8, štev,
V Kranju, dne 24, februarja 1906, VIL leto,
Političen in gospodarskj list.
Izhaja vsako sobotu litin, — Sume /:• Ho leto 4 K, za pol leta '2 K, za četrt Uredništvo in upravu i < t v.» se nahaja v hiši -'-t. H'5 nasproti župne
leta 1 K. Za druge države stane K fVljO. 1'osnmezne številke po 10 vin. — Na <!erkve. — Upravništvu hajSe blagovolijo pošiljati naročnina, reklainacije,
oaročbe brez istodobne vpusiljalve naiočnine se ne ovira« — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto tU vin., če se tisku enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirali. — Itokopioj se ne vračajo.
Nadučiteljsko mesto v Tržiču.
Pri nameščanju učiteljskih, oziroma nad« učiteljskih mest na naših Šolah se navadno duhovi posebno ne razburjajo. Izjemo delajo tu navadno le kleiikalci, ki so sovražniki ljudske naobrazbe ter jim je mnogo na tem, da ljudi svojega mišljenja spravijo v toplo gnjezdo. Ker je pa naše učiteljstvo zvečine napredno, imajo klerikalci le mnlo posla v lej zadevi, zatorej se za nčiteljskn imenovanja širši krogi dosti ne zanimnjo.
Drugačejeznaduči tcljskim mestom v Tržiču. O božiču je umrl nadučitelj v Tržiču, kjer hoče peščjea dclcma domačih nemčurčkov, deloma privandranih nacijonalcev vse ponemčiti. Tržiška šola je že samanasebi glede pouka v drugem dežehem jeziku nekak unikum, o katerem bomo sčnsom morebiti še izpifgovoiili svojo bcs<do. Dokler je vodil šolo rajni Kragl, se je vršilo vse nekako v redu, da ni bilo pritožb ne v tem, ne v onem oziru, vladal je nekak modus videndi. Seveda so tižiški Geimani mnogokrat godrnjali, n na dan si niso upali s svojimi željami, ker so pač poznali Kragla, da mož ni ravno «prehud» Slovenec; vedeli so pa tudi, da bi lahko podlegli v borbi, ako bi pričeli kako akcijo za popolno ponemčenje šole, ker je bil Kragl vsaj nepristransk poštenjak,
Ko pa je zočel bolehati in je bilo pričakovati, da mu bode kmalu tnba naslednika, začeli so ponos?eje dvigati svoje puhle glave. Se, ko je bil Kragl čil in zdrav, so v Tržič privabili Kočevnrja Mikliča, ki naj bi zasedel nekofr Kraglrjfvo mesto. Da bi bil Miklič malo bolj pieviden, bi mu to tudi ne bilo izpod-k telo, osobito ker Tržič ni ravno posebno vabljiva kondicija. 2e večkrat smo imeli priliko pečali se z Mikličem; seveda naštevati nismo mogli lepih lastnosti, ker bi bil Miklič sam v zadregi, nko bi to od njega zahteval deželni šolski svet, ki puč ne 1 o mogel tajili, da mu je vse neznano, da ni bil zadostno infoimiran i. I. d. Zatorej še enkrat opozarjamo deželni šolski svet na vso Mikličeve vrline.
Ko je imel tržiški krajni šolski svet sestaviti li um predlog za imenovanje naduči-telja, so dosegli tržiški Nemci, da je bil Miklič postavljen na prvo mesto kot najboljši in najvrednejši prosilec. Nam je pač vseeno, kakšen okus imojo ti ljudje, a vseeno nam pa ni. kdo nnj bode duša šoli, katero pohaja naša mladina. Le mislimo si Mikliča kot vo ditelja šole. Kak duh bode vladal na tej šoli?! Ali morejo morebiti pričakovati šolska oblastva, da bode učiteljstvo šole respektiralo voditelja Mikliča, kolero vsak hip lahko zabrusi v obraz marsikako zelo kočljivo stvar. Naše učiteljstvo pač ni tako korumpirano, da bi spoštovalo takega nadučitelja, kateremu vsak član učiteljskega zbora lahko reče: «Kot
PODLISTEK.
pošten in značajen človek ne sedem ž njim k eni mizi, kaj šele, da bi se mu pokoraval.* Vsak hip se Mikliču lahko vrže v obraz: «Ti si se pregrešil zoper § M šol. in uč. reda, katerega naša šolska oblastva cenijo tako visoko. Da je Mikliču, ki je nemški nacijonalec, dovoljeno več, kakor vsakemu najboljšemu slovenskemu učitelju, o tem ne dvomimo prav nič, saj je Miklič še danes v Tržiču, (ločim bi bil slovenski učitelj že davno prestavljen doli v Belo Krajino, ko bi se mu biio očitalo le desetino tega kakor Mikliču. Mi tudi nič nimamo zoper to, ker ne želimo nikomur škode. Miklič noj ostane v Tržiču, dokler bode to ljubo njemu in šolskim oblastvom.
Vemo sicer, da deželni šolski svet Mikliča lahko imenuje nadučiteljem v Tržiču, ako hoče. vendar upamo, da bode imel toliko razsodnosti, da bode vedel, da bi bila to strašna napaka in netaktnost.' Mar bi smel deželni šolski svet pričakovati, da bode učiteljstvo potem z vnemo in veseljem delovalo v šoli, ako vidi, da deželni šolski svet protežira zanikarnega učitelja samo radi tega, ker je nemški nacijonalec! Tako postopanje bi se smelo imenovati največja korupcija in bi imelo strašne posledice za naše šolstvo. Kako sliko bi si naše ljudstvo napravilo o najvišji šolski oblasti, ki ima čuvati nad neomade-deževanim življenjem učiteljstva? Rekli smo, da bi bilo tako postopanje deželne šolske oblasti tudi netaktno.
Žanček Beck na maškara d I v LJubljani.
Ljuba sestra Špilca! Teta Marojnca mi jertkla. dati moram pisati in za bobe zahvalili in se poročili, da sem bil ž njo v Ljubljani na maškatadi. Teta Marajnca je rekla, do ti moram koj pisati in reči, da ni treba pošiljali bobov, da jih bodo mama spet kmalu po rnjži poslali; jaz sem pa rekel, da bom pisal, da jih prav za gvišn
U poni ba uredni štvn: (iospod Žanček Beck iz Škofje Loke je prvosolec v Kranju. Spoštovani čitatelji nuj mu oproste, če se še ni prav dobro naučil slovenskega pravopisa in če ne mu malo mleti po loški. Vidi se, da je jako talentiran in da se zn vho interesira, ter da bo se lahko slaven pisatelj, mesar, kaplan a!i pa ludi politik, če no ho prtneumen,
ne smete njem poslati, ker so jih vse stric Andrejčk pn telim prijaleljca, lista ta gollasta pa zobata Zefa snedli. Jaz sem pa sedaj pe-lajdikt in glih tako se mulam, kot si se ti lakiat, ko so te ata dobili, ko te je tisti ta skrehnen Boštjenčkov Meže, ki se na Dunaju uči filozofijo, kušoval za vratam v veži. Zato pa sedaj teti Merjanci na tihem pravim Ma-lajnca. Večno maščevanje za bobe sem prisegel I
Sedaj ti pa moram hitro povedali, kako sem se fajn unlorholtal na maškaradi. Po-nefedil sem samo enga nohl gospoda, dve Jametnsti zoli, pa letno la zidano kiklo. Pa prav gvišn, da nisem zanaleš, imam Žiher smrten greh, da nisem čisto nič uržah. V Ljubljano smo se peljali z navadnim cugam, j po Ljubljani pa s takim, ki nima nič rajlenka pa nič ne žvižga. So rekli, da ji; iz ileklrike. Mislim, da v Loki, ki je že bolj na kmetih, gotovo delajo ilekltiko iz lakih starih cugov,
da preveč ne košta. Morebili kar Gribinarja, ki je študiran na stare reči, ali pa Finferjuga Tončita, ki praša vsakega, če ima kako starino, pošljejo v Ljubljano po stare cuge. Najraje, kar je hiš v Ljubljani, bi bil jemu tisto ta mejčkino cirkuco pred mostam, ki se mu pravi fričkajnerska. Drugače je pa Loka veliko lepša kot Ljubljana. Toliko je štacun in Idi, da bi se še nikjer Hrkati ne mogli kot v Loki na plac.
S takim cugam smo se ptipeljali skoraj v vežo k tete Marajnce bratu, ki je dohtar pa cajlenge dela. Gospe sem moral kušniti roko pa reči: kistihant, pol mi je pa dala en Samlorn, Jaz bi jo koj rad vzel za ženo. tako jo prijazna pa zala. Pri dohtarjevih so pre-strasno nobl, tak na stran imajo, da se kar kot pri štirni potegne, pa voda priteče. Polom smo pa koj večerjali. Jaz sem Čisto mejčkino jedel. Samo malo pečenke z Že-nufom pn solato, pa 4 šamlorne pa 2 torte
Ko je bilo pred leti popolnili nadučitelj-sko mesto na Fužinah (Beli peti), je okrajni eolski svet predlagal za to mesto učitelja Slovenca. A deželni šolski svet je rekel, da to ne gre, da se ne žali narodnosti čut ondot-nega prebivalstva, In res je bil imenovan trd Nemec ondotnim nadučiteljem. Po pravici smemo pričakovati, da bode tudi sedaj deželni Šolski svcl lako tankočuten, da ne bodo imenoval v Tržiču, ki je izvzemši par kri-čačev popolno slovenski, kot nadučitelja agresivnoga nacijonalca — Mikliča. Braniti seveda deželnemu šolskemu svetu tega ne moremo, a svetujemo mu lahko.
Končno pa apeliramo na vse člane deželnega šolskega sveta, po katerih žilah se pretaka slovenska kri, naj glasujejo tako, da se bodo delali sramote svojemu rodu.
