekatere tržaške vidnejše osebnosti, med katerimi je na primer tudi tržaški škof Bellomi, ki ga je Tallerijeva sicer nekoliko pomladila, vendar pa ga dobro »zadela«, kot bi mogli tudi reči. Tu sta tudi dva znana tržaška pisatelja in sicer avtor »Boljšega življenja« ter številnih drugih del Fulvio Tomizza, ter avtor velikega in posrečenega potopisa »Donava«, namreč Claudio Magris. Na stenah galerije Cartesius nadalje visijo portreti nekaterih ljudi, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo, kot na primer slikar Marino Cassetti, Emidio Eredita ter Giovanni Talleri, kipar Bruno Chersicla, umetnostna kritika Claudio Martelli in Carlo Milic, slikar in umetnostni kritik Milko Bambič, ravnatelj mestnega muzeja Revollella dr. Giulio Montenero, galerist in slikar Bruno Ponte in drugi. Tu je tudi kak politični ali javni delavec, kot na primer občinski svetovalec Ugo Poli ali časnikar Italo Soncini.
S svojim naštevanjem se bomo ustavili tu, kajti 33 imen je preveč za priložnostni zapis o razstavi, pa čeprav gre za tematsko likovno prireditev.
Mlada likovnica je v tem svojem rekli bi slikarskem podvigu uspela. Posebno če upoštevamo dejstvo, da je razstavo pripravila v razmeroma kratkem času. Pri tem velja dodati, da je tudi pri portretiranju ohranila svoj izrazit slog krepkih in odločilnih potez ter močnih barv. Likovnica niti v teh tako tveganih delih, tako rekoč ne pozna popravkov, ne pozna retušev. In vendar se ji je pretežna večina portretov tako različnih ljudi, kot smo že rekli, povsem posrečila.
Odprtje razstave, ki je povsem razumljivo poklicalo v galerijo ob Ljudskem vrtu zelo veliko ljudi, je predstavljalo že nekak kulturni praznik. Zbranim je o posrečeni pobudi ter o umetnici obširneje spregovoril umetnostni kritik Carlo Milic. (Fre)
Muzikologi si še niso na jasnem, kdo je pravzaprav napisal Duet za flavto in kitaro (druga glasbena točka četrtkovega koncerta). Izvajalca sta delo vključila v program pod očetovstvom Maura Giulianija in sicer kot njegov opus 54 bis, verjetno pa je to delo napisal Leon Hardecal. Mauro Giuliani je svoj glasbenoustvarjalni višek dosegel na Dunaju v letih 1806 -1819 ko je koncertiral skupaj z mojstri kot so bili violinist Mayseder in pianista Moscheules in Hummel. V njegovih delih se odlično prelivajo briljantni element, oblikovna natančnost in navdihnjena spevnost. Umirjeni drugi stavek Dueta sta izvajalca odigrala lirično, spevno; ko pa je nastopil srednji del, se je napetost zvečala z vrsto zmanjšanih četverozvokov v kitari. Polagoma se je vzdušje pomirilo. Flavtistka je dokazala interpretativno zrelost, saj je ob še tako preprostih melodijah, izzvenel vsak dinamični odtenek, ki mu kitara vselej ni ustregla.
Tudi program v drugem delu je bil tehtno izbran. Štiri Epizode za flavto in kitaro še živečega italijanskega skladatelja Franca Margole, so večinoma tridelne pesemske oblike. V živahnih delih se skladatelj približuje stilu Stravinskega. Glavno vlogo v skladbi ima skoraj vedno flavta, ki je primeren inštrument za zanimive tonske efekte s pomočjo disonanc.
Izvajalca sta nam predvajala tudi Sonatino za flavto in kitaro op. 205 italijanskega skladatelja Maria Castelnuova-Tedesca. V skladbi je opazen vpliv Pizzettija, pri katerem je avtor študiral kompozicijo. Castelnuovo-Tedesco se je rad zgledoval po glasbenih mojstrih iz prejšnjih stoletij. V tej skladbi obuja spomine na Johanna Sebastiana Bacha in na njegov kontrapunkt, saj je vsa Sonatina zgrajena predvsem na principu imitacije. Skladba terja virtuozno prenašanje. Izvajalca sta vse prehode »čisto« in v redu zaigrala. Skladatelj ne zanemarja kitare in prepleta živahne in igrive elemente v flavti s prijemi iz klasične, špansko obarvane kitaristične zakladnice. Kontrast elementov sta izvajalca odlično podala. Kitarist je v svojih solističnih vložkih iskal kvaliteto zvoka in dosegel ekspresivnost s številnimi »vihrati«. Flavtistka je z odlično tehniko artiku-lacije odigrala brezhibno tudi najtežje prehode.
Koncert se je zaključil z Ibertovo skladbo Entracte. Skladatelj je bil zelo aktiven, saj vsebuje njegov opus opere, balete, mnogo simfoničnih skladb, koncerte, komorno, filmsko in zborovsko glasbo. Entr acte je sestavljen iz živahne teme (nastopi v flavti), ki doživi v teku skladbe več variacij. Sledi intermezzo kitare, ki je tehnično precej zahteven in pripravi ponoven nastop flavte z akordi v fortissimu. Avtor je proti koncu skladbe uporabil flažolete v kitari. Steklen, čist, tanek zvok, ki ga je proizvajal kitarist z rahlim pritiskom prsta na brenkani struni, se tako po barvi zelo približa zvoku flavte.
Koncert je s številnimi aplavzi žel odobravanje pretežno mlade publike. Nastopanje mladih glasbenikov je vsekakor potrebno in tako uspel koncert mora biti pobuda, da se ciklus Mladi mladim ohrani, saj nudi možnosti izražanja in doživljanja glasbe, predvsem take, ki redkeje najde pot do velikih odrov.
V torek je bila premiera živega »showa o nespameti«
V torek zvečer je bila v openskem Prosvetnem domu premiera »gledališkega showa o nespameti« Samo malo jih zaide v te kraje... Mladinsko gledališče Kresna noč je tako spet opozorilo nase z izvirno ilustracijo določene zamejske problematike in posredovalo živo sliko podobne motivike. Ves ta material je z delovno skupino MG Kresna noč zbral in uredil Sergej Verč, ki je predstavo tudi režiral. Torkova premiera je vsaj po odzivu občinstva dokazala, da bo nov trud mladih interpretov prav gotovo povsod dobro sprejet
Pred kratkim je Tržaški oktet koncertiral v veliki dvorani Kulturnega doma. S koncertom, ki je požel veliko odobravanja pri občinstvu, se je tudi zaključila letošnja abonmajska koncertna sezona Glasbene matice
David Terčon
CEZ NEKAJ DNI
Sizifova senca
V temi sem se spotaknil.
Izgubil sem ključ...
Ne moreva vstopiti!
Strahoma sem pridržal skodelico,
da bi ujel,
solze,
odsev pogleda, omamljeni dotik, šminko:
še klofuta je zbežala v megleno jutro!
Ko bi mogel, bi zbežal tudi jaz, popljuval bi vabeče trave,. požgal bi vse postelje — pa se mi je skodelica zalepila na dlan...
Kosmati preludij
Neznana obiskovalka z velikimi, jetrskimi očmi trka.
Ugonablja me v intarzijo,
nemočno, ujeto, sevajočo.
Jutro in noč si podajata roki, zvonovi so gluhonemi.
Ob ponedeljkih prihajam, ob nedeljah se ubijam, vse me boli.
Vozljam svoje v tvoje, kosmato v kosmato.
Napadaš
Sprehod skozi noč.
Puhast brlogec ali invalidski voziček?
Plaziš se, plaziš,
naravnost kot kuna napadaš,
naravnost,
naravnost v domišljijo... Nasršenost razkraja tlak.
