ĐređništDo in opranništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti wii dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
41.	Maribor, dne 13. aprila 1910.
=====g  —    n.	~ —    —  ■■	--- ------------------------
Naročnina tišin:
Celo leto...................12	K
Pol leta...................  6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Vsesloveniji nasproti!
v
Dr. Šušteršič k položaju.
V nedeljo dne 10. t. m. je slikovita Gorenjska manifestirala za vseslovensko ljudsko misel. Za Mariborom veličastni shod na Jesenicah. Na vseh koncih naše lepe slovenske domovine sili na dan očaru-joča misel o tesni spojitvi vsega slovenskega ljudstva. Mogočno in urnebesno završi povsod, kjer se prikaže prvobojevnik za to misel — dr, Šušteršič! Tako je bilo tudi na Jesenicah,1 Ko je dr. Šušteršič dovršil svoj govor, se nepopisno navdušenje in vzklikanje ni hotelo poleči, vedno nanovo je privrelo na dan.
Dr. Šušteršič je v daljšem govoru, ki je bil neštetokrat prekinjen od burnega, gromovitega odobravanja, izvajal med drugim sledeče:
Programatična točka1 Vseslovenske Ljudske Stranke.
Prihajam do ' programa Vseslovenske ljudske stranke. Vseslovenska ljudska stranka sploh ne dela» programov. Tega ni treba za stranko, ki ve, kaj hoče. Fabriciranje programov ' prepuščamo liberalni stranki, ki ima vsake kvatre nov program in iz sestavljanja programov ne pride :do resnega dela. — Vseslovenska ljudska stranka pa ima eno samo programa tično točko: Delovati z vsemi silami na to, da slovensko ' krščansko ljudstvo postane svoboden gospodar na svojih tleh!
To je ves program Vseslovenske ljudske stranke, in ne more biti poštenega Slovenca, ki bi to ne odobraval. Nimamo pa samo tega programa, naša stranka po svojem delu dokazuje, da zvesto izvršuje ta program.
Pri nas na Kranjskem smo to jasno dokazali z raznimi novimi postavami, v ki smo jih sklenili v deželnem zboru, na primer novi občinski volilni red.
Položaj Slovenskega kluba v državnem zboru.
Naše stališče v državnem zboru je silno otež-kočeno vsled skrajno nepovoljnih razmer, v jugoslovanskem taboru.
Povdarjal sem že opetovano, da so take razmere nevzdržljive, in da se morajo temeljito izpremeni-
ti! Mislim, da je veselje, ki vlada v taboru narodnih nasprotnikov vsled teh razmer, (najmočnejši opomin za edinost slovenske in hrvatske delegacije v državnem zboru.
V. L. S. uvideva neobhodno potrebo hrvatsko-slovenske edinosti v dosego velikih ciljev jugoslovanske politike v Avstriji. To potrebo uvideva tudi slovensko in hrvatsko ijudstvo in krivda V. L. S. ne bo, če bo ljudstvo še moralo čakati’ na uresničenje svoje želje do prihodnjih volitev in še dalje.
Proč s protislovanskim sistemom.
Splošni notranje-političen položaj je skrajno kritičen. Državni voz je zabredel v popolni, brezupni marazem. Vlada pravi, da 182milijonsko posojilo mora imeti, mi pa pravimo: Ne dovolimo! Visoka oseba me je nedavno vprašala, 1 kaj naj finančni minister stori, ako nima nič denarja. Dejal sem: Demisijonira naj. Tedaj kadar bo vlada in finančni minister tak, da bodeta zaupanja vredna, se bo dalo z nami govoriti. Slovanski Jednoti pa ni prav nič za grožnje, nič za to, ako vlada žuga, da bo razpustila) parlament. Slovanska Jednota ni za to tu,! da bi nasprotnikom povedala, kaj bo naredila. Mi bomo postopali po svoje, vlada pa po svoje.
Eno pa je popolnoma gotovo: Protislovanski sistem v Avstriji je trajno nemogoč. Ali Slovenci nimamo ravno take praA-ice kot Nemci in Italijani? — Slovanska Jednota lahko čaka, če pa more vlada, s svojim 182-milijonskim posojilom čakati, —v je druga stvar!
Razpust zbornice.
Vlada grozi z razpustom žbornice in vsi vladni listi pišejo o tem. Nas bi razpust zbornice zelo veselil. Ce je kaka stranka v Avstriji, ki >se ji trii bati novih volitev,, je to naša stranka.
Jaz tem vladnim pretnjam nič' ne verjamem. Nihče se bolj ne boji novih volitev, kot vladne stranke, ki vedo, da bodo pri novih volitvah natepene od ljudstva in ki zato prosijo \dado, naj stori kar hoče, samo zbornice naj ne razpusti.
Jaz tega ne razumem: Ce imajo mirno vest, se jim ni treba bati novih volit&v, boji se jih le tisti, ki svojih dolžnosti ni izvršil, ki je ljudstvo osleparil. Zelo se bojim, f da bodo vladne grožnje f oj razpustu prazne. Namesto da bi parlament šel, se lahko zgodi, da pojde *=- / vlada, da bodo vladne stranke vrgle vlado v tistem trenotku, ko bodo vedele, da bi bil par-
lament res razpuščen. Zato svetujem vladi: Parlament naj hitro razpusti, pa nobenemu naj prej nič ne pove.
1 Obračun z Doberuigom.
Vodja koroških nemških nacionalcev \Dobernig sicer pripoznava napredek Slovencev,, f a ga jim ne privošči In se boji. V svoji nestrpnosti Išče zaveznikov, da bi mu pomagali zatreti Slovence, najprvo seveda koroške. Obrnil se je Dobernig do Mažarov ter jim kliče: Zvežimo se! Idimo skupaj zoper skupnega sovražnika. Ne ženira se iskati zaveznikov zoper so-deželane zunaj mej avstrijske države, ' samo ako mu pomagajo uničiti Slovence. To se pravi prodajati rodno zemljo sovražniku države.
Za narodno sporazumljenje.
To ni pot do zboljšanja naših notranjih odno-šajev. Vsak poštenomisleči mora reči: Enakopravnost tebi, a tudi meni! Mi nočemo posloveniti nobenega Nemca, a ne pustimo pa tudi ponemčiti nobenega Slovenca.
Gruda, na kateri bivamo, je naša, Ce branimo pravice do te zemlje do skrajnosti, izvršujemo le svo-jo sveto dolžnost. ' Vzrok, da ne pridemo do sprave, je, ker Nemci vise na zgodovini, in ne morejo pozabiti tistih časov, ko so bili oni gospodarji v državi. Uvideti nočejo modernega načela, po katerem smo vsi enakovredni. Graščak in cestni pometač sta enaka pred Bogom in postavo.