Upamo, da se bodo brez ozira na politično mišljenje že poprej zedinili U pravega kandidata, ker lahko bi se pri cepljenju glasov vtihotapilo Mikliča za nadučitelja. Treba je največje previdnosti samo v tem vprašanju. Od deželnega šolskega svetla pa pričakujemo, da se ne bode ravnalo po starem običaju ter se reklo: Justament nicbt!
Narodno izdajalstvo župnika Janeza
ZabuKovca! Zveza z Lnkmanom! Zloraba sv. verel Prodani delavci!
Volilci! Kmalu pride trenutek, ki bo odločil bodočo usodo jeseniške občino. Na dan volitve bosle odločevali, čc ostanejo Jesenice slovensko ali pa padejo v nemške roke. Župnik Zabukovec se je prodal Nemcem, da pripomore do zmage klerikalno -neruškutar-ski zvezi. S pri/niče in po časnikih vpije, da se bojuje za vero, kar pa je gola hinav-ščiua. Mož hoče gospodariti v občini in gleda na to, da zmaga klerikalizem. Kaj pa je klerikalizem? Klerikalizem ima svoje središče v laškem Rimu, kjer gospodarijo sami Lahi in ne pozna zato nobene narodnosti, ker mu je glavni namen, da ljudstvo gospodarsko zasužnji laškemu Rimu ter ga na-
pravi slepo pokornega mednarodni duhovščini. Za klerikalizom se bojuje vsa mlajša duhovščina, ki je vzgojena v tom duhu in v ta namen zlorablja sv. vero, da lažje alopari in goljufa tisti del ljudstva, ki to no zna samostojno misliti. Župnik Zabukovec je zgled duhovnika, ki mešetari z vero, kakor so delali farizeji, ki jih je Kristus z bičem pognal iz templja. Zdmkovec se jc zvezal z nemškimi kapitalisti- da lažje prednji slovenske rojake, domaltPposestnike in rokodelce ter jih napada in javno sramoti po glasilih klerikalno-nemškutarske zvezo, Slovencu- in 'Domoljubu*. Dobil je pod oblast strokovno društvo na S.ivi, da mora tudi delavstvo za njim in se ne sme ganiti, če on ne dovoli. On pa tudi ne sme ničesar brez Lukmanovega dovoljenja, ker se mu je na milost in nemilost prodih Delavci, streznite sel Na shodih delavske organizacije govorita Lukmanov agitator pisar Pongratz in župnik Zabukovec pod krinko, da delala za delavski blagor. Kako naj se odločno potegujejo za višje koristi ljudje, ki jih ima v roki vaš delodojalec-kapitalist!? In sodaj hočejo dobiti še občino v svojo roke, da vas bodo uboge delavsko pare še tamkaj lahko nemoteno metali iz pisarne na cesto. Kje boste potem iskali pravice v nesreči, čc boste povsod Odvisni od dveh ali treh ljudi? Še si lahko pomagate! Na dan volitve volite neodvisne može, ki se bodo upali pokazati zobe tistim ljudem, ki vas sedaj podlo iz-koriščajo. To vam želijo vaši odkrili prijatelji. Živela, svobodna in neodvisna delavska organizacija! Proč s sebičnimi sleparji in umazanimi izkoriščevalci! Prokletstvo vaših potomcev bo prišlo na župnika Za-bnkovca, ki hoče izdajalsko prodati delavstvo in slovensko občino Jesenice!
^odvisni in napredni slofcnslfi Volilci.
Razdružljivost zakona.
V zadnjem času pobirajo klerikalci podpise zoper razdružljivost zakona. Pravijo, da se je v državnem ziiuru na Dunaju sklenila postava, da bo zanaprej veljal zakon samo 8 dni ali ;) mesece, potem pa bo smel mož spodili ženo in so poročiti z drugo. To je
pa grda laž, in da bodo naši čitatelji vedeli, kaj je na tem, jim hočemo to nekoliko razložiti. V našem cesarstvu živi nad 100.000 ljudi, ki so sodnijsko ločeni. Ti ne žive skupaj, ker je drug zapustil drugega, aH ker dva zakonska nista hotela živeti skupaj in sta se prostovoljno ločila. Taki ljudje so zelo nesrečni. Mislite si petindvajsetletnega moža, ki ga je zapustila žena in ušla z drugim moškim. On ni ne samec ne oženjen. Za vse življenje je obsojen, biti brez ljubeče žene, brez skrbne gospodinje. Kaka dobrota bi bila za takega, ko bi se njegov zakon razdružil in bi se smel drugič oženiti!
Na Dunaju so osnovali ločeni zakonski svoje društvo, in to društvo je napravilo prošnjo na državni zbor, da bi se postava o zakonu izpremenila, da bi se zakon onih, ki so sodnijsko ločeni, lahko razdružil in bi se smeli zoptt poročili. To prošnjo je podpisalo mnogo tisoč oseb.
Ne gre se pa zalo, da bi se mogel vsak zakon ločili, ampak samo, Če sta oba dela zadovoljna z ločitvijo, ali čo se je en del pregrešil, n. pi. če je zapustil svojega zakonskega družeta. Pa tudi tedaj bi bila dolga pogajanja in obravnave, in v posebnih izvanrednih slučajih bi se zakon razdružil. Za otroke, če bi bili, bi moral skrbeti oče.
Tako postavo imajo že na Francoskem, Nemškem, Ogrskem, Švicarskem in Ku-munskem. To jc resnica o tem in, kar klerikalci pripovedujejo drugega, je vse laž in zavijanje!
Obenem s tem pobirajo klerikalci tudi podpise, da se ne bi odpravil iz šol krščanski nauk. Tudi tu lažejo mnogo. Gre se pred vsem za take šole, kjer so otroci raznih ver. Ko se poučuje v taki šoli verouk ene vere, odidejo učenci drugih ver iz šole. Da bi se lemu ognilo, žole nekateri, da bi se učilo po šolah samo branje, pisanje, računstvo in enake reči, katere so potrebne ljudem vseh ver, krščanski nauk pa naj bi se učil po cerkvah, ki so v prvi vrsti namenjeno za razlaganje verskih resnic. Seveda se duhovniki tudi temu upirajo, ker njim ni toliko za vero, ampak da bi imeli oni povsod, tudi po šolah, prvo in zadnjo besedo.
Tržiške novice.
— Namesto učitelja g.Fr. Borštnika, ki je imenovan nadučiteljem, pride g. učitelj Karo! Mahkota iz Velesovega.
— Lep vzgled narodne zavednosti jo dala v novejšem času kmečka ob-
samo 2) vina, ki jc na lo vižo kot sifon. Jaz bi jo bil pa ludi rad malo pohecal, sem se pa prekucnil čez glavo, da so frajle kar zacvilile okolu mene, kol bi bit miš spustil med nje. Jaz pa hitro še enkrat čez glavo! (potem sem sc šele spomnil, da imam kiklo) na moj hrbet pa bum, bum, da imam še danes buško pa bezgavke tako velike kot pol ta zrobkanoga Kamnitnika pu še malo Šmar-jetne gore brez Kolišča. Sedaj bom naredil pa pikice, da si boš mogla misliti, kaj je
bilo potem...................
Šele pri vratih me je stric vjel pa vlekel na gank. Ti srovinci so me tli vržti ven, ker sem ravno to naredil kot drugi! Zato sem pa potem ves čas rajši ostal na koru; med take srovinco pa nikoli več. ne greni. Ko so mi vzeli larfo doli, mi je ena prav lletkina mačkarca rekla, da sem luskan spic-parkelčok. Večerjali (že drugič! Živio!) smo pa šunkn pa Ker. l'a dobro sem se nalutral po preslanih težavah in občutljivih nesrečah. Pil sem pa himperabgus pa vino pa pir, kor ni bilo strica zraven. Moderc me je pa začel
pa ."■ puterkramtlcc pa še nekaj, pa čisto malo bobov z zolznnm sem snedel. 1 sunilo m pa 2 cigaretlna sem pa skrivaj spravil v varžal za poljanskega posliljona, ker me pusli, da sc ž njim peljem pa luram od pošte pa do Framina, kadar sem na ukan-cah. Prav žal mi je, da se mi je naredila mesta v varžatu, ki sem ga včeraj med latinskim izcnzal. Zdaj se je pa šele ta najbolj 1'ajn začel! To vem. da si grozno iirbčna. Najprej so me slekli, da me jo bilo sram. Ta prvo so mi oblekli gate. ki so bilo skoro iz samih špic. Gospa dohlarea so rekli, da so njene najlepšo, No, kakšne pa morajo potem šele druge biti. če su bile že te zadoj čez in čez pretrgane. Morebiti so mi jih pa lo oblekli narobej. Široko so bile pa ghh tako kot listi lirnk v Jeruzalemu, ki sc je pretigal od vrha do Lil. Prav golovo so i ni, pi utrgani lirnk imeli za mušter za le L.ur! Potem so me pa mečkali in ougavli v nioileiv. da imam še danes žulo. Ko so mi pa oblekli se čisto belo pa neizrečensko Hotno kiklo pa še vsi la drugo naštimali pa
BClfral (to som bil pipi!), so rekli, da sem pjerotka pa da so moram ves čas anštendik pa lopo držali kol ta prava frajlca. Vsi drugi so bili pa tudi mačkare, pa ti ne povem, kakšne. Gospa so rekli, da nas furman že čaka, pa smo jo mahnili,
Pripeljali smo se v tako velik cimer kot cela kapucinarska cirkev, samo da je skoro okolinkoli kor pa gank. Havno tako jo bilo, kot v kakšni kumedji v Kranju na živinskem plac ali pa v Loki v rajčol, če so gloda skozi glažune. Notri jo bilo žo vse polno pustnih som, afn, pajaeov, imrkuo, Turkov, pa še vse sorte mnčkar, da ti še povedati ne morem. Štantov je bilo pa toliko kol v Loki na por-cjunkli. Banda jo pa kar naprej in naprej špilala, jaz sem bil cisto zadovoljen ž njo. laz som moral sedeti samo gori na ganku, drugi so pa plesali, zbijali norce pa pili in jedli, da som so jaz lačen ratal. doz dol^o časa som šel s stricem, ki jo bil za turškega škofa ali pa ruvberja napravljen, doli v zol. Pri enemu štanlu jo spil .'i kozarce (pa jo rekel tisli mačkari, kateri je plačal, da jo
čina Sv. Katarina-Lom. Ta občina, dasi sicer samostojna, spada glede za šolo godnih otrok v šolski okraj Tržič in ima pravico voliti svojega zastopnika v krajni šolski svet. Dosedaj jo je zastopal gostilničar in posestnik Jakob Primožič po domače Krvin na Slapu. Ta pa je, kakor smo že poročali, pri zadnji seji krajnepa šolskega sveta, zatajil svoje in svoje občine slovenski značaj ter pod vplivom nagega župana glasoval za nemškega kandidata za nadučilelisko mesto. Cim se je to zvedelo po občini lomski, moral je Župan pod pritiskom občanov sklicati sejo občinskega odbora in v tej seji je izdajalca svojega naroda zadela zaslužena kazen: občinski odbor ga je izključil iz svoje srede — Krvin je bil tudi občinski odbornik — ter ga prisilil, da je odložil tudi čast zastopnika v krajnem šolskem svetu. Prav tako! To je moški nastop, ki je res posnemanja vreden. Ven iz naših narodnih zastopstev z izdajalci in babami, ki zlezejo pri vsaki priliki pred najzagriznejšimi našimi so vražniki pod klopi
Novice iz selške doline.