Balada se hrani z jutrom.
Ko greš mimo.
Ko avtomobila ni.
Ko pregori žarnica.
Ko se ne kadi iz dimnika.
Prva prošnja
Le ostani na drugi strani, a primi me za roko, prosim te!
Svet bo samo najin...
Spim ob tebi...
Na konju bom prihajal, na iskrem vrancu, s cvetovi okrašen...
Le skrij lase in prste rok in stegna, le skrij ustnice in oči... d primi me za roko... prosim te...
Živim s tabo...
Le prepovej mi med in vino, le zapri me v stolp brez svetlobe in zvokov... a primi me, rotim te,
primi me za roko!
Čez nekaj dni
Pokleknila boš!'
Želim si!
Prosila boš!
Obraz na prsih, obraz med dlakami; vdala se boš...
Saj vem vse goljufe so zaprli: a toplota preveč dobro de telesu in
duši,
zato ji ne bom kupil vozovnice v vesolje! Ne!
Umila me boš...
Otročiček boš...
Mamica boš...
stran
10 □ šport
PRIMORSKI DNEVNIK — 7. maja 1987
__ __
Na 2. etapi mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria (Ljubljana - Tržič)
Hojnackiju etapa in vodstvo Poudarjen vedno večji pomen dirke AA
TRŽIČ — Druga etapa mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria (Ljubljana -Tržič, 157 km) je prinesla precejšnje spremembe na skupni lestvici. Zmagal je namreč poljski reprezentant Jaroslav Hojnacki, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Hojnacki je vozil s poprečno hitrostjo 40,26 km na uro. Naj-bpljši Jugoslovan je bil Vladan Perič (Srbija), ki je zasedel četrto mesto, a dosegel je isti čas kot zmagovalec, ki je bil najhitrejši v zaključnem sprintu.
Vremenski pogoji so bili včeraj slabi. Karavano 90 kolesarjev iz devetih držav je namreč vseskozi spremljal dež. Na prvem gorskem cilju letošnje dirke je bil najboljši Jugoslovan Srečko Glivar.
Po približno 77 km poti je srečo po-skusil češkoslovaški reprezentant Roman Krojciger. Kar 70 km je prevozil sam, njegova največja prednost pa je znašala okorg štiri minute, in sicer, ko je bil na mejnem prehodu pri Fernetičih. Vsi njegovi napori pa so bili zaman. Ko je do kraja manjkalo deset kilometrov, ga je namreč glavnina dohitela. Tedaj pa se je
naprej pognala skupina štirih kolesarjev, ki so na cilj prišli dobre pol minute pred ostalimi. V sprintu je največ moči imel 23-letni avtomehanik iz Varšave Hojnacki.
Start današnje 3. etape iz Tržiča bo ob
11.30.	Kolesarji se bodo podali v Zagraj, Krmin, Spešo, Čedad, Fojdo, Neme, Ra-tenj, Humin, nato bodo čez križišče v Karniji krenili proti Tolmeču, Paluzzi, Timauu in čez prelaz Mortte Croce Car-nico v Kotschnach v Avstriji
LJUBLJANA - O pomenu mednarodne kolesarske dirke Alpe Adria je beseda tekla tudi v torek zvečer na sprejemu, ki ga je priredil podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Bohorič.
Podpredsednik Bohorič je v svojih uvodnih besedah ugotovil, da ta športna manifestacija dobiva vedno večjo veljavo, saj je bila uvrščena med tekme za svetovni pokal. Tudi število in kakovost tekmovalcev iz leta v leto rasteta. Letos namreč prvič sodelujejo
tudi tekmovalci iz mesta Tbilisi iz Sovjetske gruzinske republike ter tekmovalci iz Kolumbije. Smisel in namen delovne skupnosti Alpe Jadran sta po mnenju podpredsednika Bohoriča, najbolj prisotna med športniki, ki sklepajo nova poznanstva, kar omogoča sporazumevanje in iskanje večjega sožitja med narodi.
S to dirko se pričnejo tudi uradne proslave 100-letnice ustanovitve kolesarske zveze na Slovenskem. Proslave bodo trajale vse leto, saj je kolesarstvo eden' od priljubljenih športov Slovencev.
Predsednik oranizacijskega odbora Čemažer je s svoje strani orisal pomen te važne kolesarske preizkušnje in ugotovil, da je letošnja prisotnost vzpodbudna za bodoče delo, torej tudi za 22. izvedbo. Predstavnik koroške kolesarske zveze Steiner je prinesel pozdrave koroškega deželnega glavarstva in podčrtal, da so prav glavarstvo in nekatere občine finančno podprle pobude in dejansko omogoči-
le njeno izvedbo. Predstavnik pripravljalnega odbora iz dežele Furlanije-Julijske krajine Turrito je ravno tako omenil, da prinaša vsem prisotnim in še posebno voditeljem SR Slovenije pozdrave predsednika Biasuttija. Besedo je prevzel še predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Odo Kalan, ki je podčrtal, da je Združenje sopartner pri organizaciji dirke, kar vsekakor omogoča, da se tudi v krajevnem merilu premostijo določene težave. Kalan je omenil tudi, da so bili Slovenci z Goriškega in Tržaškega med prvimi slovenskimi organiziranimi kolesarji in da zato občutijo današnji športniki - kolesarji to praznovanje kot svoje.
Pogovor se je nadaljeval v sproščenem in prijateljskem duhu. Padlo je mnogo idej o tem, kaj bi se še dalo urediti in pripraviti, da bi jubilej čim bolje uspel. Organizatorje čaka še trdo delo, a volja in navdušenje, ki sta prevladovala, sta gotovo predpogoj za uspešno uresničitev tudi najsmelejših pobud, (zk)
Vrstni red in skupni lestvici
Vrstni red: 1. Hojnacki (Polj.) 3.53'52"; 2. Szabo (Madž.); 3. Barbakadze (SZ); 4. Perič (Jug.), vsi isti čas; 5. Kavaš (Jug.) po 32"; 6. Pahnhenrich (ZRN) 32".
Skupna lestvica: 1. Hojnacki (Polj.) 6.44,42,'; 2. Szabo (Madž.) po 4"; 3. Barbakadze (SZ) 4"; 4. Perič (Jug.) 6"; S. Greuziger (ČSSR) 29"; 6. Gigolajev (SZ) 32"; 7. Glivar (Jug.) 32"; 8. Liptak (CSSR) 33"; 9. Cubrič (Jug:) 34"; 10. Glajza (ČSSR) 34".
Ekipna lestvica: 1. Poljska; 2. Madžarska; 3. SZ; 4. Srbija, vsi v času 19.45'48"; 5. Sava po 32".
Nogomet: povratne četrtfinalne tekme italijanskega pokala
Inter in Juventus izločena
Sinočnje povratne četrtfinalne tekme italijanskega pokala so prinesle prvovrstni presenečenji, saj sta izpadla tako Inter kot Juventus. Z druge strani pa ima Napoli sedaj priložnost, da osvoji tako pokal kot državni naslov, kar je doslej kot zadnjemu uspelo prav Juventusu, vendar v daljnjem letu 1960. Sinočnji izidi:
JUVENTUS - CAGLIARI	2:2 (1:1)
STRELCI: Bergamaschi v 27. min., Solda , 33. min., Platini v 60. min. in Piras v 83. min.
PRVA TEKMA: 1:1; KVAL. Cagliari
INTER - CREMONESE	5:3
po 11-metrovkah (1:0, 1:1)
STRELCA: Bongiorni v 8. min., Ciocci v 51. min.
PRVA TEKMA: 1:1;' KVAL. Cremonese BOLOGNA - NAPOLI	2:4 (1:0)
STRELCI: Marocchi v 39. min., Caffa-relli v 55. min., Giordano v 61. in 89. min., Maradona v 72. min. (11-metrovka), Marronaro v 88. min.