To je moderno načelo. Za to načelo gre v boj Vseslovenska, ljudska stranka, gre v boj slovensko ljudstvo, ki ■' je organizirana Vseslovenska ljudska stranka. Vseslovenska ljudska stranka je vsak izmed nas! Ne pripoznamo, kakor sem dejal, nobenega programa kot tega: Slovensko ljudstvo gospodarsko o-krepiti na svojih lastnih tleh!
Politični pregled.
Nejasni položaj.
V četrtek dne 14. t. m, ima državni zbor zopet sejo. Položaj je popolnoma nejasen in se od dne do dne poostruje. Z mrzlično naglico 1 zbirajo posebno vladne stranke svoje poslance na Dunaj, ker se boje poraza pri glasovanju o dnevnem redu. To glasovanje sicer ne bo odločilnega pomena za ministrstvo, a
PODLISTEK.
Nevesta gorskega duha.
(Šfedski spisala Helena Nyblom).
(Dalje.)
„O, kako sem lepa!“, je mislila Karina, „Kaj' tako prijaznega videti, kakor sem jaz, je res\mselje!“
In potem je poskakovala in plesala od same dobre volje.
Kadar je na večer gonila ovce v vas, je hodila ravno kakor sveča in ponosno kakor kraljica, bosih nog, s strgano suknjico in vencem v laseh.
In kamorkoli je prišla, so vsi ljudje gledali za njo, da celo krave so stegovale glavo za njo in so mukale.
Tedaj je Karina dopolnila šestnajst let. Vse, svoje soletnice je presegala v velikosti skoro za celo glavo. Crez pas je bila vitka kakor kakšna vrba, in črez pleča pa široka; lasje so jo odevali nalik plašč.
Mladi fantje so se jo komaj upali nagovoriti, če se je tupatam pridružila iigri vaške mladine, tako imenitna se jim je zdela.
Se celo veleposestnikov sin ’ je pridržal konja, kadar mu je odpirala leso in dejal:
„Tako lepemu dekletu, kakor si ti, se ne poda odpirati leso!“
In pri tem ji je spustil v roko goldinar.
Karina je ležala na gori in je sanjala. Ležala je vznak, roke sklenjene pod tilnikom.
Nad njo je bliščalo v jasni modrini ‘ poletno solnce in škrjančki so žvrgoleii tako visoko v zraku, da jih ni mogla zagledati.
Ce je nekoliko zasukala glavo, je videla daleč tja po dolini, ki je ležala pod goro. Videla je lahko vas, njene raztresene hiše in poslopja in prozoren,
modrikast dim, ki se je dvigal iz dimnikov nad zelenim drevjem.
„Kaj bode iz mene?“, je premišljevala Karina, „kaj bode iz mene?“
In njen pogled je begal po široki zemlji.
„Ta dim se vzdiguje iz Jeričinega doma! Kako zala je bila kot nevesta v svoji poročni obleki, še sedaj se je spominjam! iRudeč, svilen trak in zlato krono je imela, v laseh! Gosli so igrale in zunaj pred cerkvijo je pokal strel za strelom! A zdaj mora krmiti prašiče in plesti nogOAdce za starega! Uboga Jerica! “
Karina je zasukala glavo in pogledala v drugo
smer:
„Lepa Mlinarjeva Anica tudi kuha kosilo! Da, ta je bila lepa! Lepše neveste nisem videla! Lasje zlati kakor krona, ki jo je imela. In kako srečna se mi je zdela, ko je šla z Jakobom roko v roki iz cerkve! In zdaj ima polno hišo otrok in je podobna dognani, shujšani starki! Ruto si vedno zaveže globoko na čelo, da se ne vidi, kako redki so že lasje na temenu. Uboga Ana!“
In tam zadaj na ravnem se kadi iz Tjnkine koče. Kako ljuba je bila! Vedno tako živahna in razposajena, pa kako divje je plesala na ženitovanju! Kar naplesati se ni mogla! Zdaj je pa zakopana v revščino in čaka, kdaj se bo vrnil stari iz mesta, da jo pretepe! Pfuj na tako revščino!“
Karina je pobrala kamen in ga zalučala visoko A' zrak.
„Ne, ne, kaj takega me ne more doleteti!“, je mislila Karina, gledaje z žarečimi očmi po svetlem nebu. „Z menoj mora biti drugače ! Meni ne bodo nikdar sneli poročne krone in vesela s\’atovska godba mora igrati do smrti!“
„Toda kako naj to započnem? Kaj naj storim? Da, ko bi to vedela; ako bo že svatba, mora biti res svatba, kakor se spodobi, samo veselje in razposaje-
nost ! In godba ne sme nič prenehati, ' pa s prašiči naj me ne dražijo, ra\motako z otroki, in o grdem de-decu tudi ne maram ničesar vedeti, ki bi me mučil, dokler bi mi ne izpadli lasje ter bi postala stara baba !“
In Karina je s tako naglico ovila svoje lase o-krog roke, kakor bi se bala, da bi utegnil kdo priti in ji jih vkrasti.
Kadar so od daleč zvonili zvonovi,1 je Karina sanjala, da zvoni k njeni poroki.
In potem si je ži\ro naslikala, kako bi se ji podala krona z rudečimi in modrimi trakovi v laseh, ki ji razpuščeni padajo do kolen, ljudje pa se drenjajo od vseh strani ko jo pelje ženin pred oltar.
Toda kdo naj bi bil ta? 1 Tega pa Karina ni mogla \hdeti, kakor se je tudi trudila, da bi videla v prihodnjost. Kajti do zdaj Še ni nikogar zasledila, ki bi bil zanjo dovolj imeniten in dober. ,Kateri izmed vaških fantov bi ji pač mogel vstreči, Ida bi mogla vedno ohraniti poročno krono ' in bi godci igrali do konca življenja?
Dve poti sta peljali z gore v dolino. Ena je bila strma, ta je bila bližniea. Druga je zavila skozi gozd in je peljala složno pod goro.
Ce si prehodil polovico te poti, se je gora naenkrat nekoliko umaknila v ozko zajedo.
V tej zajedi je padal z visočine dol slap. To ni bil kak divje bobneči slap, temveč širok, bel trak, ki se je razpršil v droben dež, predno je dosegel na zemljo.
Pod tem slapom so bila tla vlažna in so se v-dajala pod nogo. Skoro močvirna so bila, da ni nihče mogel hoditi po njih.
Zgodilo se je pa, da se je Karina zapoznela na večer na gori. Dan je bil vroč, zato je ni veselilo vrniti se v Lizino bajto, kjer je bilo tako soparno ’in je bil tako dušeč duh.
(Dalj» prlhmlntM j
STRAŽA.
mu bo glasan memento posebno v slučaju, če zmaga opozicija.