— Poučna predavanja v Selcih so jako dobro obiskana. Šolska soba je vedno polna poslušalcev, ki pozorno poslušajo za nimive govore veščnkov gg. Pirca, Legvurta in Pa\lina. V sredo so bile pri predavanju večinoma gospodinje. Le škoda, da se ni upeljalo to mesec pozneje, ker po hribih imajo sedaj ljudje preveč dela z vožnjo lesa in oglja in ne moiejo hoditi poslušat predavanja.
— Selški župan g. Demšar jo posta navaden ovaduh in denuncijant. Ovadil je dva fanta, ki sta bila oproščena vojaščine da delata nemir v občini, in najbrže bosta poklicana zopet k vojaški službi, To je grdo S tem si ne bo pridobil ugleda.
— Nesreča. Potolklo je pri vožnj hlodov 21.1. m. Franca Podlipnika iz Dražgoš Vrglo ga je pod pot in pritisnilo ob smrt ko
Loške novice.
— Volitev v trgovsko in obrtno zbornico so vzburkale živce našim kleri
calnim mogotcem po župniščih, kajti razvili so prav strastno, da ne rečemo nesramno
gitacijo. Zppovedali so vsem svojim kimov-rem, da so morali svoje glasovnice oddati v
upnišče in najeli celo nekega pismonoša, da je po okolici vsem onim volilcem, katerim je
ročil glasovnice, le-te zopet odvzel in jih nesel »izpolnit« gospodom! Od liberalne strani ni bilo nikakršne agitacije in niti najmanjšega pritiska na volilre!
— V pomoč klerikalni politiki v našem mestu so kaj pridne naše uršulinke. Svojo hudobije in neumnost so dokazale zopet te dni, znoseč se nad neko gospodično, ti je v samostanu poučevala dozdaj glasovir, zaprošeno v to, je namreč sodelovala na zadnjem koncertu dne 11. t. m. v Narodni čitalnici škofjeloški, ki, kakor znano, se po svojih pravilih niti ne sme vtikati v politiko, — vendar so jo čmuhi razvpili kot «libe-ralno», — in to je bilo vzrok, da so jej od povedale službo. Denar od liberalcev pa ven dar prejemajo, kar baje ni greh!
— Veselica v narodni čitalnici bode 27. t. m. in, kakor kažejo vse priprave, bode ta veselica ena najbolj zanimivih v tem blaženem predpustnem Času, zatorej, prijn telji veselja in zabave — na svidenje!
— Takih propovedi, kakršne je uvedel novi gvardijan v tukajšnji kapucinski cerkvi, dozdaj nismo bili navajeni. Minolo nedeljo je na leci kvasil tako okrogle, da se je od .srama spogledavalo slaro in mlado. Kajti g. gvardijan pravili so nam tako »mast nih», da se niti v najuinaznnejših beznicah v pričo nepokvarjene in nedolžne mladine no bi nihče, ki ima količkaj čuta sramežljivosti v sebi, upal govoriti kaj lacega. Vse je bilo tako, kakor da bi nam na glas čital dogodke iz življenja znanega Casanuova. Ce bo gosp gvardijan še nadalje kvanta! lake nedostojnosti naj si bo v svesti, da no bo kapucinska cer kev ob nedeljah več tako polna vernikov kakor je bila dozdaj. Kar ne spada v m kev to ni treba tam govorili!
— K «Sokolu» pridno pristopojo tako moški, kakor ženske. In to je najboljši od govor na nesramno čvekanje onih črnih ne zndovoljnežev, ki napadojo «Sokola» v «Slo vencu»! Saj vas, črnuhe, nihče ne vpraša
tako tiščati, da sem se ves potil, pa trebuh me je začel boleti, da se mi je kar v gin v vrlilo. K moji mizi je prišel en grozno lju bezniv pa siten mlad gospod, ki je mislil, da sen gospodična, ker nisem nič govoril pa tako kislo sem se držal. Ko me je pa vščip nil za bodi, me je tako zabolelo, da so m je prav malo zaletelo, pa bušk! njemu v obraz pa po obit ki pa po moji kikli šamlorni pa večerja pa pijača. Jaz že nisem hotel tega storili! Imam žiher en ta mali miljon smrtnih grehov pa nič lige! Stric Andrejčk mi je zatulil, da si m pijan prešič, pa da m bom za nič druzega kot za kakega hribov skega kaplana, jaz sem pa, ki mi je bilo Se po nazarensko slabo, mislil, da bom rajši zmiraj pustna Sema, ker se jim tako dobr godi. Stric je pa le trdil, da se je prepričal da imam talent za kaplana. Potem smo j pa kar pobrali v kufegavs, kjer so same ža metaste zole. Tukaj sem še na vso to Irp ljenje moral spiti dva črna kulela z lamono pa mi je bilo vendar še malo slabo, glih to liko, da sem ponečcdil dve zole pa letno t
zidano kiklo. Potem je bilo pa konec veselja in untarholtenge.
Med potjo v Kranj me je stric ves čas ošteval, da je bilo grdo; teta je pa nergala in vekala, da se mi je kar milo storilo. Jel Špilcn, koliko sem jaz pretrpel čisto po ne dolžnem! Sedaj pa nimam več časa pisati ker jo prikrevsal štruftar, da bova pisala pre paritium latinusum.
Mamo, ata, Jevženkovo Ihanco, Soržovga dakslna, Franclnovga Franclna, Dideldajčkovo Acko pa prav lepo pustim pozdravit. Koj piškotov pošli, pa bom šel s teboj na mač karado, ko bom gospod pa cigare kadil.
Ponižno te pozdravlja Tvoj večno zvesti in do gruba te ljubeči brat
Znnček.
Atres:  Ivan  Beck, nižjegimnazijec Kranju, Oberkrain, Kranjsko.
Šo nekaj! Kaj pa moja galuncalca dela Ali te Bostjenčkov Meže kaj gunca?
Te pustim pozdraviti pa na piškote nikar ne pozabi! Žančok Beek
da pristopite k <Sokolu». Bodite brez skrbi, jih bodemo že dobili Sokolov brez Vas in Vaših golobradcev, ki se bojijo Sokola radi Vas! Na zdar!
— Pretep. V noči od 18. do 19. t. m. so se sprli fantje, popivajoči na Trati ob oškem kolodvoru. Nastal je pretep med njimi, čegar posledica je bila, da po posest-nikovegn sina Matevža Kalana, vulgo Rozmanovega iz Godefič pretepli tako, da ne more z desno nogo in roko niti ganiti in je sploh težko telesno poškodovan. Tukajšnjemu c. kr. okr. sodišču so izročili orožniki Janeza, Petra in Franca Zakotnika ter Luko Ćegnarja
vsi doma iz Dorfarjev. Medtem, ko sedita brata Janez in Peter Zakotnik v preiskovalnem zaporu, pokopali so v četrtek njuno sestro, ki je umrla v dež. bolnišnici v Ljubljani. Pač žalostne razmere!