PRVA TEKMA: 0:3; KVAL. Napoli PARMA - ATALANTA	0:0
PRVA TEKMA: 0:1; KVAL. Atalanta
I
Rosi ubranil naslov
LUCCA — Italijanski boksar Gianfran-co Rosi je z zmago s KO v 2. krogu proti Špancu Emiliu Soleju Ruizu ubranil evropski naslov v supervelter kategoriji.
Italijank vse manj
RIM — Italijansko zastopstvo na mednarodnem ženskem teniškem prvenstvu Italije je vse bolj skromno. Včeraj sta namreč izpadli tudi Reggijeva in Ferrando-va. Nekaj izidov:
2.	KOLO: Sanchez (Šp.) - Reggi (It.) 1:6, 6:2, 6:3; Sukova (ČSSR) - Marsikova (ČSSR) 7:6, 7:5; Kohde-Kilsch (ZRN) -' Ferrando (It.) 6:3, 7:5; Cecchini (It.) - Zve-K reva (SZ) 7:6, 6:2; Bykova (SZ) - Thomson (Avs.) 7:5, 6:2 "
Živojinovič v 2. kolu
FORREST HILLS (ZDA) — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Forrest Hillsu je Jugoslovan Slobodan Živojinovič s 7:6, 4:6, 7:5 premagal Dic-ksona (ZDA). Izpadel pa je drugi Jugoslovan, Marko Ostoja, ki je z 0:6, 3:6 izgubil z Argentincem De La Peno.
Lendl pred McEnroejem
BARCELONA — Na teniškem ekshibicijskem turnirju v Barceloni je Čehos-lovak Lendl s 6:2, 3:6, 6:2 premagal Američana McEnnroeja. V borbi za 3. mesto je Šved Wilander s 3:6, 6:3, 6:3 odpravil Francoza Leconteja.
Agnelli o »usodi« Platinija
PARIZ — Fiatov predsednik Giovanni Agnelli je včeraj izjavil časnikarjem francoske televizije naslednje: »Če bo Platini nadaljeval svojo nogometno kariero, bo gotovo še naprej igral pri Juventusu, nasprotno bo končal z nogometom.«
Nogomet: prva finalna tekma pokala UEFA
Goteborg na dobri poti
Goteborg - Dundee United 1:0 (1:0)
STRELEC: Pettersson v 38. min.
GOETEBORG: Wernersson, Carlsson, Hysen, Larsson, Fredriksson, Johansson (v 67. min. R. Nilsson), A. Holmgren (v 44. min. Zetterlund), Andersson, Holmgren, Pettersson, Nilsson
DUNDEE UNITED: Thomson, Holt,' Malpas, Mclnally, Hegarty (v 54. min. Clark), Natrey, Kirkwod, Bowman, Ban-non, Sturrock (v 44. min. Beaumont), Redford
SODNIK: Kirschen (NDR); GLEDALCEV: 50 tisoč
GOETEBORG — Goteborg je na najboljši poti, da znova osvoji pokah UEFA, v katerem je bil uspešen že leta 1982. V sinočnji prvi finalni tekmi (povratna bo čez dva tedna na Škotskem) je zmagal sicer z minimalno razliko, vendar se bo moral Dundee pošteno potruditi, če bo hotel pretrgati uspešno serijo Švedov, ki traja že 24 tekem zaporedoma. Goteborg se je namreč izkazal kot solidna enajsterica, prodorna v napadu in solidna v obrambi, kjer se je zlasti izkazal vratar.
Tudi škotski vratar Thomson, čeprav nosi precej krivde pri zadetku, ni razočaral, prav nasprotno, nekajkrat je odlično posredoval pred najnevarnejšo švedsko dvojico v napadu, Petterssonom in Len-nartom Nilssonom.
Povratna tekma med Gdteborgom in Dundee Unitedom bo 20. t.m.
Nogomet: kvalifikacije za mladinsko EP
LIZBONA — V okviru kvalifikacij za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo je sinoči v prvi kvalifikacijski skupini Portugalska s skromnim 1:0 (0:0) premagala Švico, v 4. skupini pa je Belgija v gosteh prav tako z 1:0 (1:0) odpravila Poljsko.
Kvalifikacije za EP
OSLO — V skupini D evropske cone kvalifikacij za nastop na nogometnem turnirju na olimpijskih igrah v Seulu je Norveška igrala neodločeno 1:1 (1:1) proti Turčiji.
Kolesarstvo: dirka po Španiji
w
Se vedno Herrera (Kol.)
Košarka: promocijsko prvenstvo
Dom spet s stotico
EL FERROL —1 Včerajšnjo 13. etapo kolesarske dirke po Španiji (Luarca - El Ferrol, 223 km) je označeval dolg pobeg Kolumbijca Gutierreza in domačina Garcie, katerima se je kasneje pridružil še Zuriga. Gutierrez in Garcia, ki sta pobegnila takoj po startu, sta imela tudi 17 minut prednosti, na koncu pa je glavnina zaostala le za pet in tako je Herrera ohranil vodstvo na skupni lestvici.
Vrstni red: 1. Gutierrez (Kol.) 5.58'33" s poprečno hitrostjo 37,317 km na uro; 2. Garcia (Šp.) po 1T0"; 3. Zuriga (Šp.) 1T0"; 4. Villar (Šp.) 3'57"; 8. Fignon (Fr.) 4'00"; 11. Kelly (Ir.) 5'04".
Skupna lestvica: 1. Herrera (Kol.) 64.18'44"; 2. Kelly (Ir.) po 39"; 3. Dietzen (ZRN) 50"; 4. Vargas (Kol.) 2'07"; 5. Belda (Šp.) 2'37"; 6. Delgado (Šg.) 2'49"; 7. Cubi-no (Šp.) 3'37"; 8. Fuerte (Sp.) 3'57"; 9. Ma-diot (Fr.) 4'27"; 10. Fignon (Fr.) 5'55".
Moserju predetapa
FOLGARIA (Trento) — Na predetapi kolesarske dirke po Tridentinski je Fran-cesco Moser dokazal, da ga na bližnji
dirki po Italiji ne gre vnaprej odpisati. Prepričljivo je namreč zmagal pred Ba-ronchellijem z zavidljivo hitrostjo 54,660 km na uro.
Vrstni red: 1. Moser (It.) 6'22"; 2. Ba-ronchelli (It.) 6'38"; 3. Caroli (It.) 6'39"; 4. Hampsten (ZDA) 6'41"; 5. Leah (It.) 6'41"; 6. Rominger (Švi.) 6'41"; 7. Magnago (It.) 6'42"; 8. Jurco (ČSSR) 6'43"; 9. Moroni (It.) 6’43"; 10. Worre (Dan.) 6'44"; 11. Lauritzen (Nor.) 6'45"; 12. Freuler (Švi.) 6'45"; 13. Corti (It.) 6'46"; 14. Contini (It.) 6'46".
Ruttiman v vodstvu
ROMONT (Švica) — Na prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji je zmagal Švicar Niki Ruttiman, ki je obenem prevzel vodstvo na skupni lestvici. Na predvčerajšnji predetapi je Ruttiman imel 24" zaostanka za Poljakom Langom. Sa-rpnnija in Visentinija ne najdemo v prvi deseterici na skupni lestvici, ki je naslednja: 1. Ruttiman (Švi.) 6.00T2"; 2. Roc-he (Ir.) po 2"; 3. Knetemann (Niz.) 10"; 4. de Rooy (Niz.) 12”; 5. Skibby (Dan.) 14".
Dom - Fortitudo 114:85 (48:44)
DOM: Mauro Dornik 8, Corsi 10, Orzan 10, Nanut 45, Romano, Ugo Dornik 15, Puiatti 26.