Baron Bienerth je povabil za danes v sredo la. t. m. predsedstvo Slovanske Unije k sebi. Kakor se poroča iz praških političnih krogov, bodo pri tej priliki slovanski zastopniki povedali pogoje, pod katerimi bi spremenili svojo taktiko z ozirom na finančne predloge. Upanje pa, da bi prišlo do kakega sporazuma, je minimalno. Bienerth se noče spametovati, velika večina Slovanske Unije pa stoji odločno na stališču, da rajši prisili viado k razpustu zbornice, kakor bi trpela protislovanski sistem.
Rusinski voditelj Lewicky se je izrazil o položaju, da je skrajno napet in je razpust zbornice m nove volitve pred vrati, ako se Bienerthu ne posreči sanacija zbornice. Rusini bodo glasovali proti dnevnemu redu.	.	, .	, "v
Po njegovem zatrdilu bo vladni Ploj zopet rese-
val vlado.
Pred volitvami na Ogrskem.
Vse stranke z vso vnemo delujejo. Posebno živahnost razvija vladna delavna stranka. Divji grof Tisza hiti od kraja do kraja in agitira. Dan za dnem se bolj kaže, da vladajo pri sedanjih mogotcih ravno ona stremljenja, kakor pri prejšnih.; V nedeljo dne 10. t. m. je gro! Tisza na nekem shodu predbacival celo Justhu, da je preveč naklonjen Avstriji ...
Znani bivši minister Kristoffy, kakor je videti, edini pošteni ogrski politik, je nastopil v Aradu ter med splošnim odobravanjem mnogoštevilnih poslušalcev zahteval splošno, enako in tajno volilno pravico. Seveda bo ostal ta klic radi reakcionarnega duha sedanjih mogotcev glas vpijočega v puščavi.
Češko državno «radništvo in nova/ službena pragmatika.
Češki državnti uradniki so dne 10. t. m. zborovali, da zavzamejo stališče glede na predloženi načrt o novi službeni pragmatiki. Zastopane so bile vse češke stranke. Poslanci dr. Hajn, Neumann, Metelka, Slama, Kalina in Sokol' so obljubovali f uradnikom podporo z ozirom na njihove zahteve o službeni pragmatiki.
Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri se zahteva časovni avanzma, tistno, javno postopanje v disciplinarnih zadevah, javna kvalifikacija s pravico pritožbe, kakor tudi varstvo ' pri izvrševanju državljanskih pravic in soudeležbo pri odločevanju o službenih zadevah.
Mažarski sistem na Hrvaškem.
Uradni list priobčuje umirovljenje velikega župana Hideghettyja in barona Rajačiča,' ter imenovanje Ivana pl. Adamovich-Cepinskog za velikega župana sriemskega in Dedovica za velikega župana županije modruško-riečke.
V poslaniških krogih koalicije je to imenovanje izzvalo pravo konsternacijo. Koalicija trdi, da o teh imenovanjih ni bila nič informirana 1 in da je za-njo izvedela šele iz časopisja.
Nemčija.
Za splošno, enako in tajno volilno pravico. Ogromne demonstracije socialnih demokratov.
Berolinska policija je vendarle dovolila socialnim demokratom v nedeljo shode pod milim nebom za splošno, enako in tajno volilno pravico in proti pruski volilni reformi. Demonstracije so se vršile brez najmanjšega konflikta s policijo. Bilo je troje zboro-vališč:	Friedrichshain, Humboldthain in Treptower
Park. Na prvem zborovališču je bilo okoli 50.000 zborovalcev, na drugem okoli 80.000, in na tretjem okoli 100.000; torej skupaj okoli 230.000.
Povsod so govorili govorniki — med njimi tudi žene — ki so kritizirali prusko volilno reformo.
Ogromne množice so se nato «lirno razšle, ne da bi prišlo kje do kakega — če tudi le malenkostnega — konjflikta s policijo. 'Seveda) garniziji, ki je bila konsignirana, ni bilo treba stopiti v akcijo.
Delavstvo si je s svojo nedeljsko demonstracijo priborilo pravico na ulico. Splošna sodba je, da Be-rolin Še ni videl manifestacije, pri kateri bi bila tako ogromna udeležba.
Raznoterosti.
Imenovanj©. Za škofa v Senju je imenovan pomožni škof Vučič.
. Osebna vest. Nadvojvoda Karl Franc Jožef, sin nadvojvode Otona, je imenovan za stotnika; pri 4. polku tirolskih cesarskih strelcev.
Romanje v sveto deželo ni po volji gospodi v Siler j e vi ulici v Celju. V predalih liberalnega glasila slišimo milo jadikovanje za tistimi tisočaki, ki jih bodo izdali romarji. Narodna založba in konsorcij „Narodnega Dnevnika“ bi te tisočake ' vedel gotovo stokrat bolje porabiti v pokritje deficita pri — liberalnem časopisju. Najboljše bo, da se drugokrat vpraša gospoda Špindlerja v Celju za dovoljenje prirejanja romarskih vlakov, sicer je prehuda zamera.
Novi škof v D jakovem. Za naslednika velikemu Jugoslovanu na Škofijski stolici v Djakovem, Stross-mayerju, '■ je imenovan zagrebški pomožni škof dr. Krapac. Celih pet let je bilo škofijsko mesto v Dia-kovem nezasedeno. Novi škof je pripadal nekdanji hrvaški narodni stranki in je bil v ožji stiki z grofom Khuenom.	J
Deželni glavar štajerski, grof Edmund Attems, se je dal voliti v slavnostni odbor 301etnice nemškega šulferajna, ki se vrši letos o binkoštih v Gradcu. — Škandal brez primere je, da deželni glavar dvojezične dežele sodeluje z drugimi nemškimi zagrizenci \ odboru za slavnost društva, ' ki tako strastno deluje
za ponemčenje Slovencev.	...	, y ,
Plojevo rovanje. Pri Sv. Marjeti je^ poskušal Ploj manjšati vpliv Slovanske Unije in Lajšati vladi težko stališče tudi s tem, da. je dokazoval, kako nima Slovanska Unija nobenega konkretnega programa m radi tega ne more nič doseči. Tako rovanje se samo ob sebi obsoja in je mogoče sedaj ravno pred durmi zasedanja in pomembnega glasovanja samo od hoi-rata, ki hoče s svojimi liberalnimi priveski po zatrdilu rusinskega poslanca Lewickyja, kakor omenjamo tudi na drugem mestu, zopet glasovati z vlado.
Hofrat Ploj je pri Sv. Marjeti milo tožil, ker ljudstvo noče prav ceniti njegovih zaslug, \zrok temu dejstvu pa gotovo ni kaka črna nehvaležnost ljudstva, ampak le njegova jasna razsodnost, ki hofratove zasluge pač ceni tako kakor zaslužijo. Da pa tudi hofratu ta otožnost ni segla globoko v srce, dovolj jasn.b priča njegovo ne ravno prikrito vsiljevanje za prihodnje volitve. Le poskusite svojo srečo, gospod hofrat! Ljudstvo bo z listkom v roki pokazalo, kako zna ceniti vaše zasluge, s tem, da boste sijajno propadli.