— Občni zbor gasilnega društva v Škof ji Loki se je vršil dne 18. t. m. za 30. društveno leto. 6. načelnik pozdravi navzoče, osobito še župana N. Lenčeka kot zastopnika mestne občine. Tajnik poroča, da šteje drušlvo 1 častnega člana, 51 izvršu-.očih in 74 podpornih članov, skupaj torej 120 članov. Poveljništvo je sklicalo 1 glavni raport in 3 skupne vaje. Oddelka brizge L in II. pa sta imela po eno vajo, istotako oddelek plezalcev. Alarmirano je bilo društvo enkrat. Odborove seje so bile štiri, razven teh pa je imel stavbinski odbor tekom leta več sej in pogovorov. Pri lanskem občnem zboru izvoljeni pregledovalci računov so našli taiste v popolnem redu. Kola vi i arija uovo-izgrajenegn gasilnega doma seje vr-ila 10. avgusta m. I. Stavba je res krasna, odgovarja vsem zahtevam, a društvo se je moralo zadolžiti. — Enoglasno se izvoli načelnikom g. Ivan Debelak in istotako podnačelnikom g. Jurij Grohar. Rekvizitnim mojstrom se izvoli enoglasno g. Gašper Mahcr, Zaupnim možem so voljeni enoglasno gg. Niko Lenček, Teodor Tanc in Franc Sušnik. Nadalje so voljeni: vodja plezalcev Blaž Ćemažar; namestnik Ivan Kavčič; vodja brizge I,, Mihael Pipan; namestnik Ivan Ćemažar; vodja brizge II. Jožef Debelak; namestnik Blaž Pokom; vodja brizge III. Andrej Jamnik; namestnik Franc Primožič. Vodjem varuhov se voli g. Janez Grohar. Gospod načelnik stori obljubo v roke g. župana; istotako tudi g. podnačelnik. Ostalo moštvo pa stori obljubo v roke g. načelnika. Gosp. načelnik imenuje svojima pobočnikoma gg. Frid. Kramerja in Andreja Oblaka, in sicer prvega kot tajnika, drugega kot blagajnika. Vsi odborniki sprejmejo častne posle. Posameznih nasvetov ni bilo. Načelnik zaključi zborovanje s slava-klici na cesarja. Konečno omenimo še, da praznuje društvo letos HOletnico svojega obstanka, obenem se pa vrši blagoslovljenje novega gasilnega doma. O tozadevni slav-nosti poročamo pravočasno.
Novice iz Poljanske doline.
Javorake novico.
— V Javo rja h imamo, kakor znano, novega župana. Urban Pintar jo po dolgem hrepenenju z vso ponižnostjo v dno duše katoliškega prepričanja dosegel to čast. On je župan in gospodar občine, poleg pa še ravnatelj posojilnice v Poljanah.  Dve časti.
Ena menda dobro nese, kako druga, se pokaže kmalu. Oblast je pa tudi nekaj, in novi župan se svoje oblasti in moči zaveda v polni meri.
— On bode odpravil ples. V tem sta si z našim župnikom popolnoma enaka. Ni še bil dobro izvoljen za župana, že je zahteval, da se vpelje posebna taksa 5 kron poleg kolekov za plesno dovoljenje, no da bi se v ta namen sklicala prej kaka soja. Možje, fnenda ne vsi so temu pritrdili, se podkrižali in podpisali ter odplavili s lem ta strašni greh in krajo Človeških duš. Kako bodo ljudje zadovoljni, če jc že — nli če postane ta nepostavni sklep kdaj pravomočen? Nerodno bo pri ženitovanjih. Menda je silno dolgočasno brez muzike hoditi h porokam, medtem, ko morajo godci doma za pečjo čakati na svate. Da bi že vsaj bilo malo življenja in da ne bo vse podobno kakemu pogrebu, bi bilo dobro, da bi se eden domačih navaiil na boben, Mislimo, da bi tako ropotanje ne delalo lakih težav in izkušnjav našemu župniku. Nekaj bi pa že bilo, vsaj svatje bi lažje šli in marsikateri Marijin utrok bi lažje pozabil vseh veselih ur za časa obljube svete čistosti.
— Kakšen greh je, Če fant gre dekle klicat pod okno. Po mnenju našega župnika je to lak greh, da ga ni mogoče odpustiti, saj njemu ne. Po njegovem je tako velik greh, če bi oba na golih kolenih na pesku klečala in vse tri dele rožnega venca molila, imata še štiri smrtne grehe. Ne verjamemo, da bi tak par zmolil še en del. Res pregrešno jc lo, pa mislimo, po vsem soditi, da ravno štirih prenov nimata, kvečjemu Iriinpol. Ni čuda tedaj, če so ljudje v takih krajih 86 bolj za zaplankano slran, ko imajo takega pastirja. Pa enkrat bo že boljše. Tjainsem se temu in onemu že malo svetli.
Tratarike novioe.
— Dosti boljše, kakor v Javorjah, ni na Trati. Ondi pašujc kot župnik neki Janez (iobašek. Prejšnje čase je veljal za bolj svobodnega človeka in to je menda tudi bil v vsakem oziru; Šentvid na Dolenjskem ve o tem več povedati.
— Da bi pa prišel zopet v milost pri škofu, je vrgtl od sobe vsak znak slabosti in zdaj dosledno caplja po stezah kranjskih zagrizencev. Tudi tu ne smejo več svatje z muziku pred cerkev. To je zabranjeno in če njegova no velja, potem pa prihodnja nedelja prižnica govori. Tedaj jeza, zabavljanje, srd in grožnje, kakor bi bil sam satan gori. Na vabilih na veselice bognedaj, da bi stalo kaj o plesu. Veselica s prosto zabavo. Toliko in nič več.
— Ta leden je naš Janez imel vet ali manj opraviti z volitvijo v trgovsko in obrtno zbornico. Po hišah ni letal, pač pa napravil po svojem, da so mu jih nosili v farovi. Koliko je ujel lakih tepcev, ne vemo. Upamo, da toliko ne, ko v crnom vrhu, kjer je paševal huje ko na Turškem v duševnem smislu.
Poljanske novioe.
V Poljanah imamo pa že celo veselic«, kakor je bilo že naznanjeno. Obnesla so je piav po volji. Zapazilo se je med drugimi gosti od blizu in daleč ludi več Marijinih devic, ki so poselile zabavo in so tudi ame malo pozabavale. Tega jim nikakor ne
štejemo v greh, ravno njsprotno. (Jastito duhovščino je zastopal, kot trden steber mi-tere katoliške cerkve ključar Nace Vehar. Čast in hvala mu!
— Kdo bo prihodnji župan vPo-janahV Do volitev je še skoraj leto dni in nobeden sc s lem no peča in ne ugiblje. Ostane li ta, bo li drugi te ali druge stranke, še ni drugače nobenega govora. Kdo bode, to pa že ve naš kaplanče. On se je že pred več časom ustil: <Jaz sem za to, da no ho več!» Uboga rova, saj Sc ne ve, bi li hotel Še sprejeti ali ne. Sploh si pa nidar ne domišlja, da je Že vsegamogočen. No, pa če že hoče imeti svoje, svetujemo mu, naj prihodnje opusti vso biro pri liberalnih hi -ali. Pri nekaterih jo jc že opustil in ni nobenega juka in tudi pri drugih ga ne bo. Sploh naj se Anžek rajši drži gostilne, svojih mu udanih stebrov, stebričev, opor in oporic in s temi osnuje društvo abstinentov in no določa prihodnjega župana.
— Pričetkom posta sc obhaja v Poljanah sv. misijon.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Ta teden so so vršilo občinske volitve. Agitacija od sirani klerikalcev je bila brez vse primere. Preski Pomarančar jo bil ves čas na vozu in na poti. Preslišal jih jc tudi precej, a se ga ne prime nobena stvar.
— Kaplan Brajc je zapustil Soro za ves teden. Niti eno minuto ga ni bilo v Sori od ponedeljka do soboto. Najel si je kapucina iz Loke, da jc izvrševal vsa njegova posla. Ali ljudje sedaj neki vidijo, da je duhovnikom več do volitve, kakor za njih dušno pastirstvo.
— V torek so bile na vrsti štiri pod-občinc: Draga, Sunica, Sora in Zbilje. Draga in Zbilje so bile naše, s Seniuo sploh ni bilo nič upati, le Sora je propadla vsled vo-lilcev iz tujih občin. Kar je bilo domačo vasi Spre, ni dobil nasprotnik več kakor 4 glasove. Naših jc bilo pa 34 glasov. Kaplan je glasoval zase, za cerkev, župnišče, kapla-nijo, za šolo In še z enim pooblastilom za neko vdovo. Ko bi ne bili prišli iz Retcč in Gorenje vasi kl"iikalci, pravzaprav z žganjem kupljeni telički, bi bila Sora z ogromno večino zmagala, tako smo pa ostali za 10 glasov zadaj. Zavrgli so pa več naših pooblastil In imena zo med volilno dobo prepisali, da nismo mogli več reklamirati. Tu se je videla jasno sleparija klerikalnih mav-žarjov. Sniška žaba in Žlobudra sta vse dni kar norela. Sploh sc je bilo nadejati, da bodo nekateri klerikalci ta teden dozoreli za norišnico.
— V pod ob čini Studen čič je naš kandidat propal za 10 glasov, (39:29) v podobčini Preska za nekaj več (50:29) v podobeini Medvode za o glasov (22:17) v podobčinah Zlobo in Golobrdo, kjer ima Pomarančar glavno besedo, so ludi z malimi izjemami zmagali klerikalci, podobčina Topol je volila enoglasno našega moža.
— "Gorenjce« jc dobil v sorski okolici zopet tiebroj novih naročnikov. To je najlepši odgovor na duhovsko hujskanje. «Smrdoljuba» pa kaplan šo zastonj no more oddati. Tako jc prav!
— Prihodnjič bodemo o izidu vseh volitev bolj natančno poročali. Posebno moramo omenili že danes, da naj bode sram Godeščane in Retečane, ker so jih naši klerikalni sleparji kupili z žganjem. Pa naj le počakajo, se jim bode že vrnilo. Posebno si bodo zapomnili naši Pungrtčani, Gostečani in Dražani. Pa tudi v Sori bode kupljenim vo-lilccm iz Reteč in Gorenje vasi hodilo napačno. Sram pa bi moralo dalje bili tukajšnje duhovnike, ki so tako divjali in gonili tuje ljudi skupaj.
— Izid teh volitev naj nikogar ne moti. da bi mislil, da je napredna misel začela v Sori in okolici ginevati. Ne. Ravno 1%volitve so še večim ljudem odprle oči, da so videli, zakaj so gre duhovnikom. Brajc ima sedaj še več in hujših naspiotnikov. Ta človek nima pri pametnih ljudeh nobenega spoštovanja več, ker je duhovsko suknjo sedaj popolnoma zamenjal z volilno krošnjo.