PON: Brumat (31), ON: Dom 16, Fortitudo 20, TRI TOČKE: Nanut 4, Puiatti 1.
Domovci so tudi v zaostalem srečanju promocijskega prvenstva na domačih tleh zmagali z obilno stotico. Tekma je bila zgolj formalnega značaja, saj zmaga belo-rdečih ni bila nikoli v dvomu. Kljub temu pa so bili gostje povsem enakovredni -našim vse do 23. minute (54:52). V nadaljevanju so Semoličevi varovanci zaigrali v obrambi nekoliko odločneje, istočasno pa so tudi v napadu zadevali kot za stavo. V sklepnih minutah so belo-rdeči le povečali vodstvo ter zaključili srečanje kar z 29 točkami prednosti. Dobro sta tokrat igrala Nanut in pa Ugo Dornik.
S to zmago so domovci na skupni lestvici dohiteli Edero, prav v zadnjem kolu pa bo spopad med njima
odločil o končnem drugem mestu na lestvici.
(M. Čubej)
Danes start relija po Korziki Izrazitega favorita ni
AJACCIO — Danes se bo začel 31. mednarodni avtomobilski reli po Korziki, ki velja tudi za SP. Na startu bo 108 posadk. Proga je skupno dolga 1367 km in na sporedu je 24 posebnih voženj.
Avtomobilska hiša Lancia bo na startu s tremi posadkami (Biasion, Saby, Loubet). Po dolgih letih je to prvič, da za turinsko avtomobilsko hišo ne bo vozil vsaj eden izmed finskih pilotov, čeprav je prav na tem reliju 1983 in 1984 zmagal Alen. In prav za pilote lancie so se dirke zadnja leta tragično končale. Na letošnjem reliju ni izrazitega favorita.
Reli po Korziki se bo začel danes, končal pa v soboto popoldne.
Nogomet: disciplinski ukrepi
Cerone in Costantini (oba Triestina) izključena za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za eno kolo izključila Contija (Roma), Susi-ca (Udinese) in Todesca (Como).
V B ligi sta dobila prepoved igranja za eno kolo nogometaša Triestine Cerone in Costantini. Ostali izključeni igralci za eno kolo pa so: Ballardini in Bergamo (Modena), Bortolazzi (Parma), Gregucci (Lazio), Marocchi (Bologna), Miani in Venturi (Cagliari), Montorfano (Cremonese), Paolinelli (Taranto), Petrangeli (Sambenedettese) in Poletna (Catania).
Glede italijanskega pokala (29. aprila) so izključeni naslednji nogometaši: Viga-no (Cremonese), Musella in Viha (Bologna).
Najhujšo denarno kazen pa so naložili Fiorentini, in sicer 16 milijonov lir.
Zavrnjen priziv Udineseja
RIM — Deželno upravno sodišče Lacija je zavrnilo priziv nekaterih delničarjev Udineseja, ki so terjali razveljavitev sklepa, po katerem je športno sodišče videmskega prvoligaša kaznovalo z odvzemom 9 točk na lestvici.
Rokomet: mladinske igre
Dijakinje »Kosovela« deželne podprvakinje
PORDENON — Rokometašice openske nižje srednje šole Kosovel so na včerajšnjem deželnem finalu mladinskih iger ponovile lanski uspeh in pristale na drugem mestu. V velikem finalu so se pomerile z Vi-demčankami, katerih ekipo sestavljajo izključno dijakinje, ki redno trenirajo to športno panogo. Naše so se sicer čvrsto upirale, tako da se je prvi polčas zaključil z minimalno razliko 10:9 v korist videmske reprezentance. Kosovelovke so igrale borbeno, imele so pobudo, večkrat so nasprotnice presenetile s hitrimi protinapadi, a takega tempa žal niso zdržale do konca. Nekaj naivnosti so pokazale predvsem v obrambi, tako da so morale priznati boljšo skupinsko taktiko nasprotnic, ki so na koncu slavile zmago s 34:16 (najuspešnejša v vrstah Kosovela je bila Petra Križmančič z 9 zadetki). Drugo mesto v deželi pa |e vsekakor lepo zadoščenje in plačilo za trud, ki so ga naša dekleta vložila v priprave.
S. KOSOVEL: Križmančič, Grgič, D. in S. Jogan, Purič, Škrk, Čebulec, Fabi, Pieri, Raseni, Čuk, Drago, Repinc, Martelanc.
	iSIBN		:!:i	«	vohu	naših	nos	ometnih	i^nsc	- ob robu naših ,u,somernih igrišč
Izenačenost se nadaljuje
Osrednji dogodek nedeljskega kola v 2. amaterski nogometni ligi (skupina F) je seveda nepričakovani spodrsljaj San Sergia, ki je omogočil proseškemu Primorju, da ga je dohitelo na samem-vrhu lestvice. Položaj je tako povsem izenačen, kar je le nova potrditev napovedi, da bo letošnje prvenstvo izenačeno vse do konca, do katerega manjkajo še štiri tekme. Časa za oddih torej ni. Že v nedeljo je namreč na sporedu derbi med San Sergiom in Primorjem, ki pa bi tudi ne znal nič odločiti, ne glede na to, ali se bo končal pri neodločenem izidu. Spored je namreč tako za Primorje kot za San Sergio naporen vse do kraja, kar pomeni, da so še vedno možni vsakršni preobrati, čeprav je seveda res, da bi za morebitnega poraženca položaj postal zelo težak, ker bi moral upati na spodrsljaj nasprotnika.
Po nedeljskem derbiju bodo tako Prbsečani kot San Sergio znova pred... derbijem: Primorje namreč gostuje pri Krasu, ki je v zadnji tekmi proti Sta-ranzanu (2:1) pokazal, da se vrača v formo iz začetka prvenstva. Poleg tega Kras lahko igra povsem sproščeno,
tako da se Mikuševemu moštvu ne obeta nič kaj lahka nedelja. S svoje strani bo San Sergio gostil bazoviško Zarjo, ki tudi krvavo potrebuje točke, a v boju pred izpadom, v katerem je prav v zadnjem kolu dosegla pomemben uspeh kar v gosteh pri Muggesa-ni, kar je Križmančičevemu moštvu gotovo vlilo novih moči, ki jih bo še kako potrebovalo. V predzadnjem kolu bo namreč Zarja gostila Kras, ki bi tako znal pogojevati iztek letošnjega prvenstva. V tem kolu bo Primorje igralo doma proti solidnemu Staranza-nu, San Sergio pa pri le za malenkost skromnejši ekipi Čampi Elisi. Tudi zadnje kolo bo nekoliko težje za Primorje kot za njegovega neposrednega nasprotnika. Prosečani bodo namreč igrali pri Opicini, ki jo je v nedeljo zagodla San Sergiu, slednji pa pri Mug-gesani, ki je trenutno na 12. mestu. Zarja bo nastopila doma proti nevarnemu Staranzanu. Kriško Vesno čaka' razmeroma miren konec prvenstva, saj se ne more potegovati za prestop, a niti se nima bati izpada. Zato pa lahko odločilno poseže v borbo pred izpa-
dom in pri tem naredi lepo uslugo Zarji. Križani bodo namreč v preostalih štirih kolih igrali prav z ekipami s spodnjega dela lestvice (San Luigi, Stock, Opicina Supercaffe in Olimpia), torej z neposrednimi nasprotniki Zarje.
Ob koncu si besedo zasluži še Primorec (skupina M v 3. amaterski ligi),
ki je zmagal proti Campanellam in ima sedaj samo točko manj od vodilnega San Nazaria. Tudi v tej skupini se obeta vroč konec prvenstva.
Na sliki vidimo akcijo z nedeljske tekme med Primorjem in Čampi Elisi, ki se je končala neodločeno brez gola.