Slovensko delavstvo se zaveda. Kakor znano, je dne 4. aprila došlo ' med slovenskim in nemškim delavstvom v Kapfenbergu na Gornjem Štajerskem do hudega prepira in boja, ki ni ostal brez posledic. Delavstvo, ki je bilo dosed aj- nemoteno združeno v socialdemokratki organizaciji, 1 se je ločilo v slovenski in nemški tabor. Skoraj v vseli gornještajerskili industrijskih krajih je večina delavstva slovenskega rodu. Ker je nemška socialna demokracija Slovence prezirala, vzdignil se je v srcih slovenskega delavstva opravičen gnjev. Slovensko delavstvo je sklenilo osnovati lastno organizacijo. V nedeljo dne 10. aprila so imeli slovenski delavci v Kapfenbergu ustanovni shod slovenske delavske organizacije. Nimamo Še sicer natančnega poročila, a gotovo je, da je stopilo naše delavstvo na lastne noge.; Kapfenberg' ni ostal sam. Vre tudi med delavstvom v Köflaehu, Gradcu, Veitscbu in drugih gornještajerskili industrijskih krajih. Nemški listi se opravičeno boje novega pojava med štajerskim delavstvom.
Narodni stranki je zelo neljubo, da ji številko za številko dokazujemo njeno zvezo s štajerčijanci pri različnih občinskih volitvah in njeno nemški stvari ugodno stališče nasproti slovenski obstrukciji. Sicer se temu ni treba čuditi, saj je znano, da se njen vodja v Gradcu tudi kot slovenski poslanec principiel-no noče poslužiti slovenskega jezika, ker bi to baje bila provokacija Nemcev.
„Narodni Dnevnik“ nam daje na znanje, da ni napadal slovensko) obstrukcijo, ampak [ samo obliko boja. S takimi pitičnimi, dozdevno globokimi odgovori hoče zakrivati sramotno zvezo z nemškutarji, ker čuti, kako vre med njegovimi najožjimi prijatelji, pa ne bo šlo. Obstrukcija je ravno neka oblika parlamentarnih bojev, in ako napadate obliko boja, napadate obstrukcijo, in pomagate Nemcem in nemškutarjem iz zagate. Ker pa to delate, ste škodljivci eminentno važnih narodnih interesov, in naša sveta dolžnost je, da vas pobijamo in razkrinkavamo.
Zaupanje. Hofrata Ploja še vedno strašno grize, da je pri zadnjih volitvah v deželni zbor propadel, ' in zato je zborovalcem v Št. Marjeti dokazoval (!), da še ima vendar vkljub temu zaupanje ljudstva. Rekel jim je, koliko pisem na dan dobiva ( ali ne večinoma od uradnikov?), koliko občin mu je že vsled terorizma njegovih lačnih agitatorjev spravilo častno občanstvo itd. Zaupanje ljudstva ima torej Ploj, ampak glasov ni dobil pri zadnjih volitvah. To pa baje radi goljufije in nasilstva od kmečke strani. Zares velika je morala biti ta goljufija in strašno nasilstvo, kajti vkljub temu, da so slogaški agitatorji plačevali glasove za Ploja, po 20 K,' da je teklo vino zastonj, kamorkoli se je prikazal tak agitator, da so se vabili ugledni kmetje na pojedine, 1 vkljub vsemu temu so kmetje Ploja goljufali za. njegovo večno upanje, da bo zopet izvoljen, in ga nasilno vrgli iz deželne zbornice, kamor je silil na škodo slovenskega ljudstva. Še isto store volilci pri prihodnjih volitvah tudi za državni zbor, potem se bo tudi v dunajsko jugoslovansko delegacijo vrnilo sporazumljenje1 in medsebojno zaupanje. Dokler pa bo Ploj zgoraj, tega ne bo, ker bi to bilo morilno za njegove častihlepne osebne aspiracije.
Nič jih ne peče. TV pondeljkovi številki „Nar. Dnevnik“ priznava zvezo' liberalcev z nemškutarji, ko piše: ',,v klerikalnem časopisju se očita naprednjakom zveza s štajerčijanci. (To očitanje nas sicer nič ne peče.“ Regimentnof Glasilo Narodne stranke torej samo priznava najnovejši pakt med liberalci in slovenskimi renegati. Sliši se, da se večina* generalnega, štaba ovinkarjev veseli novega prijateljstva.
Za obmejne Slovence se Je nabralo na gostiji Franca in Julčke Rojko v Hočah 17.34 K.
Kameleoni. Naši liberalno-radikalno-slogjaški nasprotniki so pravcati kameleoni. ; Vedno in kakor jim kaže, spreminjajo barvo.
Narodni radikalci okoli celjskega „Dnevnika“ se vežejo s štajerčijanci ' in žvižgajo na slovenstvo. Pri tem so pa Še cinični in hladnokrvno odgovarjajo na naše obsodbe: „To nas nič ne peče“, ter z novim udarcem po naših poslancih sramotno zvezo okrepe.
Svobodomiselci okoli „Slovenskega (Naroda“ mnogokrat pozabijo na vse ideale svobodomiselstva, na vse napade raznih svobodomiselnih Lotričev, Ri-soveev in drugih, ki jim predbacivajo, da so nergači in postanejo najboljši kristjani. „Slovenski Narod“ od 12. t. m. piše: „Krščanstvu nihče ne nasprotuje. Krščansko mišljenje spoštuje vsak, ker je sploh vsakdo krščanskega mišljenja in priznava moralne nauke krščanstva.“ Tako kameleonstvo si dovoli glasilo slo-venskih svobodomiselcev, ki je že neštetokrat blatilo krščansko etiko in proslavljalo moderno moralo svobodnega uživanja, ki je že proglašalo neštetokrat krščanstvo za srednjeveški preostanek in je proslavljalo vse ateiste, panteiste 'in odpadnike od Hoensbroe-ha, mimo Haeckelna do arhivarja Aškerca.
Radovedni smo, kaj bo rekel k pohvali krščanstva po „Slovenskemu Narodu“*' „Narodni Dnevnik“, ki je označil krščanstvo za „strup iz Judeje“,?
Štajersko.