— Šcmic, znani «šmirkuhar», je letal okrog vulilcev in vpil, da dela za «vero». Koliko jc njemu mar vera, to vedo ljudje, ki ga poznajo. S svojim šmirom goljufava ljudi. Njegova žena ni bila že celo zimo nič pri maši. Te dni pa je bila nekam povabljena na svatbo. Šla je tedaj tri ure daleč na «ohcet», v cerkev pa ni mogla iti. Sam Šemic pa ni utegnil iti ž njo, ker je mogel agitirati. Zalo sta šla oba od doma. Ker pa ni bilo nobinoga druzega doma, da bi otroke varoval, nesel je hlapec vse tri ta mlade «Semičkc» v košu k nekim sorodnikom. Ljudje se smejejo temu dogodku in pravijo, da je Šemic precej prismuknjen, ko pusti tako prenašati v košu svoje otroke. Kako lahko bi se koš pretrgal iu mladi «Šemički» bi popadali na tla in se morda pobili.
— Žlobudra, župan iz Stradeževe vasi, bode dobil za agitacijo zaslužno medaljo — od starega piskra dno.
— Nekdo se je zmolil, misleč, da je že post. Zalo je šel lovil žabe. Prišol je v Gorenjo vas in tam je v neki hiši zapazil golarjevo žabo, ki jc agitirala in jo je z dolgo «štango» hotel nabosti. Seveda se golarjeva žaba ni nasadila na «štango», ampak je odletela tja po sobi. O to se je priinazalo tej seniški kvaki.
— Ljudje trdijo ludi, da hodi golarjeva žaba na Trato molzt tisto žabo, ki je tam priklenjena pri neki hiši. Morda jc to res, ker je seniško žabo bilo večkrat videli na Trati. Ko bi se seniška žaba rajše brigala za svoje gospodarstvo v domači luži, koliko boljše bi bilo za njo. Kaj hodi okrog kvakat, da so ji smejejo pametni ljudje.
— V Sori nimamo več kaplana, ampak «šribarja, ki se je ta teden pečal s samim pisanjem pri volitvah.
— Pomarančarju so so skoro pete obrusile od samoga agitiranja.
— Tiste, ki bero «Gorenjca», opominjamo, naj le zasledujejo, ali se kaj laže. Potem pa naj kuplanove besedo premislijo, ko jo rekel.' «Gorenjec» laže, zato bodo velik odgovor dajali tisti, ki ga bero.»
— Odgovor bodo dajali res,*- pa ne listi, ki bero "Gorenjca*, ampak tisti, ki so svojo duhovsko službo zamenjali za volilnega priganjača. Take ljudi čaka težak odgovor. _
priloga „Gortnlcu" ih 8 I* 1.1906.
Tedenski politični pregled.
Volilno reformo
jo predložila včeraj vlada v državnem zboru. Ker se bomo Se obširneje pečali ž njo, za danes omenjamo le najvažnejše:
Aktivno volilno pravico ima vsak moški, ki je že dopolnil 24. leto, ki je avstrijski državljan, ni izključen od volilne pravice in prebiva nepretrgoma najmanj eno leto v kaki občini. Za poslanca se sme voliti vsak moški, ki jc že tri leta avstrijski državljan, je prekoračil 30. leto in ni izključen od volilne pravice. Volišče je vsaka občina, ki ima najmanj 500 prebivalcev. Vsak volilec ima samo en glas in se ne sme siliti, da bi izvrševal svojo volilno pravico. Vsak volilec sme le osebno voliti. Volilne imenike sestavljajo županstva in morajo biti razpoloženi 14 dni vsakomur. Volilne komisije bodo sestavljene kakor dosedaj. Razpisane splošne volitve se morajo naznaniti po časopisih in lepakih v vseh občinah in voliščih. V zaščito volilne svobode se kaznuje vsakdo, ki vpliva na volitve, zavira volilni pri glasovanju, ki slapari pri volitvah, krši volilno tajnost in izkuša razbiti volilne shode. Kaznivo je tudi, ako se kdo protizakonito polasti kake volilne legitimacije. Kdor je kaznovan radi teh pregrrškov, izgubi volilno pravico in ne more tri leta izvoljen biti za poslanca. Vladni načrt izpreminja tudi nekatere določbe, tičoče se poslaniške imunitete. Določa, da kazensko posto panje, uvedeno proti kakšnemu poslancu, ki je imun, ne zaslara, dokler zbornica ni rešila sodnijske zahteve, da se izroči doličnika. Načrt o izpremembi državnozbor skega poslanika določa, da*se v parlamentu ob torkih, sredah in četrtkih sme razpravljati le o vladnih predlogah. Poslanec, ki surovo razsaja v zbornici in težko žali ■svojj tovariše ali predsednika, se izključi iz zbornice za en teden in ne dobi za tisti čas nobenih dijet.
Načrt o izpreiueuibi temeljnega zakona v državnem zastopstvu določa Število man datov za državni zbor na 465, od katerih odpade na Češko 118, na Dalmacijo 11, na Galicijo 88, na Nižje Avstrijsko 55, na Zgornje Avstrijsko 20, na Solnograško 6, na Štajersko 28, na Koroško 10, na Kranjsko 11, na Bukovino 11, na Moravsko 44, na Šlesko 13, na Tirolsko 21, na Pred arlsko 4, na Istro 5, na Goriško 5 in na Trst z okolico 5 mandatov.
Po narodnosti bi dobili od teh 455 mandatov Nemci 205, Čehi 09, Pohjaki 64, Ma lorusi 31, Slovouci 23, Hrvati in Srbi 13, Italijani 10 m Rumuni 4 mandate. Slo venci pridobe  potemtakem osem mandatov.
Volilni okraji na Kranjskem so razdeljeni takole: Mesto Ljubljana tvori zase volilni okraj in voh 1 poslanca, okolica ljub ljanska voli 1 poslanca, okraji Radovljica Kranjska g ur a in Trži č 1, okraja Kran in Škofja Loka 1, okraja Kamnik in Brdo 1, okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica 1, okraji Postojina, Senožeče, Ilirsku Bistrica, Vipava in Lož 1, okraji Litija, Višnja gora in Radeče 1, okraji Krško, Ko stanjevica, Mokronog in Trebnje 1, okraj Kočevje, Ribnica, Velike Lašče in Zužemperk 1 in okraji Novo mesto, Črnomelj in Metlika 1
Na Stajorskem odpade na Slovence G mandatov, na Goriškem 3, na Koroškem 1, v tržaški okolici 1 in v Istri 1.
Sedanji posebni mestni okraji izvzemSi Ljubljane odpadejo. Mesta bodo volila s kmeti. • -
Državni zbor je dne 21. t, m. zakon o družbah z omejenim jamstvom.
Vojaška takli. V državnem zboru pripravljajo izpremembo postave o vojaški taksi. Zadnji trije, razredi »se bodo opustili, tako da tisti, kdor nima 1200 K letnih dohodkov, ne bo nič plačeval. Pri dohodkih 1200 K se bo plačevalo letnih G K, in potem bo 33 razredov do 100.000 K dohodkov, pri katerih se plača 2865 K takse. Naprej se plača od vsakih 8000 K 300 K več takse.
Umrl je v Gradcu visjesodni predsednik grof Gleispach. Nemški listi s hvaležnostjo priznavajo, da si je kot višji sodni predsednik pridobil znamenitih zaslug za nemštvo med Slovenci. To pove dovolj.
Ogrski državni zbor je razpužčen s posebnim kraljevim pismom in razpustil ga je kraljevi komisar general N vir v s pomočjo vojaštva'4 in orožniStva — s pomočjo bajonetov. Ko je vojaštvo razganjalo poslance, so se čuli klici: Kljen 18491
Rusko. Car je sprejel odstop ministrskega predsednika grofa Viteja. — V Kubenski pokrajini se punta 600 korakov.
Novičar.
Osobne vesti. Deželni šolski svet je ime no val g. Ivana Sega učiteljem za Radovljico, za Kokro gdč. Amalijo Jeglič, v Rateče pri Kranjski gori gdč. Albino Legat in v Šmartno pri Kranju gdč. Marijo Skaberne. Gdč. L milija J urra an, učiteljica v Šmartnem pri Kranju, stopi v pokoj.
Občinske volitve na Jesenicah. Kakor je sedaj definitivno določeno, se vrše občinske volitve na Jesenicah dne 6., 8. in 10. marca t. 1.