Lokostrelstvo: na mednarodnem tekmovanju v Portogruaru
Tamara Ražem prva, Vesna Lutman druga
Prvega maja je bilo v Portogruaru prvo letošnje mednarodno lokostrelsko tekmovanje na prostem Torneo del Decennale. Na tem tekmova-nju.imenovanem Fita, streljajo tekmovalci po 36 puščic na vsaki od štirih razdalj: odrasli na 90, 70, 50 in 30 m, deklice in dečki na 50, 40, 30 in 20 m. Tega res množičnega tekmovanja (približno 110 tekmovalcev) so se udeležili lokostrelci iz Bočna, Tridentinskega, Vicenze, Benetk, Vidma, Celovca, Reke, Gorice in seveda tudi predstavniki obeh slovenskih lokostrelskih društev Našega prapora in Zarje. Slednji pa bosta v veliko veselje svojih lokostrelcev in v zadoščenje društev samih, zapisani v knjigah državnih rekordov.
Mladi lokostrelki Tamara Ražem in Vesna Lutman sta v nedeljo namreč osvojili kar štiri državne rekorde. Zar-jina lokostrelka Tamara Ražem je osvojila tekmovanje v kategoriji de-
klic ter na razdalji 50 m dosegla rekordno število 305 točk (prejšnji rekord je bil 303), na razdalji 30 m 327 točk (prejšnji rekord 317) in v skupnem Seštevku 1288 točk proti prejšnjim 1255. Za las sta ji ušla še druga dva rekorda: za pičle štiri točke na 40 m in za 3 točke na 20 m. Omeniti je treba, da je na lanskoletnem državnem prvenstvu doseglo to kritično mejo 1200 točk le šest deklic na skupnih 67.
Predstavnica Našega prapora Vesna Lutman je med začetnicami zasedla drugo mesto s skupnim seštevkom 1.062 točk, popravila pa je tudi italijanski rekord na 30 metrov. Na tej razdalji je namreč dosegla 314 točk na 360 možnih ter za tri točke presegla rekord.
Med dečki je Boris Lutman s 1.216 točkami zasedel tretje mesto , Ivan Zotti pa je s 1.098 točkami obstal na
končnem petem mestu. Za predstavnike tega goriškega kluba so vsi ti osebni rekordi.
Marko Čuk (Zarja) pa je pri mladincih osvojil tretje mesto, medtem ko sta se pri seniorjih Aleksander in Stojan Ražem uvrstila na 4. oziroma 6. mesto. Res lepi rezultati, če pomislimo, da je bilo tekmovanje zelo naporno, saj je trajalo kar devet ur in je bilo vreme zelo soparno.
Omeniti še moramo, da se je prejšnji teden v okviru mladinskih iger v Bazovici odvijal občinski del v lokostrelski panogi. Edini predstavnik slovenskih šol Bogdan Stopar (srednja šola Srečko Kosovel - Opčine) je za letnik 1973 dosegel najvišje število točk in se bo zato udeležil pokrajinskega dela mladinskih iger, ki bi moral biti že v ponedeljek, pa so ga zaradi slabega vremena prenesli na soboto.
Borovi odbojkarji uspešni
Borovi odbojkarji, ki nastopajo v 1. diviziji, so si po dveh zaporednih zmagah opomogli in popravili svoj položaj na lestvici. Na sliki: trenutek s tekme Bor - Libertas Rozzol, ki se je končala z zmago naših s 3:0
Jadranje: drugo mesto Bogatčeve
Arianna Bogateč se je od 29. aprila do 3. maja v Livornu udeležila mednarodne regate v razredu Europa. Vseh jadralcev je bilo 80, ki so izvedli šest preizkušenj. Poleg italijanskih jadralcev se je v omenjenem razredu pomerila tudi jugoslovanska državna ekipa, ki šteje sedem članov. Arianna se je uvrstila na končni lestvici enajsta, čeprav je bila med dekleti druga. Podčrtali bi radi njeno odlično uvrstitev v ženskih vrstah, kar je dokazala že pri prejšnjem tekmovanju v Franciji za sredozemsko prvenstvo.
Po teh različnih preizkušnjah, čakata sedaj Arianno še dve pomembni srečanji in sicer: 20. junija v Kielu (Zahodna Nemčija), kjer naj bi bila predolimpijska generalka vseh najvažnejših olimpijskih razredov, ter seveda svetovno prvenstvo v avgustu.
Končna lestvica:!. Sabrina De Martino (L.N. Napoli); 2. Igor Držek (Jugoslavija); 3. Paolo Sain (SVOC); 11. Arianna Bogateč. (M. G.)
Dobra igra tenisačev Gaje
ITALIJANSKI POKAL: GAJA - TC MUGGIA 3:3
Čorbo - Baron 1:2 (6:4, 5:7, 2:6); Baldassin - Paoletich 0:2 (2:6, 4:6); Pregare -Moselli 1:2 (7:6, 3:6, 4:6); D. Gomizelj - Rossi 2:0 (6:3, 6:2); Baldassin - D. Gomizelj
—	Paoletich - Mosetti 2:1 (1:6, 6:3, 6:2); Pregare - Čorbo — Baron - Furlan 2:0 (6:3, 6:4).
. Srečanje je bilo še precej izenačeno, čeprav so gajevci računali na zmago. Žal pa tekme niso odigrali na svojem običajnem nivoju. Le Dorjan Gomizelj stalno napreduje in je dosegel prepričljivo zmago.
Drugo kolo bo na sporedu v nedeljo, 10. t. m., ob 9. uri na Padričah. Gaja bo igrala z ekipo Tennis Club Running B.
»OVER 35«: S. VITO - GAJA 0:3
Malacart - Čuk 0:2 (2:6, 1:6); Tavan - Plesničar 0:2 (1:6, 1:6); Malacart - Tavan
—	Čuk - Plesničar 0:2 (0:6, 1:6).
Tekma je bila, kar se tiče končnega izida, nezanimiva, saj je bila tehnična razlika med ekipama prevelika. Omeniti gre, da je to prva zmaga Gajine ekipe over 35 v italijanskem pokalu.
Drugo kolo bo v soboto, 9. t. m., v Pordenonu ob 15. uri. Gaja bo igrala proti Tennis Clubu Pordenone. (E. P.)
Ko bi proti Stefanelu igrali s popolno postavo, bi zmagali
Komu kaj posebnega zameriti, pri kom iskati tehtnejše vzroke za neuspešnost in iz tega izhajajoč poraz? Kako rad bi posameznika, dvojico ali trojico določil za krivca, stresel svoje nezadovoljstvo, razočaranje in bes na skupino najbolj odgovornih v ekipi. Vendar, ko premislim, bi jim moral očitati nemoč in to ne zaradi neborbenosti, temveč zaradi delnega neznanja in sedaj v poslednjih srečanjih, še zaradi padca moči, kar se je odražalo pri hitrosti gibanja in višini skoka.
In že se moram vprašati, kaj in kdo je kriv za to, neglede na vloženo delo
v minulih letih, neglede na leta telesnih in psihičnih naporov.
Brez lažne samokritike je očitno, da je najboljše zamejske košarkarje potrebno vsakega posebej bolje poznati, ga na podlagi njegovih specifičnosti (leta, staž, znanje, trenutna situacija v privatnem življenju) znati na treningih in tekmah pravilneje voditi, kot je to v tem letu uspevalo meni.
Ne smem zajeti v generalno ocenjevanje poteka sezone, ta naloga me verjetno v kratkem še čaka. Zato še nekaj značilnosti s tekme proti Stefanelu, iz mojega zornega kota.