Slovensko gledališče v Mariboru» JV1 nedeljo dne 17. t. m. poseti naš oder prvič „Martin Krpan“ z vsemi svojim spremljevalci. Ker nastopi v naslovni ulogi ljubljanski režiser gospod Verovšek, ki je to u-logo ustvaril, se nam obeta najlepši užitek., c S le-to predstavo zaključi obenem Dramatično društvo svoje delovanje v letošnji sezoni in napovedana predstava „Rezervistova svatba“ odpade. Občinstvo naj z obilnim posetom pokaže svoje priznanje požrtvovalnim diletantom. Abonenti za sedeže se opozarjajo, da je abonement s predstavo dne 3. t. m. potekel in se jim sedeži rezervirajo le do večera na dan predstave. Prosimo tedaj, da si pravočasno preskrbijo vstopnice. Gospod Bureš, urar, Tegetthoffova cesta, nabira že sedaj abonente na sedeže za prihodnjo sezono, in naj si vsak, ki želi stalni sedež, tega do konca majnika izbere. Mesto predstave dne 1. majnika t. 1. pa priredi Dramatično društvo na čast gledališkemu o-sobju dne 4. majnika t. 1. v veliki dvorani zabavni večer. Konec majnika pa nastopijo ljubljanski igralci v dveh predstavah in enem gledališkem večeru, na kar se slavno občinstvo že sedaj opozarja. — Odbor.
Maribor. (Slovanski godbeni klub, ki se je z energijo poprijel dela, j da postavi svoje stremljenje na obsežnejšo podlago, se bode razširil na društvo. Da bode imelo življenjsko silo, priredi se dne 7. majnika velik koncert, kojega se vdeleži 40 godbenikov in nekaj glasbenih umetnikov., Opozarjamo že sedaj narodno občinstvo na to prireditev, ki bode prva te vrste, f kajti iv spored so sprejete samo ' znamenite skladbe slavno-znanih glasbenikov. Vrsto raznih del, namenjenih za sviranje, priobčimo prihodnjič. Slovenci, prijatelji lepe umetnosti, potrudite se, da se v tej kulturni panogi povspnemo do višje stopinje! Ker je Godbeni klub že na koncertu dne 10. L m, pokazal svoje vrline in je majniška prireditev namenjena v dobrodelne namene — za dijaško kuhinjo — je pričakovati najobilnejše udeležbe.
Maribor. Danes zvečer ob 8. uri sklicujejo so» eialni demokrati v prostorih konsumnega društva zborovanje za ženske., !Na dnevnem redu je poročilo o ženski konferenci,,( ki se je vršila dne 3. aprila v Gradcu, O politični brezpravnosti žensk v državi bo poročal sodrug in deželni poslanec Horvatek. Na shod vabijo rudečkarji tudi slovenske žene in mladenke.
Mariborski telovadni odsek Orel ima v nedeljo dne 17. aprila redni obči» zbor. Zborovanje se vrši v katoliškem delavskem društvu. Somišljeniki so vabljeni.
Maribor. Igralec nemškega gledališča, ISIetni Janez Steiner, je v nemškem gledališču si prilastil nekaj denarja in napravil precej nepoplačanega dolga v kazini in pri svoji gospodinji. Obsojen je bil na mariborski okrožni sodniji dne 12. aprila na en mesec težke ječe,
Maribor. Za župnijo Matere Milosti se je v nedeljo dne 10. aprila 1 vršilo v frančiškanskem samostanu v Mariboru ustanovno zborovanje konference društva Vincencija Pavlanskega,
Ptuj. (Prihodnjo nedeljo dne 17. aprila priredi podružnica nemškega šulverajna veliko nemško slavnost v korist ptujskega nemškega doma. Dobro si bo treba zapomniti trgovce in obrtnike, ki se bodo te slovesnosti udeležili.
Razvanje. Ponesrečil se f je Janez, Breznik, kmečki sin v Razvanju. V pondeljek dne 11. t. m. popoldne je peljal voz opeke iz račke opekarne. Na cesti proti Slivnici je na vozu najbrž zadremal ter je padel pod voz. Nezavestnega so prepeljali na dom, kjer je v kratkem umrl.
Hoče. Stavba mlekarne v Hočah lepo napreduje. Velikansko poslopje je že pod streho. Koncem maja bo mlekarna popolnoma, «rejena. Naši slovenski kmetje smejo biti na to podjetje ponosni.
Hoče. V nedeljo dne 17. aprila, po večernicah, je v društvenih prostorih gospoda, Rojka v Hočah veliko gospodarsko zborovanje. Govoril bo gospod nad-revizor Vladimir Pušenjak o -skupni prodaji živine, o c. kr. kmetijski družbi v Gradcu in 1 drugihi gospodarskih vprašanjih. Možje in mladeniči, pridite v o-bilnem Številu! Vabimo tudi sosede iz Slivnice.
Hoče. Narodni slovenski Hočani lepo prosijo dopisnike, ki pišejo v „Štajerca“ in „Marburgerco“, naj se blagovolijo podpisati pod svoje dopise. Bilo bi škoda, če bi n e Jula znana imena teh slavnih mož!
Hoče. Naši ljubi nemškutarji, ki se sami naziv-Ijejo med Nemci „dajčgezint“, med štajerčijancij' pa
liberalci in naprednjaki, so baje zopet poslali neko velikansko pismo premil, knezoškofu v Maribor zoper kaplana Jožefa Krajnca. Kako so smešni.
Celje. Ciril-Metodarija., (Liberalci ne vedo, kako bi iz družbinih zavodov najkrajšim potom spravili šolske sestre. Na potu so cirilmetodariji sestre zato, ker yzgojujejo deco v krščanskem smislu. Ker nimajo direktno vzroka bacniti priljubljene)1 šolske sestre iz zavoda, začeli so liberalni listi,; inspirirani po znanih potovalnih učiteljih, črniti jih pred svetom. „Slovenski Narod“ prinaša dne 11. aprila senzacijonelno vest iz Celja, fla v tukajšnjem, otroškem vrtcu hujskajo šolske sestre gojenke proti starišem. Tu v Celju nikomur ni znano nič o tem, in je ta; vest gotovo le zloben manever razgretih cirilmetodarjev.
Ptuj. [Blizo Brstja se je našlo truplo ponesrečenega splavarja Fr. Krebsa. .^Nesrečnež je, kakor smo poročali, dne 11. marca v Smolniku pri Rušah pri ponesrečenem splavu prišel v vrtinec in se je potopil.
Polička vas. Gospod Jager od Sv. Jakoba nas prosi, *da konstatiramo, da on ni agitiral v Polički vasi pri občinskih volitvah ne zaj kandidate nemške stranke, ne za Reiningerja, ampak samo za može, ki so se zavzemali za novo cesto skozi Poličko vas.
Selnica ob Dravi. Naša Čitalnica je priredila v nedeljo dne 10. t. m. v gostilni gospoda Dopplerja veselico s tremi predstavami, srečolovom in prosto zabavo. Udeležba je bila za naše razmere dokaj lepa. Igralcem' se je videlo, da so se res potrudili in so svoje uloge tudi izvrstno rešili. Cast jim!