Dopolnilna volitev v trgovsko In obrtniško zbornico se je vrSila minulo sredo ob izvanredno mnogobrojni udeležbi. Dočim je klerikalna stranka pred tremi leti nastopala le prav pohlevno, se je letos z vso silo in uporabivSi ves bvoj velikanski aparat vrgla v volilni boj. Vsi fajmoštri, kaplani, organisti in mežnarji so bili na nogah, a kljub vsem farškim nasilstvom se iz razmerju glasov lahko posname, da bi klerikalci ne spravili niti enega moža v tigovsko in obrtniško zbornico, ako bi napredni trgovci in obrtniki povsod storili svojo dolžnost. Pri teh volitvah se je zopel pokazala v vsi svoji nagoti pomankljivost naše organizacije, ako se sploh o kani organizaciji govoriti more. Klerikalni agitatorji so že oh delovali volilce, ko se ponekod našim ljudem niti sanjalo ni, i kdaj se boao vršile volitve ivo so došle po pošti glasovnice, so napredni trgovci in obrtniki Sele pričakovali navodil iz Ljubljane, mej tem, ko so se klerikalci že pe hali od volilca do volilen in grabili glasovnice. Le tako je bilo mogoče, da so narodno napredni kandidati podlegli v III, trgovski in ubrimski kategoriji, in sicer v prvoimenovam za borih 28 glasov. Tudi o tem bo treba izpregovoriti na shodu zaupnikov narodno napredne stranke 1 V 1, trgovski kategoriji jo izvoljen Prane Koli man n z 49 glasovi
Nemec Burger 17 glasov); v 2. kategoriji sta izvoljena Feliks Urbane in Viktor Rohr-ni a mi s 340 glasovi (klerikalca Tre ven in Zoreč po 146 glasov, Nemca ElberJ in Luck-mann po 34 glasov); v 3. klerikalca Franc Subelj in Pavel Velkavrh s 420 glasovi (naprednjaka Fursager in Fajdiga po 392, Nemca Kordin in Trdina po 13 glasov). V 1. obrtniški kategoriji je izvoljen Andrej Gassner s 44 glasovi (Stare 19 glasov); v 2. Ivan Rakove, Filip Supančič in Ivan Schrev s 514 glasovi (klerikalci Dachs, Kobi, Verno vc po 319, Nemci Kom, Pavliček, Peteln po 49 glasov); v 3. klerikalca Davorin Frančič in Jože Globelnik s 1767 glasovi (naprednjaka Vidmar in Sladovič po 1339, Nemca Rankel in -Somiiitz po 100 glasov); v 4. Kari Luck-mann s 5 glasovi. Izmed 24 svetnikov trgovske in obrtniške zbornice jih pripada sedaj 15 narod no-na ji red ni, 5 ljudski in 4 nemški stranki. — V Ljubljani se jo zadnje dni ired volitvijo delalo dokaj pridno, spočetka mnogo premlačno. Odlikovala se je kakor vedno Postojna z okolico in prav tako Vipava. Svojo dolžnost so storili v Kamniku, Tržiču in na Vrhniki. V Kranju z okolico je več kakor polovica opravičencev glasovala za narodno-napredne kandidate. V mestu samem so nasprotniki nabrali bore malo glasovnic, čeprav je Koblar sam vodil vso agitacijo. Sicer pa morda o tem prihodnjičkaj več.
Seja kranjskerja občinskega odbori od 23. t. m. Predno se preide na dnevni red, govori župan tople besede nenadno umrlemu, blagemu, delavnemu in za razvoj mesta vnetemu občinskemu odborniku J a n ku M a j d i č u, ki' se je v svoji oporoki spominjal revežev, dijaške kuhinje in narodnih diuStev. Na njegovo mesto vstopi v mestni zastop občinskega odbornika namestnik Josip Krenner. - Na dopis tržaškega poštno-brzoj a v nega ravnateljstva izjavi občinski odbor, da se sklada s prošnjami poštnih uradov v Kranju, Kokri in na Zgornjim Jezerskim glede opustitve direktne poštne zveze Kranj-Zg. Jezersko v zimskem času. — OJbor se izreče ugodno o prošnji R. SuSnika za podelitev gostilničarske koncesije. — Adolf Dedič se imenuje mestnim redarjem. — Kot zaupnika v poizvedovalno komisijo v zadevah svinjske kuge se določita posestnika J. Kum mer in M. Mayr. — V upravni odbor mestne hranilnice se vzklikom izvoli trgovec E. Dolenz. — Zavrne se pritožba L. Pristavca v neki stavbeni zadevi in se pritrdi v popolnem obsegu razsodbi mestnega županstva. — Občinski odbor ugodi načeloma prošnji Vincencijeve družbe glede naseljenja usmiljenk v meslni zasilni bolnici, Definitivno se bo o tem sklepalo pozneje. — Odbije se neka prošnja ".a podporo. — Računski zaključek dijaško kuhinje za L polletje, ki kaže prebitka K 3*27, se vzame odobruje na znanje. — Odbereta se pregledovalcem računov občinska odbornika A. KoroSec ter M. Matiašič in se izreče odboru dijaške kuhinje zahvala na uspešnem in t rudo ljub ivo m delovanju. — KoneČno se Se izvolijo: v ubožni odsek obč. odbornik dr. E. Šav n i k, v policijski odsek pa obč. odbornika J. Krenner in J. Rakove.
Okrajnooestni odbor Škofjeloški. Deželni odbor je imenoval v seji dne 17. februarja t, 1. g. deželnega poslanca Frana De m S ar j a članom okrajuocostnega odbora Škofjeloškega,
•
Načelnikom tukajšnjega kredit, dru-tva jo Id! minuli ponedeljek izvoljen namesto umrlega Janku Majdiča g. Chil Pire, dež. poslanec, trgovec in posestnik v Krjiiiju.
Ljudsko predavanje. Dne 8, marca t, 1.
oh pol uri zvečer predava v veliki dvo-zani Narodne Čitalnice v Kranju g, profesor Jožef Bučar: »Francozjo v Kranju •. Kakor kaže naslov, lioče g. predavatelj obdelati v svojem govoru eno najzanimivejših dob iz zgodovine našega mcsla. Zalo jo upali, da se predavanja udeleži vsakdo, kdor se zanima za domače mesto in njega preteklost. Vstop k predavanjem je vsakemu prost!
Pri dopolnilni volitvi načelnika cestnega odbora za kraiu^kngorski okraj je bil izvoljen namesto umrloga Fr. Budincka načelnikom gosp, Alojzij Schrcv, višji poslal in veleposestnik na Jesenicah, njegovim namcsl-nikom g. Avgust Mali v, župan v Bell peči. V odbor je bil izvoljen g. Anton Trovn, trgovec in posestnik na Jesenicah, - Pri volitvi načelnika je odločil žreb za slovenskega kandidata. Srhrevjov protikandidat je bil bc-lopeski župan Malh.
Društvo za promet tujcev. 'Zadnjič sum poročali, da «jo železniško ministrstvo dovolilo »Deželni zvezi>■ za povzdigo tujskega prometa 400 K. Poročali nam je, da jo ludi linončno ministrstvo dovolilo društvu 1100 K.
Katolisk pretepač. Iz Gorlj se nam piše: Dne 20. t. m. se je vršila prod okrajnim so-diščem v Radovljici proti gorjanskoinu kapelanu Rudolfu Capuderju kazenska razprava zavoljo pretepanja šolskih uliok. Kaplan jc prelečcnl mesec v ponavlja I ni šoli 18 letni Neži Pretnar iz Sp. Gorij šl. 80 slavil nnko vprašanje, na katero mu ni mogla takoj odgovoriti; tedaj jo je začel pretepavati z debelo palico tako, da je bila dekle po levi rami in po hrbtu vsa črna in več dni za delo nesposobna. Bil je vendar nek goijanski mož tako pameten, kajti drugače bi bili vse potlačili, da jc sodišču ovadil vso stvar. Pri razpravi je ludi sodnik izprevidil, da debele palice ni dobro po hrbtu držali in zato obsodil kapelana na 10 K denarne globe, za slučaj, ako bi se ta ne mogla izlrjati, pa 24 ur zapora.
Pri joštarakem mežnarjn. Priprave za IV. maskurado »Gorenjskega .Sokola* v Kranju so dokončane. Pri vstopu v prvo sobo zagledamo pred sabo joštarsko sobo v naravni velikosti, opremljenu z vsem, kur nahajamo v pravi sobi na Joštu. Pogled v rezsožno dvorano pa nas stavi prav vrh sv. Joštu 3 širnim razgledom na;v« ga obdajajoče griče, hribe in gorske velikane. Pa kaj bi pop.sa-vali lo. Kdor hoče videti, naj pride na mu-škarado „in videl bo poleg tega šu uebroj druzega mičnega, nagujivega, dražcslnega m varuje naj se, da mu ne bo pričela plati kri hitreje in da mu ne ranijo srcu strele iz iskrili očesec. — Tajno šopelunje, in pa razna zagotovila: «Jaz se pruv gotovo ne udeležim., pričajo nam, da bo ta večer pohitelo vse na ,Jošt, da se v veselem krogu ob dovlipih in pravih joštarskih pesni zabava ali pa da se uhu jošta malo zavrti ob zvokih godbe — BUj je pustna sobota. - - Preelprodaja vstopnic pri Ivrdki Ferd. Sojovica m zvečer pri blagajni proti izkazu vabila. Maske prosimo, da naj si preskrbe vstopnic poprej, du se izognejo neprijolnemu razkrinkanju pred dvema odbornikoma. V sobi na levo bo mul plesom restavracija, o polnoči ub odinoiu pa bodo po celi dvorani mizo. Vino in joslvine se bode dobivalo v buletu v prvi sobi, pivo in drugo okiepčevalno kapljici ter pomarančo,
drugo sadje in odpustki pa na odru v dvorani. — Skrbljeno je lornj z:i vse du:iie in telesne potrebo in upamo, da bodo mnogobrojni udeleženci to vedeli upoštevali. Na svidenje na JošTul
Na Brezjah so snuje novo ga&ilno društvo.
Uradna učiteljska konferenca Ta kranjski šolski okraj bode dne 5. julija 1. I. v Cerkljah.
Gasilno druStvo na Bledu j»riredi plesno vi olico, ki so vrši v nedeljo dne 26, svečana IliOli v Blejskem dobiu. Začetek oh sedmih zvečer. Vstopnina: Za esebo 1'krono, gasilci 50 vin. Cisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni. Svira si. meščanska godba iz Kranja. Odbor.
Narodna čitalnica v Škof ji Loki vabi na plomi venček dne 27. februarja I. I. oh 8, mi zvečer. Vstopnina za člane t K. z družino K 1*501 za nečlane K K)0, t družinu - K. Pri plesu svira oddelek si, meščanske godbo i/, Kranja. Maski; dobro došle!
Odbor.
Poročil se je g. Leopold Zore, trgovec na Javorniku, z gotplco Mjcl Slavčevo iz
Kranjsko gore. Čestitamo 1
Mlekarno hočejo ustanoviti v Predoslj h.