Priznati moram, da so gostje odigrali eno boljših obramb, proti katerim smo igrali v Trstu. K uspešnosti nasprotnikove obrambe je pa še dodatno prispevalo pomanjkanje igralca, ki bi iz vrha rakete občasno uspešno zaključil naš napad, s tem raz-
širil nasprotnikovo obrambno formacijo in našim visokim igralcem omogočil več prostora v bližini koša.
Tako smo bili prisiljeni reševati situacijo s polprodori. Nekaj časa smo s tem zaradi uspešnosti Petra Žerjala povzročali nasprotniku težave, vendar se v nedogled ne da igrati na en in isti način.
Drugi problem je bila inferiornost pri lovljenju odbitih žog. Zavedamo se, da nimamo igralcev višjih od 2 metra, torej moramo temu elementu posvetiti še več trenažne pozornosti, predvsem pa vzgajati (na žalost prenizke), igralce v tej miselnosti in jim vcepiti željo v uspešnosti izvajanja tega elementa.
Za konec še stavek o tistih, ki jih ni bilo, saj se je brez njih moralo. Kompletni, s Štefanom, Robijem in Markom Lokarjem, bi v tej tekmi, proti temu nasprotniku zmagali.
V Števerjanu zanimiv turnir v miniodbojki
Šestdeset mladih z Goriškega preizkušalo svoje sposobnosti
Skirolke: za italijanski pokal
Naši predstavniki so se dobro izkazali
Tesno sodelovanje ob meji
Osmi krog srečanj šahistov štirih sosednjih dežel
V okviru tekmovalnega programa Primorske šahovske zveze in v tehnični in organizacijski izvedbi šahovskega društva Piran bo v nedeljo, 10. t. m., ob 9.30 uri v dvorani hotela »Riviera« v Portorožu potekalo tekmovanje v 8. krogu šahovskih srečanj 10 članskih moštev: SŠZ - Celovec, ZSŠDI - Trst, Monoštra, Pirana, Nove Gorice in Tolmina.
Po dosedanjih sedmih srečanjih, ki so bila odigrana na avstrijskem Koroškem, Trstu in slovenskem Primorju, so po skupnem seštevku točk v vodstvu 'šahisti Pirana 151 pred Novo Gorico 129, ZSŠDI - Trst 108, SŠZ Celovec 106,5, Tolmin 28, Bekštajn 26 in Monošter 10,5 točke.
Za srečanje šahistov štirih sosednjih držav, ki prispevajo h krepitvi in sodelovanju šahistov ob meji, so prizadevni organizatorji iz Pirana pripravili za najboljše ekipe pokale in spominske diplome. (Silvo Kovač)
Skoraj 60 mladih se je prejšnjo soboto zbralo na odprtem igrišču osnovne šole v Števerjanu, da bi sodelovali na 2. turnirju v miniodbojki, ki ga je v okviru prvomajskih praznikov pripravilo Kulturno društvo Briški grič. Prireditev, kot smo že povedali, ni imela tekmovalnega značaja, saj na koncu ni bilo ne zmagovalca ne poraženca. Želja prirediteljev je bila namreč ta, da bi s takimi in podobnimi pobudami ustvarili še večje zanimanje za to športno panogo, obenem je bila to lepa priložnost, da so se mladi med seboj spoznali in navezali nova prijateljstva.
Turnirja so se udeležili mladi šestih društev z Goriškega, ki so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi so igrali tisti, ki so se prvič soočali s tem športom, v drugi pa so bili nekoliko bolj vešči odbojkarji. Ob koncu pa so dobili vsi priznanje za nastop z željo, da se bodo v kratkem srečali na podobni prireditvi.
PRVA SKUPINA
OK Val A: Plesničar, Legiša, Bojane, Mušic.
OK Val B: Lutman, J. Plesničar, Lutman.
Kras: Moro, Devetak, Antolini.
Briški grič: Mizerit, Medvešček, Mužič.
DRUGA SKUPINA
OK Val A: Paoletti, Florenin, Deve-tčik Cermc
6lympia A: Šfiligoj, M. Pintar, N. Pintar, Hlede.
Kras A: Gergolet, Pahor, Croselli, Pavio.
Soča: S. Černič, M. Černič, M. Soban, D. Soban.
Naš prapor A: Korečič, Mužič, Medvešček, P. Mužič.
Briški grič A: Drufovka, M. Drufov-ka, Maraž, Gravner.
OK Val B: Mučič, Devetak, Radetti, Bonan.
Naš prapor B: A. Feri Figelj, E. Feri.
Oiympia C: Povše, Žerjal, Klanjšček, Posillipo.
01ympia D: Mikluš, Mastroianni, Pintar, D. Mikluš.
Oiympia B: N. Di Battista, M. Faganel, M. Di Battista, D. Faganel.
Pred dnevi so se predstavniki Grmade in Mladine udeležili prvega tekmovanja v sezoni za italijanski pokal. Tekmovanja se je udeležilo več kot 200 tekmovalcev. Proga je bila razdeljena na tri različne razdalje, in sicer na 6, 12 in 17 km.
Naši predstavniki so se dobro izkazali. V kategoriji cicibanov so se tekmovalci Grmade uvrstili na naslednja mesta: mali Erik lori je na svojem prvem tekmovanju zasedel zelo dobro 8. mesto, Andrej Mervič je bil 10., Dean Peric 12. in David Širca 13. V tej kategoriji sta se dobro uvrstila tudi predstavnika Mladine, saj je Erik Tence osvojil 14. mesto, Matej Lacchi pa je bil 20.. V kategoriji cicibank sta se predstavnici Grmade Valentina Leg-hissa in Elizabeta Antonič uvrstili na 9., oz. 10. mesto. V kategoriji mlajših začetnikov je Andrej Antonič zasedel dobro 9. mesto, Ervin lori pa v katego-
riji junior 19. mesto. Med članicami je bila Roberta Sardoč solidna 4.
REZULTATI
CICIBANI: 1. Alessio Cremenose (SN Sportfull) 8'45"9; 8. Erik lori (Grmada) 10'40"2; 10. Andrej Mervič (Grmada) 10'53"8; 12. Dean Peric (Grmada) 11'5"0; 13. David Širca (Grmada) 11T2" 1; 14. Erik Tence (Mladina) 11'15"8; Matej Lacchi (Mladina) 14'22"L
CICIBANKE: 1. Doris Sebaher (Ski-roll Alpiano) 9'51"8; 9. Valentina Leg-hissa (Grmada) 12'28"6; 10. Elizabeta Antonič (Grmada) 13T'8.
MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Andrea Lotto (GS Castionese) 25'14"2; 9. Andrej Antonič (Grmada) 27'23"7.
MLADINCI: Paolo Balgrazzi (GS Dameno Šport) 34'0"3; 19. Ervin lori (Grmada) 44'41"5.
ČLANICE: 1. Monica Comi (GS Alpina) 27’0"8; 4. Roberta Sardoč (Grmada) 27'52’8.
Ervin lori
ZSŠDI
obvešča, da bo seja nogometne komisije danes, 7. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet na Opčinah.
TPK SIRENA in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita 17. t. m. regato optimistov v okviru osnovnošolske olimpiade. Inlor-macije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696)
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu »optimist« za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu »finn«, »europa« in »420« za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu »suri« za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
TPK SIRENA
sporoča, da je za treninge društvenih jadralcev na razpolago na sedežu društva trener bodisi ob sobotah in nedeljah kot tudi med tednom. Interesenti
naj se zglasijo direktno na terenu oz. na tel. 422696.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča svoje člane, da bo prva seja odbora in članov danes, 7. t. m., na novem sedežu odseka v Ul. Carducci 8, 2. nadstr., ob 20.30. Zaradi važnosti seje vabimo alpiniste, da se je polnoštevilno udeležijo.