Sv. Anton v Slov. gor. Poročil se je tukaj v sredo dne 13. aprila gospod Matevž Rojs, veleposestnikov sin iz Cagone, z gdč. Štefanijo Alt, veleposestnico in gostilničarko pri Sv. Antonu;. Poročal je sorodnik nevestin, č. gospod Ivan Alt, kaplan v Poljčanah. Novoporočencema iskreno čestitamo in jima kličemo: Na mnoga leta!
Porotne obravnave v Celju so se pričele v pon-deljek dne 11. aprila. Na zatožni klopi je bil 211etni zidar Valentin Kobola iz Prožina, obtožen, da je dne
17.	februarja t. 1. z nožem težko ranil v Lubejevi gostilni v Ogorevcu Martina Gajšeka. Kobola je bil obsojen na pet let težke ječe.
V	Vuzenici je neki železniški uradnik, ki nikakor noče umeti slovenski. Sploh se opaža v zadnjem času, ‘ da južna železnica pošilja v Dravsko dolino vedno bolj zagrizene nemške uradnike. Treba bode malo bolj ostro stopiti na prste takim gospodom, da bodo vedeli, kje so in komu služijo. Slovenci smo vse preveč pohlevni, zato pa tako delajo z nami!
Ne Slovenec, ne kristjan ne sme biti človek na Muti. Nadučitelj na slovenski šoli je zažgal na veliko soboto kres. Občina z županom Erberjem pa je uvedla proti njemu preiskavo, kakor da bi hotel vse muške purgarje sežgati na grmadi. (Radovedni smo pa le, kako se bode končalo, ker imamo dovolj dokazov, da se kuri od nasprotne strani res preblizu hiš, česar pa tukaj nikakor ni bilo.
Sikole. Vsled needinosti je Kušer izvoljen v I. razredu. Ali ga bodo' še nadalje imeli in častili 'kot župana, je dvomljivo.
Rečica ob Savinji. 'Izobraževalno društvo na Rečici priredi v nedeljo dne 17. aprila 1910 dve igri: „Celar“ in „Kmet pri fotografu“ z raznovrstnim vs-poredom. Sodeluje ' bratsko tamburaško društvo Mozirje. Na dan 4. aprila naznanjena vprizoritev se m zamogla vršiti1 zaradi nekega diletanta, kateremu spletke gotovo ne delajo nobene časti.
Velika nedelja. Dne d. aprila smo izročili materi zemlji enega najboljših mož-poštenjakov, gospoda Matija Kuhariča. Ogromnaimnožica ljudstva je spremljala rajnega na zadnjem potu. Pokojni je bil 37 let cerkveni ključar ' in ubožni oče. Bil je plemenitega značaja, ter veren in navdušen Slovenec./ Blag mu spomin!
Velika nedelja. V nedeljo dne 17. aprila priredi tukajšnja mladeniška zveza bralnegad društva igro „Izgubljeni sin.“ Naši fantje ' se na njo dobro pripravljajo, i [Vabimo vse domačine in sosede, da se v velikem Številu udeležijo te mladeniške veselice.
Gornja Kungota. V Pesnici so našli dne 7. t. m, mrtvo truplo postiljona Pija Heriča, ki je mesca marca nenadoma izginil. Dognalo se je, da je Heric v pijanosti padel pri Gornji Kungoti raz neograjeni most v svičinski potok.
Cirkovce. Akoravno smo volili za našo občino v Sikolah, je prišlo toliko volilcev, da smo volili od
7.	ure zjutraj do 9. ure zvečer. Izvoljeni so večinoma izvrstni možje, vsaj 15 odbornikov je dobrih, 3 cincajo na štajerčijansko, liberalno in socialdemokra-ško stranko. Dva fanta, prvi pristaš Štajerci j anske, drugi Narodne stranke,( sta, 14 dni v najlepši slogi agitirala po občini. 'Oba sta zagrizena nasprotnika Kmečke zveze.
Laporje. Dne 10. aprila se je v tukajšnji župm cerkvi poročil gospod Dragotin Kaukler, sin veleposestnika Filipa Kauklerja iz Hošnice, z gospo Frančiško Mlakar, vdovo po rajnem Franu Mlakarju. — Obilo sreče!
V	občini celjska okolica se bodo vršile v bližnjem času občinske volitve. ‘Nemčurji se že sedaj pridno pripravljajo na nje. Prirejajo shode volilcev in agitirajo na vso moč, da bi zlezli v odbor. Opozarjamo naše somišljenike, da storijo' vse potrebne korake, da se naskok renegatov docela ponesreči.
Novacerkev. Nemška „Vahtarica“ se je za velikonočne praznike globoko in nad vse' spoštljivo poklonila. nekemu tukajšnjemu gospodu. Počasti in na-
slovi ga: vandrovski lerer za čebele iz Povž/ gospod Sametz. V polnem obsegu priznava njegove! zasluge za nemško prodiranje. Sicer imamo tu slovensko čebelarsko društvo, Čegar ud in odbornik je gospod Samec, vendar se nemška vahtarica silno veseli in pa hvali, da je v Novicerkvi v gostilni Jauk (Klinc) priredilo nemško čebelarsko društvo ' svoje zborovanje, in je vandrovski lerer za čebele' iz Povž gospod Sametz imenitno razvijal svoje znanje in skušnje o čebelah. Vahtarica ponosno poroča, da; je vandrovski lerer za čebele iz Povž gospod Sametz izvoljen kot odbornik nemškega čebelarskega društva, kjer delujejo razni: —tsch, —tz, —tt, —y — — •—. 'Sicer pa je še tudi odbornik nekje drugje!po zaslugi nekega vrlega odbornika. In „Narodni List“ se je nedavno osokolil; zapisati: No, zdaj imamo dobro napreden o . . . odbor, ki bo vse lepo uredil. Narodno-papred-ni volilci bi pa seveda ne mogli ničesar več povedati, zato tudi mi ne.
Podsreda. Podpisani župani obsojamo in protestiramo v imenu vseh občanov vseh treh občin pod-sredeke župnije, da se v „Nar. Listu“ piše tako surovo in laž njivo zoper naše dušne pastirje, in posebej še protestiramo zoper to, kar se je pisalo v „N.
L.“ Štev. 13 in 14 glede c. gospoda kaplana. — Ant. Moškon, župan občine Križe; Avguštin Preskar, župan občine Podsreda; Franc Cerjak, župan občine Gorjane.
Gornjigrad. Na Jurjevo, dne 24. aprila priredi izobraževalno društvo dve krasni igri: „Tri sestre“, ki jo je spisal državni poslanec dr. Krek f in „Ne vdajmo se“ od dr. Vošnjaka, vmes se bode pelo. — Kdor se hoče dve uri imenitno zabavati, ' naj '{pride gotovo.