Umrl je v Kamniku otidolni meščan, Svečar in posestnik g Franc Abčin v sla-1 osi 1 01 let. III; g mu spomin!
Slovensko bralno društvo v Kranju priredi na pustni toiek v Sokolovi dvorani' plei v maskah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Svira godba na lok. Vstop je dovoljen le dostojnim maskam, K obilni vdelužbi vabi odbor. * * *
Darila.
lipiavnišlvu našega lista je poslal:
Za drjnftko kuhinjo v Kranju g, Iv. A ni Uro 1,
0. in kr. imun. klimi V 1'nlju, 4fi kron kol polovic« moti prijatelji anlirane ivole nauirato vtnen pukoJoBtnu K. Anloju izpod simI.i, /.iU.siik *« iuo.'i lilugajniku di* jnike kuhinje.
LoterrjnkA srećka dno 17. febiuarja 1.1.
Trst:     T.'l    f$    5    29 50
Sl staaeVaaje Z
obstoječe iz dveh svetlih, prostornih sob, kuhinje, kleti i. t. d., na glavnem trgu v Kranju, se da v najem takoj pod zolo ugodnimi pogoji. — Več se izve v prodajalni gosp. I. Kuslana v Kranju. 17 -3
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvo uljudno naznanjam, da sem danes
v soboto. 24. februarja 1.1.
prevzel
MlOTP ~"*
mr- ton
.Merkur. iz i.julilj.uic, zuslupst. menlmi hranilnic*, ukr. bolnume iiliigajne, ki udu. društva, meMansike ifuaho lor vnem pri« jateljtmi 111 /.naučeni za izrazimo smiiije 111 prekraMU vvnee.
V KKANJU, zu. svečani IHOti. •-'K Ivan Majdič.
Zgodovina reklame. Plakaliranjc po ulicah se je močno razvilo šele v novejšem času, vendar te vrste reklame ni iznašel naš vek. Lgiptski papirusih, ki so jih izkopali iz lebansklb rnzvuiin ter so slan najmanj tri lisoč let, že obsegajo razne reklamne oglase. V poinpejikh razvnllhah so našli pred par loli steber, ki jc bil ves pokrit s plakati. Plakati so bili narejeni iz zlipljcmb papiriHovib listov ter so naznanjali različne nove igre. volitve i. t. d. Tudi rimski trgovci so že ra-b.li razne plakate s slikami; na tablah prol svojimi trgovinami so naslikali z rdečim voskom predmete, ki so jih prodajali v trgovini. Na deski neke pompejbke gostilne je bil naslikan vojak, kako pije iz vrču vino. Resnično razvijati pa se je začela rekluma šele % iznajdbo tiska. Tako je n. pr. znano, da, jo sloveči lončar umetnik Brenard Palissv 1600—1570 s tiskanimi, na zid prilepljenimi pozivi vabil k svojim predavanjem. Dolgo ju plakatom manjkalo žive barve. Solo, ko je Seuefulder izumil litografijo, mogla se ju pri- J. čeli reklama z barvanimi slikami. Litografija je potemtakem ud varila moderni plakat, ki se je tedaj ruzujal do skoro pretirane popolnosti.
Potujoča pojodina. Amaiičauke so si iz-mislile novo zabavo, ki jim dela veliko veselje'. Prirejajo namreč potujoče obede nn la način, da se priredi potuj ča pojedina, 0 vsaka jed so jo v drugi hiši. Pri pivi lovu rišici jedo juho, poleni se odpeljejo v kočijah v drugo, kjer použijojo meso, v Irelji pečenko, v četrti pecivo itd., n V zadnji popijejo črno kavo. Na ta način traja obed po šest ur.
Stroj za pečatenje pisem. Norveški mehanik Krag je iznašel poseben stioj za pečatenje pisem. Stroj goni elekliika ter pre-pečati v minuti 1800, tedaj v eni uri nad 108.000 pisem.
Skrbel bodeni za točno in pcšlono postrežbo. Posebno bo pa mojim cenjenim goslom velika izbira časopisov na razpolago.
Z velespoftovanieoi
Uinko, k a vai nar.
(jurcK« najbolj*« Vrst«)
kupuje v večji množini (vrečo po 20—25 kg).
A. 8mira, Dunaj 17/1
81 -1 Elterleinplalz 7.
Zahvala.
Povodom pretresljive smrti mojega nepozabnega mu, govpodu
Jankota Majdiča
volopouest. m velbtižuR
doilo mi ju tulik. , 1041/. iroa prihajajočih »lokuiov sućuljEi, da ho morem le tem P a..m v • v».j -m 111 v imenu dvojih ho-ruuiiikuv primerno zalivuhli.
1»mlniu pu so zahvaljujem slavnemu liUlliiskemu pevskemu zuuiii u gitulj.vi /iilusiniKi, oiit'iu.ik>'iiiii /..isiopu u>r ilrusl-vuiu: Narouni eilulniti, jpisiliumm društvu, liiuluemu društvu, telovadnemu tli ušiv 11 ((lorenjici ouKoL; dulje kiitopstvomi 11 k
zbornicu, planin, diu.-iva, trgov, droslvu
Gospodarstvo.
Zasaditev sadnega drevja na stalno mesto.
PiSe I. J.
Pogostokrat se dogaja med našimi slovenskimi sadjerejci, da drevje, ki ga izkopljejo iz svojih drevesnic, oziroma katerega nakupijo, napačno zasajajo v svoje stalne drevorede a i pa sadovnjake. Posledica temu je, da drevje slabo uspeva, ali pa Se celo usahne, ko se ga je vsadilo. Vzroki tej nepogojni rašči drevja so sledeči: 1) da se .drevje pogosto zasaja, 2) dn se zasaja v ;premajhne jame, 3) zasaja se še premlada, slabotna ali sploh ničvredna drevesa, 4) napačna saditev sama in b) se drevju premalo -ali celo nič ne pognoji.
Da bode drevje, katerega se bode presadilo iz drevesnice na stalno mesto, dobro dalje rastlo in donašalo obilo dohodkov, biti mora prva skrb vsakega sadjerejca, da svoje drevje najprvo pravilno in vestno vsadi.
Pri pravilni zasaditvi je pa takole: Prostor, katirega se misli zasaditi, treba je najprej pravilno razdeliti ali razčrtati. Prvi znak lepega n« predla v umnem sadjarstvu kaže se ravno v tem, da imamo svoje sadov njake lepo v vrstah z drevjem zasajene. \ vrstah vsajeno drevje lepše uspeva, ker dobiva vse enako množino redilnih snovi zemlji in dovolj svetlobe. Solnce ga bolj enakomerno obseva, Viled tega se tudi sadje na njem lepše razvija ter jeseni hitreje in bolj dozori. Pri razčrtovanju se pa mora vedeti, kako daleč se bode sadilo drevo od drevesa. Pred očmi je vedno imeti, kak šno bode drevo, koliko prostora bode zavzemalo čez toliko in toliko let, ko bode dornsllo. S kraju, ko se zasaja, je drevje še mujlmo, in vsak si misli, zakaj bi toliko praznega pro štora ležalo vmes ler tako kar mogoče nasadi na gosto. Da pa ni pravilno to, se poz neje pokaže. Tako drevje,spočetka, dokler ši počasi raste in Ker nima še velike krone, še zadovoljno s tako spromnim prostorom Ko pa pride drevje v najhujnejšo raščo se začne najbolj razvijati, v podzemnem, bolj pa v nadzorniIjskem delu, mu pa pro štora zmanjka in tnko v rašči zavira drug drugega.
Kako daleč hodemo sadili drevo drevesa, to se ravna seveda po plemenu sadnega drevja. Sledeče številke kažejo, kako narazen je saditi drevje enega ali drugega sadnega plemena: Orehe in kostanje 10 do 12 m, črešnje in tepke 9—10 m, jabolka in hruške 8—0—10 m, marelce in breskve 5 do '» m narazen v čveterokotu, Sadi se lahko v pravokotni oziroma kvadratni ali pa v tri kotni zvezi. Najboljše jo v pravokotni oziroma kvadratni zvezi saditi. Posebno, *ako se zemlja med drevjem obdeluje, pa tudi vozi se lahko vmes. Pri razčrtovanju je na posamezne točke, na katerih se misli kopati jame, zabiti količke 80—100 cm dolge in dovolj motit) Ti količki nam služijo v to svrho, da se po zneje natanko okoli določene točke (namreč zabitega količka) skoplje jamo ter da pride pozneje vsajeno drevje v Čisto ravne vrste Kadar se koplje jamo, se količek hkralu dalje zabije v zemljo ter v že izkopani jami do zasaditve pusti tako v zemlji zabitega.
.lame se kopljejo v jeseni, zimskem času (nko vreme dopušča) ali pa na spomlad tik pred zasaditvijo. Želeli je, da bi se jame vedno na jesen že izkopale, ali pa vsaj limikem času. To je posebno še tam na mestu, kjer je težka ilovnata zemlja, da vsled zimskega mrazu kolikor mogoče zemlja razebo ter tako okoli jamo zrahljana zemlja zelo koristi mlademu drevesu. Kar se tiče globo kosti in širokosti jame, naj bode vsaka jama kamor se kako drevo vsadi, najmanj HO do SO cm globoko in meter široko. Da pa širje in globočje jame drevju ne škodujejo, to se pač samoobsebi razume.