ŠD MLADINA
vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Domu A. Sirk v Križu jutri, 8. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva: 2. poročila: 3. pozdravi; 4. volitve; 5. razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 7. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška.
JK ČUPA
obvešča člane, da regata »Citta di Monlalcone« (10. t. m.) zaradi tehničnih razlogov ni več všteta med regate društvenega prvenstva za kajutne jadrnice.
SPDT
obvešča, da se jutri, 8. t. m., ob 20.30 v liceju Prešeren (Vrdelska ulica 13/2) nadaljuje rekreacijska telovadba SPDT.
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Mlad človek se navadno rad ukvarja s športom, ker mu ta nudi veliko zabave in priložnosti za telesno vajo. Nekateri jemljejo šport zelo resno, ker mogoče vidijo v njem svoj poklic, drugim pa ostaja športna dejavnost le zabava. Seveda zahteva poklicni odnos do športa veliko truda, organizacijskih sposobnosti in tudi denarja. Italijani so v tem smislu dobro organizirani, saj razpolagajo s številnimi sponsorji in podporniki. Zato so tudi tako uspešni. Dovolj je, da pomislimo na nogomet, na košarko, odbojko itd.
Tudi Slovenci v Italiji smo lahko ponosni na naše športne ustanove, ki nam leto za letom prinašajo razveseljive rezultate. Ti pričajo, da se v marsikateri športni panogi enakovredno borimo s člani večinskih ekip.
Na Goriškem smo v moški in ženski odbojki celo na boljšem kot italijanske goriške ekipe. Društvi 01ympia in OK Val imata moški ekipi v C-2 ligi/ oziroma v državni C-l ligi. Ženska
ekipa Agoresta je letos zabeležila lep uspeh, saj je napredovala v C-2 ligo.. Omeniti moram še sovodenjsko druš-, tvo Soča, ki je letos z moško ekipo nastopalo v D ligi. Vsa omenjena društva nastopajo še v drugih prvenstvih, kot so 1. divizija, under 16 in 18, mini-volley itd. Tudi v teh so letos ta društva beležila izredno dobre rezultate. Iz celotnega pregleda je razvidno-, kako slovenska odbojka na Goriškem doživlja uspehe, kar je sad dolgoletnega in vztrajnega dela, dobre organizacije in resnega treniranja. Velik napredek je bilo dejstvo, da se je Kmečka banka odločila za sponsorizacijo moških ekip Vala in 01ympie. Vse letošnje tekme in treningi teh dveh ekip so potekali v štandreški telovadnici, tako da je bila vse popoldneve zasedena. Ob tej priložnosti bi omenil, da gradijo blizu Katoliškega doma v Gorici novo telovadnico, ki bo na voljo mladim silam. Čeprav so se dela zavlekla, je upati, da bomo letos jeseni v njej že trenirali in igrali.
Z mladimi odbojkarji smo večkrat razpravljali, kakšen potencial bi bili na Goriškem, ko bi se nekatere ekipe združile. Na žalost pa večkrat pred odbojko prevladajo drugi interesi. Dandanes se predvsem med mladimi prebuja čut skupnosti, združevanja, skupnega dela. V Trstu so glede tega boljši in rezultati so vidni (Jadran, Meblo). V Gorici bi morala obstajati samo ena odbojkarska ekipa, z eno organizacijo in enim sponsorjem, pa bi bili uspehi gotovi. Žal pa se naše želje velikokrat izgubijo pred košem ideologij, tradicij, ki jih seveda ne smemo izgubiti, izrabljene pa so v druge, politične, društvene namene. Osebno hočemo le odbojko. Ne smemo pa postati igrače drugih sil, ker bi si tako le rušili lastne osebnosti.
Star slovenski pregovor pravi: »Dokler hruška ne pade na tla, ne segnije, a takrat je prepozno«. Tega si ne želimo. Na nas sloni odgovornost bodoče slovenske odbojke na Goriškem in mogoče še kaj drugega... (mt/gs)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
7. maja 1987
V dvorani Palatrussardi v Milanu je bil vstop prost
Izgredi med koncertom popevkarja Neila Younga
MILAN — Med torkovim koncertom znanega ameriškega rock popevkarja Neila Vounga v športni dvorani Palatrussardi v Milanu je prišlo do hudih neredov. Karabinjerji in policija so med izgredi aretirali šest mladeničev, 12 oseb pa se je moralo zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč, vsi pa bodo okrevali najkasneje v 10 dneh.
Vstopnina na koncert Neila Younga, svetovno znanega izvajalca tako imenovane »country« glasbe, je bila brezplačna, zato se bila dvorana Palatrussardi nabito polna že nekaj ur pred pričetkom predstave. Organi javnega reda so, ko so bili vsi sedeži in stojišča zasedeni, zaprli vhodna vrata, to pa je sprožilo hude proteste več tisoč mladih, ki so želeli prisostvovati koncertu. Mladeniči so pričeli porivati policijo in jo obmetavati s kamenjem, porfirni-mi kockami cestnega tlaka in steklenicami; karabinjerji so ostro nastopili in skupino mladeničev pospremili »na hladno«.
»Strupen« vlak kroži po podeželju južne Italije
FOGGIA -- Včeraj dopoldne je z železniške postaje v Apriceni, namenjen v kraj Riccetta Sant'Antonio pri Foggii, odpotoval železniški konvoj, v katerem je bilo 14 vagonov magnezijevih odpadkov in železovih mineralov.
Surovine so last podjetja Sogepi iz Bočna, tej pošiljki pa še je uprl pretor iz Lacedonie, ki je ukazal začasno zaplembo in analizo surovin, ker namreč sumi, da so surovine hudo onesnažujoče. Včerajšnja je bila sicer že druga pošiljka materiala podjetja Sogepi, zaustavljena na tem območju, prvi konvoj je namreč dal zapleniti pretor že pred petimi dnevi, saj bi — ko bi se sum izkazal za resničnega — material za gradnjo industrijskega objekta kršil pravilnik o razmeščanju smeti. Vsebina vseh 28 začasno zaplenjenih vagonov bo služila za izgradnjo tovarne, posebej pa še 1800 ton že-
leza, s katerim bi dokončali tla nekaterih industrijskih lop.
Vsebino dveh železniških konvojev bo komisija izvedencev preučila danes, zaenkrat pa je pretor Mie-le iz Lacedonie vložil lastniku podjetja Donatu lannaceju sodno sporočilo, v katerem ga je obvestil o možnosti kršenja pravilnika razmeščanja smeti. Komisija bo morala tudi določiti, kam s surovinami, seveda, če, bi se izkazalo, da so onesnažujoče.
Medtem se je oglasil tudi minister za civilno zaščito Giuseppe Zamberletti; poveril je prefektu Pastorelliju, da pošlje na železniško postajo kraja Rocchetta SanfAnto-nio tehnične izvedence civilne zaščite in Visokega inštituta za zdravstvo. Ti naj bi v sodelovanju s krajevnimi oblastmi preverili resničnost govoric o izredni onesnaže-valnosti surovin in sprejeli vse potrebne ukrepe za zaščito javnega zdravstva.
Reagan ne blesti v splošni kulturi
MOSKVA — Da je splošna kultura ameriških predsednikov precej pomanjkljiva, ni nobena skrivnost, prav tako ni skrivnost, da je večina ameriških predsednikov to uspešno nadoknadila s pomočjo svojih sodelavcev. Predsednik Ronald Reagan se pa po vsem sodeč jemlje preveč zares in misli, da je prebiranje Reader s Diges-ta in njegovih kondenziranih obnov povsem dovolj za ameriškega predsednika. Drugače si ne moremo pojasniti nedeljskega spodrsljaja, ko je pod kipom Svobode citiral Lenina, češ da je boljševiški voditelj izjavil, da se v ZDA pride po Mehiki. Reagan je ob tem pristavil, da bo prav zato še dalje podpiral nikaragovske contrase. Ob izjavo so se seveda obregnili v Moskvi, kjer je glasnik zunanjega ministra Gerasimov pozval ameriške novinarje, naj poiščejo ta citat v 55 zbranih Leninovih delih (55.000 strani), ki jih je imel pred seboj. Nihče ni sprejel poziva, raje so verjeli Gerasimovu, da tega citata sploh ni, da si ga je Reagan kratkomalo izmislil.