Gornjigrad. Dne 3. aprila se je vršil občni zbor izobraževalnega društva. Pri tej priliki je lepo in zanimivo govoril vrli mladenič Jože Jošt o organizaciji. Poslušalci so mu bili hvaležni za marsika-*. teri lep nauk. Društvo je imelo naročeno celo vrsto časnikov:	!10 „Slovenskih Gospodarjev“,' 5 „Naših
Domov“, 4 „Domoljube“, 1 „Slovenec“, ' 1 „Mir“, 1 „Primorski List“, 1 „Našo moč“, 1 „Zlato Dobo“, 2 „Straži“, 1 „Mladost“, 1 „Slovenski Učitelj“ in pa 1 „Mentor.“ ' Vsako dobro knjigo si je sproti naročilo, kakor hitro je izšla. Igralo se je več zanimivih iger, kakor: „Dve materi“, „Nežka iz Bleda“, „Rudeči nosovi“, „Večna mladost in večna lepota“, „1. april“ in druge. Društvo lepo napreduje, zanimanje za čitanje je veliko. Za IV. nedeljo po Veliki noči se pripravljajo zopet dve lepi igri: „(Tri sestre“ in „Ne vdajmo se.“
Gornjigrad. Drugi občni zbor kmečke hranilnice in posojilnice dne 4. aprila nam je podal poročilo o napredku tega našega priljubljenega zavoda. L. 1909 je bilo denarnega prometa 710.610 K 62 v. Vložilo se je nad % milijona kron, tako da znašajo koncem leta 1909 hranilne vloge svoto 417.906 K 20 v. Posojil je v znesku 45.120 K, drugi deniar pa je pri različnih zavodih plodonosno naložen; čistega dobička je bilo lansko leto 709 K 60 v, tako da znaša zdaj rezervni zaklad 1.159 K 4 v. Strankam se vse pismene zadeve naredijo brezplačno, nobenega prispevka za rezervo jim ni treba plačevati, nobene sitnosti pri notarju. .Hranilne vloge se obrestujejo po 4%%, posojila na poroštvo po 5/4%, na vknjižbo po 5%. — Možje-zadružniki so ponosni na ta zavod in so tudi lahko, kajti v 22 mesecih svojega obstanka je dosegel promet poldrugega milijona kron.
Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. Tukaj se Širi vest, da je poštno ravnateljstvo v Gradcu' naročilo našemu nadučitelju Ivanu Kelcu, da mora za pota v Gornjigrad k pošti in za dostavljanje poštnih pošilja-tev poiskati drugo osebo. Milan Kelc radi obsodbe v Gornjemgradu za ta posel ni več sposoben.
Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. Pred par tedni se je v poštno Skrinjico v Novištifti vrglo pismo, naslovljeno na uredništvo „Slovenskega Gospodarja“ v Mariboru. Od tedaj se o njem ne more nič več izvedeti. Ce kda ve- povedati, kam je ono pismo zašlo, dobi primerno nagrado.
Planina. Razpor v občini Brdo-Loke med našimi dobrimi pristaši se je častno poravnal. Brdo dobi brez nemškutarja pet odbornikov.]1 Ta sprava je lepa in častna za Brdo in Loke.
Kranjsko.
Umrl je v Idriji bivši kaplan! in katehet č. gospod Josip Alič v 84. letu svoje starosti. Ranjki je služboval 42 let samo v Trstu, kjer je poučeval kar v treh jezikih, v slovenskem, italijanskem in v nemškem. Letos bi bil obhajal dijamantno mašo, a ga je prehitela smrt. R. i. p. !
Župnija Ig pri Ljubljani je podeljena častitemu gospodu V., Koechlerju, mestnemu kaplanu v Trnovem v Ljubljani.
Ljubljana. Dopolnilne volitve^ -* v ' mestni svet ljubljanski se vrše dne 18., 20. in 22. aprila. Dozdaj je neomejen gospodar v občinskem zastopu liberalna stranka. Kot kandidati liberalcev so postavljeni v 3. razredu Kozak, Mally in Kobler, fv II. župan Hribar, dr. Majaron, Sajovic in dr. Tavčar; v I. Lenče, Predovič, dr. Triller in Trnkoezy. Lansko leto v deželnem zboru sklenjeni nov volilni red Še cesar ni potrdil. Ko pride ta v veljavo, se bode volitev v občinski svet udeležila tudi S. L. S., kar sedaj Še ne stori.
Koroško.
i-^elovec* ^ne m- 3e začela deželna zveza kmetijskih zadrug na Živinskem trgu v Celovcu na svoj račun prodajati goveje meso.; S tem bode zveza dosegla, da bodo kmetje več za živino izkupili, mestni ljudje pa bodo meso ceneje dobivali. Prvi dan — zadnjo soboto — je bila govedina po 1.08 K — 1 K 32 v.
Celovec. Ustrelil se je zadnji petek dne 8. t. m. ključavničar Pavel Somtač ob Lendu,' ker ni mogel dobiti službe. Umrl je v bolnišnici, kamor so ga bili prepeljali.
Rožek. V nedeljo dne 3. t. m. je imela tukajšnja Siidmarkina podružnica svoje volilno zborovanje. Načelnikom 1 je bil zopet izvoljen Ferdinand Nagele, davkarski kontrolor. Cas bi bil že davno, da bi bil ta človek prestavljen v kak drugi kraj med Nemce, da bi ne kalil vedno miru, ki je vladal do njegovih/ časov med tukajšnjim slovenskim ljudstvom. ‘Med odborniki nahajamo tudi Mihaela Pavla, brata našega etičnega župana Jožefa Pavla 'po domače Rutarja, ki je zaradi svojega slovensko-katoliškega prepričanje doživel že pravo mučeništvo,, med tem ko je njegov brat Miha po domače Bojt, prešel med Siidmarkovce.
Otinanje. Pobožne navade vedno bolj izumirajo. Starodavne procesije, ki se vrši na dan „svetih treh žrebljev“, to je na drugi petek po Veliki noči, po Sv. štirih gorah med Celovcem in St.; Vidom, se je udeležilo letos le 100 romarjev. Bo pač kmalu nastopil čas, ko nobenega romarja ne bode več na to težavno božjo pot in bode moral priti { kralj Matjaž reševat sveto vero in koroške Slovence. Lepo pa je bilo videti, kako je letos prišel k Sv. Magdaleni starec na pol slep in hrom, ( in prosil pred polnočno mašo za svečo in kakega starega spremljevalca. Oboje je po maši dobil in starca, ki seveda 'nista mogla drugih čilih romarjev dohajati, sta se napotila sama proti Grobljam, odkoder sta obhodila ostale tri Sv. gore.
Sv. Janž v Rožu. Zadnja številka „Bauernzei-tunge“ je silno huda f na našega priljubljenega gostilničarja Miho Gabrijela, ker se je upal zahtevati na celovškem kolodvoru vozni listek v, slovenskem jeziku. Znani dopisovalec in hujskač hujska Nemce, da bi bojkotirali našega Gabrijela. Državno pravdništvo seveda spi, saj se hujska „le proti Slovencem.“ Obenem pa ta dopisunček vodi nemško vodo < na svoj zlapedrani mlin. Slaba mora že presti „ponosnim“, svetnovaškim „Nemcem!“ Mi pa kličemo našemu vrlemu Mihalju: Živio! Le tako naprej! Nej udajmo se nemškutarjem!