Najboljše bi bilo seveda, da bi se do< lični prostor Črez meter do meter globoko
prerigolal. V tako prerigolanem svetu bi zadostovale pa le tako velike jame, da hi šle le korenine drevesa v njo. Ker pa rigolanje takega prostora provzroči veliko stroškov, zato naj se izkopljejo kar mogoče vsaj vete jame. Ne pa, kakor se žal pripeti če-stekrat. da se skoplje takšnole jamico, da se komaj korenine stlači v taisto. Tako vsajeno drevo pač ne more dalje dobro rasti, ker ne more s svojimi tankimi nežnimi koreninicami dalje po čvrsti nezrahljani zemlji prodirati in tako iskati živeža. Ako hočemo, da bode drevje nam dalje zares lepo rastlo in donašalo obilo sadu, kar je seveda naš glavni namen, saditi moramo že dovolj močna, zdrava, krepka in nepoškodovana debla. Vsako deblo mora imeti lepo razvito, piramidno krono, in močne ovolj razvite stranske korenine. Tudi drevje, katero se pusti izkopano dlje časa, ne da bi bile korenine zavite v mah in slamo, tako ležati na solncu ali vetru, ali pa drevje, ki se dolgo prevaža po semnjih, je slabo za saditev, ker se koj nerado in težko prime sled že posušenih tankih korenin. Najboljše je iz drevesnice izkopano drevje naravnost saditi na določeni prostor. Ako mora pa zkopano drevje čakati vendar nekaj časa, naj se vsaj za tisti čas začasno korenine pri suje v zemljo ali pa gnoj. Lahko pa tudi ovijemo korenine z vložnim mahom in slamo in jih imamo shranjene v vlažni kleti do za saditve. Tako se mora storili tudi, kadar se drevje pošilja po železnici ali se prevaža na vozovih. " Dalje prih.
je
ter še
od
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine sprejme 18—3 Iran Ros, trgovina na Bledu.
Zanesljivi
= (potniki)
strojev
za Gorenjsko
se proti visoki proviziji takoj sprejmejo.
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo •Gorenjca*. 21—2
Tedenski sejem v Kranju dne 19. t. m.
^rignalo se je 304 glave goveje živine, 7 telet, 2.i prašičev, — koz, — ovco, — bufi. f)0 kg pšenice K 8"50, prosa K 7'—, rž, K 7-—, ovsa K 8-, ajde K 7'—, fižol,rib-ničan K 12'-, koks K 13-.
Kdor rad pije kakao, naj poizkusi enkrat Ivana IlolT.t kandol-kakao. Ta ima izmed vseh kakaovskih vrst najmanj tolšče 19w/o proti večkrat nad 50%)i je torej resnično netolščat, jako lahko prebaven in ob najboljšem okusu zaradi tesne zve'e s sladom izredno redilen ter hasniv celo najslabotnej-šemu organizmu. Ker je poleg tega jako poceni, se lahko rabi v vsakem gospodinjstvu.
Ohranitev zdravja in varčnost sta tako
važna za vsakogar, da je treba vestno vpo-števati vse, kar ji speši. Zato se tudi našim gospodinjam ne more priporočati dovolj toplo, da ne smejo nikoli več rodbinske mize puščati brez Kathreinerjeve Kneippove sladne kave. Nepomešana ali obilo dodana zrnati kavi je glede okusa in zdrave točnosti vzor kavine pijače, ki se je ne odreče nihče več, kdor je spoznal nje dobrodejne učinke. Zlasti vsako skrbna gospodinja takoj opazi radostnega srca, kako izdaten prihranek v gospo-dinstvu doseza z uporabo Kathreinerjeve kave. Treba pa je paziti na to, da ima samo pristna Kathreinerjeva kava v zaprtih izvirnih zovojih v varstveno znamko »župnik Kneipp« lako odločilno prednost okusa po zrnati kavi. Posebno ne moremo dovolj iskreno svariti pred vsemi odprto odtehtovaniini opraženimi izdelki.
HOTEL „ILIRIJA"
16 56 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh,Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postroiba točna. Cene niike.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
v lijak k. S pri Cerkljah
se prostovoljno proda. K hiši spadajo zaraščen gozd in tri njive. Pripravna je tudi za pekari jo.
Već ne iive pri Matiju S a il ar ju, poMonlniku v U »o rj ah pri Cerkljah. 20-8
19635934
G. Tdnnies
104-90
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost  sage  in vae
itroje za obdelovanje lesa, Franoii • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga \v.\ 72
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoma svoja najbolj priznane
AivHlne stroje in kolesa
Ceniki te doposljejo na tahtevanje zastonj.
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. X, šavolka v Kranju
Narodna društva, uvedite »Vseslovenski legirJmacijski list", ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila ln Metoda! Naročila in informaci-je na) se pošiljajo na naslov: Odsek ta vseslovenski legltimacijskl list, Dunaj V1II./1. Alserstrasse 7. II. 17.
Naznanilo,
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran uradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zdatno zvišali, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da tem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. <Kodelač» v Grabnu.
Nadejaje se, da me bode si. občinstvo se nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal
beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Wohlgemnth
sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje Št. 7. 9-6
Tovarna čokoladnih ln orientalskih slaščic
priporoča svoje izborno blago. Na drobno in debelo.
Razpošiljn se z obratno pošto. 224-H
fe^w5^^5^^5^^5^^5^v5^^ ^a^ 2t]s ^l^^i^-*AN.^^^a^^e^^a^
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
(Slomikove ulice Sit. 4.
Stavbeno-umetno Id konslrukcilsko klluCavofCarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograjo na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpno krite, štedilnik itd.
Specijaliteta: 108-88
valjični zastori (Rollbalken).
Hitra razprodaja!
100 kom. samo gld. 1801
1 krasna priučena M ur tek >ča precizij^ka ,inker ura i veriiico, natančno Iduća, jaait^i se zanjo 3 letn. dar nitura, obstojema iz: 1 ovratnice, par zapestnic in pur uhanov iz orientalskih biserov (novo), moderna svilnata kravata za gospode, prstan za gospodo z imit. llahl iiim kamnom, ustnik, elegantne damska hroša (novost), krasno toaletno ogledalo, uetijata denarnica, žepni nož s pripadki, par mentalnih gumbov, il prsni gumbi, vse iz uuble-zlala 8 patcnt-zaprtjeni, sičkan album za slike, obstgajof. .'n; slik najlep'lh sveta, '20 predmetov za korehpondenro. I'oleg tega dobi vsak naročnik zastonj knrton z 3t> kosi pristnn-tinih jeklenih perei. Vso skupaj z uro, ki je sama vredno lega denarja, slane samo gld. 180. — 1'o-ilja se po polnem povzetju.
Windisoh avstr.-šle*. eksport, hiia
P. Faoh, Krakovo It. 16-77.
19—8     Za neugajajočo se povrne denar!
7 apetniK i« prepronar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št, Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinju in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-74
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča w-w
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
--v LJubljani.--
Najcenejša in najhitrejša vožnja V1 ftUtfilfO je s parnikl ,Severaonemškega Lloyda'
iz Jemena v ]tew-]fork
s cesarskimi btzoparnlki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser Wilbelm der Orosse. - Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v IJubljani edino le pri
EDVARD TAVCAR-jll v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilno »Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane jo vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačni. Postrelba poltena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Moxi'ko, Ctlifornija, Arizona, Utah, Wynmmg, Novada, Oregon in Washinglon nudi nase društvo posebno ugodno in izvanredno eeno čez Oaldeston. Odhod na tej progi iz llrunena onkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko H alti moro in na vso ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kubu, Huenos Aues, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186 —17
CS
,Nortii British and Merkanf i le'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
>     Ta zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najvišjo konusi-I jonirana. je odgovorna avstrijski sodni oblasti in so kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognju in streli
] na poslopjih, premakljivem blagu m vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travni-i A k i in poljski pridelki, dalje celo živina, ki je morda na paši od f tre le zadeta. Zavaro-j val vitu je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno *e tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro progleda in takoj izp'ača. i     Kazna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, ' pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radctzkvjava ulica št. 6. 218-10
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
£t. 50Z. Nikelnasla at ker-•remontoar-Roskopf, trpežno ftoleije, gld. 2 46, enaka iz .pravega srebra gld. 3 96, ista z dvojnatlm tršim srebrnim močnim pokrovom gl. 8'fiO in naprej.
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, O-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu ln imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest.
Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, Jj^fi £ kateri se pošlje zastonj in poštnine 4-86, ista i dobr prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
Posamezne Mt .Gorenjci'
prodajajo po 10 vin. v
Škof Ji Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni
trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušici g. Štefan Pod p a c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek,
trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
Št. 506. Prava srebrna eilln trpežno ko krovi, gld rim anker kolesjem gld, 5'95 in naprej
114-81
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopulneja ter šibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih pa mikov, katera se imenujeta:
• Hmopih 090 kvljev dolg, 74 širok, Prvl: fllllullnd 58 glob., nosi 22.250 ton,
f i* bistril lupta ttrii »«>
« 25.000 ton, ter vsaki Še enkrat večji kakor danes veliki pnrniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton. — Voinja preko oceana .traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljtne. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie
?r. Seunig, tjubljana, DnmjsKa c«sta 31.
•MIM.M DCJUHV MOM CONCOUM'
Z0b0- tehnični itcljt
Oton 5cydt
pri g. dr. E. Globo čnikn v Kranju
Zobovja, tudi ne kore-d a bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi ilata, dalje vravnalnioe in obforatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v ilatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse lobozdrav-niike operaotje izvršuje tu ipeoijaliit
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov* skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80--S6
7283
72
52
□ Singerjevi šivalni stroji.
Original Sillger Šivalni StrOJi so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer Šivalni StrOJi so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer Šivalni StrOJi so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original Singer Šivalni StrOJi so neprekosljivi glede IrpeŽnOSli in zmožnosti. Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno-vezanje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. rMlromotorji za posamezne
stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni Stroji, dolu. družba v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 4. —
29-1
Ix>U|h luD'nrrij ■i'urenjnn
(Mtrfivnrni urednik Andrej Sevor.
Lastnina in tlftak Iv. I'r. Lninprela v Kranju.
47