Hartova domnevna zakonska nezvestoba »usodna« za demokratskega kandidata
Sandinizem noče likvidacije vere v sporu je le s cerkveno hierarhijo
MANAGUA — »Sandinizem noče zapreti cerkva, sedanja konfrontacija- je samo s hierarhijo. Tudi jaz sem katoličan, skoraj vsi naši ljudje, ki so bili v revoluciji, so katoličani. Če je res, da Cerkev rabi za svoj obstoj vernike, tudi mi rabimo podporo ljudstva za dobro vladanje.« Te besede nikaragovskega predsednika Ortege ponazarjajo sedanje težke odnose sandinistov s Cerkvijo. Izrekel jih je na zadnjem od tako imenovanih televizijskih srečanjih z ljudstvom. Poveljnik Ortega je navedel tudi pisanje cerkvenih listov, ki obsojajo kot strumentalizacijo prisotnost san-dinističnih voditeljev med mašami, če pa so odsotni, jim je to za dokaz, da so sandinisti ateisti, ki hočejo likvidirati vero. Resnica pa je po Orte-govih trditvah v protislovnosti nikaragovske cerkvene hierarhije in njene zgodovine.
Revolucija leta 1957 je propadla, ker so bili vsi tedanji škofje na strani Somoze in so celo
trdili, da je Anastasia Somozo poslal sam bog. Položaj se je spremenil s prihodom papeža Janeza XXIII., ki se je spomnil na reveže in. trpeče v Latinski in Srednji Ameriki in spremenil dotedanji kurz Cerkva. Katoličani so aktivno stopili v osvobodilni boj, do revolucije je torej prišlo v deželi, kjer je vera že dolgo prenehala biti opij ljudskih množic.
Odnosi s Cerkvijo pa so vse prej kot lah-ki.Sandinisti so do sedaj zaprli katoliško radijsko postajo, ker ni hotela posredovati nekega predsednikovega govora, izgnali so dva škofa, ki sta kritizirala sedanjo oblast in imela stike z ameriškimi skupinami, ki podpirajo nikaragovske contrase. Kljub takim zapletom pa se dialog s cerkveno hierarhijo nadaljuje, nedvomno bi bil lažji, če bi ZDA prenehale s svojo agresijo, ki Nikaragvo nasilno peha v objem vzhodnega bloka.
Odisejada newyorških smeti
KEY VVEST (ZDA) — Nihče noče newyorških smrdečih smeti, da je poveljnik vlačilca Break oi Dawn s svojim smrdečim vlekom (maono) zaplul v mednarodne ozemeljske vode, 18 milj pred Key Westom na Floridi. Sedaj čaka na navodila lastnikov vleka, ki ga vlačilec že šest tednov vlači širom pred obalami ZDA, Mehike in Belizeja. Do sedaj so prepluli več kot 8.000 km, a nikjer niso naleteli na dobro dušo, ki bi prevzela ogromni smrdljivi tovor.
Najprej so smeti zavrnili v Severni Carolini, njihovemu zgledu so sledili v Alabami, Misisipiju, Louisiani in Teksasu. Smeti so nato romale pred Mehiko, a zaman. Ameriški dolarji niso uspeli prikriti smradu, ki je bržkone tako prodoren, da so se ga ustrašili celo v revnem Belizeju. Vlačilec se je zato s svojim vlekom vrnil v ameriške vode. Vsi so upali, da bodo newyorške smeti zažgali v novem upe-peljevalniku na otoku Stock Island pred Key Westom. Ko pa je smrdeča kompozicija prispela pred upepeljevalnik, so jo mestni očetje brez večjih pomislekov zavrnili.
Neobičajno odisejado bodo morali bržkone prej ali slej končati, saj bi se lahko zgodilo, da smrdeča kompozicija zaide v objem kakega tropskega orkana. V takem primeru pa bi si newyorške smeti bratsko delile številne zvezne in tuje države.
NEVV YORK Gary Hart, demokratski kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah, bi se najraje posvetil literaturi. Njegova največja ambicija naj bi bila pisanje romanov na Irskem. Že to ni prav posebno v skladu z zunanjo podobo, s katero bi se moral ponašati morebitni bodoči ameriški predsednik; Še manj pa je v predsedniškem stilu varanje žene z prikupno floridsko manekenko.
Dnevniki, v ZDA in po svetu, pa tudi televizijske mreže, so se vrgli na ljubezensko afero med Hartom in vitko Donno Rice z neverjetnim elanom. Je že res, da jih je sam Hart izzval, naj mu sledijo, je pa tudi res, da bi lahko dve noči in en dan »oddiha« stali demokratskega kandidata predsedniško mesto, kar seveda ni malo.
»Ko bi se mu vsaj to pripetilo čez nekaj let!« je izjavil univerzitetni profesor Howard Reiter, ki vestno beleži spremembe v reakcijah ameriškega javnega mnenja. Najbrž bi mu Američani prizanesli, saj se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. Na predsedniških volitvah leta 1952 je bil npr. poražen Adlai Stevenson. Njemu je bila usodna razporoka. Ločitev od žene je drago stala tudi kandidata Nelsona Rockefellerja leta 1964, že bodočemu predsedniku Ronadu Reaganu pa ni nihče očital dejstva, da je zapustil kolegico (njegova bivša žena še danes žanje velike uspehe na TV zaslonih predvsem v nadaljevanki Falcon Crest) in si izbral za življenjsko sopotnico Beli hiši primerno Nancy.
Sicer pa, ko smo že pri ameriških predsednikih in igralkah, ne smemo pozabiti na Johna Kennedyja, ki je občasno pozabljal na Jacgueline, da je prisluhnil Marylin Monroe. To je bila senzacija, ne pa Gary Hart, ki ga psujejo samo zaradi tega, ker ga je (oz. naj bi ga) nekajkrat objela tretjerazredna igralka, ki je nastopila le v nanizankah Miami Vice in Dallas. (Naj nam ne zameri plavolasa Donna Rice, ki je res ne moremo primerjati z Ma-rylin).
Tradicionalni kitajski ribolov:
namesto trnka - kormorani
Kormorani so zvesti pomočniki kitajskih ribičev na reki Li. Za svojega gospodarja lovijo ribe in jih nato odlagajo v košaro
(AP)
Najbrž je bil Hart res nekoliko naiven, ko je izjavil, da mu predstavniki tiska ne bodo mogli priti do živega. Novinarji so se zdramili in se dobesedno zakadili za njim. Lepo dekle, ki se v večernih urah potika po Harto-vem stanovanju, je dražljiv dogodek. Še zanimivejši pa je podatek, da gre za isto dekle, s katerim si je demokratski kandidat privoščil dvodnevni izlet na jahti Monkey Business (v prevodu, glej, glej, »Oslarija«). Pa sta se oba znašla pred reporterji, novinarji, demokrati, prepuščena na milost in nemilost ameriškega javnega mnenja. Donna Rice je sicer zaslovela kar čez noč, Gary Hart, ki se je moral braniti pred milijoni televizijskih gledalcev, pa bo najbrž sklenil svojo politično kariero prav v znamenju zakonske nezvestobe.
Na sliki (telefoto AP): Jahta Monkey Business in Gary Hart, ki demantira vesti o ljubezenskem zapletu z Donno Rice.