Guštanj. [Grajščino Gamsenegg ( pri Guštanju je menda kupila neka kranjska tvrdka. Nemci pa po časnikih jadikujejo, da so izgubili zopet nekaj svoje posestvi. Ubogi Nemci! Na ta način bodo res' v par letih prišli na kant na Koroškem, in Slovenec bode gospodoval od Spodnjega do Gornjega Dravograda.
Primorsko.
Iz Krasa. Nadomestne deželnozborske volitve. Liberalne trdnjave se nevarno majajo. N^f Krasu, kjer je Še pred letom dni neomajno gospodoval liberalizem, je le z največjo težavo in z uporabo vseh sredstev zmagal pri volitvah dne 10. t. m. liberalni tržaški odvetnik dr. Gregorin proti kandidatu Vseslovenske ljudske stranke, gospodu Babiču. 72 glasov večine, to je vse, kar je še ostalo liberalizmu v svoji domeni. Prepričani pa smo, da bo Še teh 72 glasov odnesla kraška bur j a in bodo vsi ponosni Kraševci stali v taboru V. L. S. Da se to čimpreje zgodi,- za to skrbe že liberalci sami. V momentanem afektu in razdraženosti sta liberalna poslanca dr. Gregorin in Gabršček odložila mandate, a sedaj zopet stopata na plan. Dr. Gregorin je že izvoljen, Gabršček pa kandidira v mestih in trgih, kjer je bil tudi poprej izvoljen. Liberalnim političnim šarlatanom pač ni nič za koristi ljudstva, ki trpe vsled stroškov in drugih sitnob, ki so v zvezi z volitvami. Njim je samo za svoje kaprice, zato proč z njimi!
Pulj. V Narodnem domu v Pulju se razpečava* jo razglednice hrvaškega tamburaškega društva — samo z nemškim napisom. — Čudno!
Kolonsko vprašanje na Goriškem. Vršijo se sedaj konference. Določeno je bilo, da mora ad hoc izbrani odsek preštudirati zakonski načrt o kolonskem vprašanju do konca meseca marca, ali sedaj smo sredi aprila, pa ta načrt še vedno ni preštudiran. Zgodilo se je celo nekaj nepričakovanega. Oglasil se je v seji zastopnik furlanskih kolonov Pinat, ter, rekel, da naj se sploh opusti premotrivanjel1 predloženega zakonskega načrta, ker je tak, (da bi le še poostril razmerje med koloni) in gospodarji, [ in pušča odprto pot oderuštvu. Na slovenski strani vlada Še precejšnja edinost glede kolonskega vprašanja,(na ' laški strani pa se kažejo laški liberalni gospodarji docela nasprotne dobri rešitvi tega tako zelo perečega vprašanja.
Proti vinskemu davku. Tudi naši goriški brar tje so z vso odločnostjo nastopili proti nameravanem vinskem davku. V nedeljo dne 10. t. m. je priredila Slovenska ljudska stranka dva sijajno obiskana shoda, ki sta se energično postavila proti vladnim nakanam. Na shodu pri Rebku v Vipavski dolini je govoril urednik Kremžar in več kmetov-interesentov, na shodu v Krombergu v goriški okolici pa državni poslanec Fon. Z odobravanjem se je sklenilo prirediti v Gorici velik kmečki tabor, ako bi vlada ne odstopila od svojih nesprejemljivih načrtov.
VABILO
redni obeni zbor
posojilnice v Celju,
reg. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 20 aprila 1910 ob 4. uri popoldan v sejni dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim vsporedom:
1. Poročilo načeljstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze v Celju. 3. Odobrenje le nega računa pro 1909. 4. Razdelitev čistega dobička.
Volitev načelstva in nadzorsta. 6. Sprememba pravu. <■ ni predlogi.	,
■Hi«»»»» I
Zaloga pohištva
I
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, matrace, stole, c gledala. Železne po-Btelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo.
I
Po požaru uničena tovarna mi je prepustila celo zalogo rešenih, F	finih, tožkih
flanelnih posteljnih odej
v razprodajo. Odeje imajo komaj vidne vodene madeže in jih prodam po tri komade za 9 K; gospodarske težke odeje 4 komade za 10 K z povzetjem. Odeje so 190 cm dolge in 136 cm široke, zelo tople in mehke. Prepričan Bern, da da bode vsakdo z mojo pošiljat-vijo zadovoljen.	26
Oton Bekera, e. kr. finančni nadpaz v p., Nahod, Češko.
Hlapec, priden in zanesljiv se sprejme takoj] pri nekem župnišča na Koroškem. Več pove uredništvo Straže.
____ _ -m —	m m
Velika licitacija pohištva gostilne Stenografa
n
črni orel“
se vrši dne 16. aprila na glavnem trgu v Mariboru.
Lepe omare za obleko, postelje mize, stoli, matrace, perilo, kuhinjska in gostilniška oprava, stelaže, tepihi, priprave za pralnice. Pred licitacijo se vpraša pri E. Tisso, Göthestrasse
18, Maribor.	50
ob enem strojepisca (Remington-sistem), sprejme takoj pisarna DR. IVAN BENKOVIČ v Celju.
Nastop službe takoj.	33
Volneno
blago, cefiri, batisti in peiilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R, Stermecki, Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljat? e čez K 20 — Iranko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo.
Kos 23 met. franko K 15 50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8'—, fini K 10 —, zelo fini K 12 —.	3
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Fr. Divjak, Maribor
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
lili
fiil
župnijska ulica štev. 7
prevzame slikanje eerkev v vseh tehničnih izpeljavah, kakor tndi vsa v svojo stroko spadajoča naročila, ki jih izvršuje točno in po zelo nizki ceni ter se priporoča častiti duhovčini in slavnemu občinstvu.
Vzorci vsakomur na razpolago :: Cene nizke : Proračuni zastonj.
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji	42
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila v Maribora.
Olje
V Mariboru!
Poduk v glasovirju, orglanju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad iskošen in renomiren kapelnik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Kapelnik 1910“ Narodni dom, Maribor.
Maks Zabukošek,
krojaški mojster v CELJU
priporoča svoj	37
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringu.
Stavbeni in umetnij ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, clvoriSča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah.
Na drobno.	priporoča se	Na debelo.
galanterijska, norimberška in Postrežba točna modna trgovina SJ®“ na «oglu Graške in Okrožne ceste
Priča Sc Kramar, Celje
Cene nizke!!
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno kamno-
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt 8 strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih • ■ ■	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, ndela-:::	vanje napisov v iste. :::
(