Leto LXVIL, ŠL 241 LJttbljana* torek lxnaja rsaJc dan popoldne, LzvzcmAi nedelje ta praznike. _ Insermtl do 80 petit »rst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.60. od 100 do 300 vrst 4 Din 3.-. večji tnaeratl petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO » C7PBA VNIftTVO LJUBLJANA. Knsfljevm oHes •*> i Telefon: 3122, 3123, 3124, 3126 In 3126 Podrutnlee: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. LJubljana** telefon St 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon It. 66, podružnica oprave: Kocenova ulica 2, telefon At. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Ministrski predsednik Nikola Uzunović Wedat!4krfk JugosJovenske nacionalne straake Novi ministri Peter živković prvi ministrski predsednik šeskojtmaar-skega režima l>r. Voja Marinko vic bivši ministrski predsednik in prvi slednik generala Živkovica Dr« Milan Srskić mcn&strski predsednik šesto jami- Obnovljena Uzunovićeva vlada ojačena z vsemi tremi ministrskimi predsedniki šestojanoarskega režima gg. živko- vićem, dr sMarinkovićem in dr. Srskićem Beograd, Z2. oktobra p. Po celodnevnih posvetovanjih s političnimi voditelji je mandatar krone g« Nikola Uzunović nocoj kasno zvečer odšel na Dedinje in predložil kraljevim namestnikom ukaz o imenovanju nove vlade. Namestniki so ukaz podpisali. V novi Uzunovićevi vladi so ostali prav vsi dosedanji ministri z edino izjemo ministra vojske in mornarice; vsi so obdržali svoje dosedanje resore. Poleg tega so vstopili v vlado vsi dosedanji ministrski predsedniki šestojanuarskega režima gg. Peter R. živković, dr. Voja Marinković in dr. Milan Srškič. Nova vlada je torej sestavljena tako-?es predsednik: Nikola Uzunović; minister vojske in mornarice: armijski general Peter ŽivkovIĆ; ministra brez portfelja: dr. Voja Marinković in dr. MIlan Srskić; Kai bo storila Itaiiia ? Vsa evropska javnost z napetostjo pričakuje ukrepov rimske vlade proti zločinskim banditom Pariz, 23. oktobra, r. Vso javnost sedaj prvenstveno zanima vprašanje. aH bo Italija izročila dr. Paveliča in Kvaternika, o katerih je dokazano, da sta bila glavna krivca marseilleskega atentata. Francoski pravni krogi zago* tavljajo, da je Italija po obstoječih mednarodnih pogodbah in po svoji la» stni zakonodaji prisiljena izpolniti za* htevo francoskih oblasti ter izročiti Paveliča in Kvaternika, obenem pa v francoskih političnih krogih izražajo nado, da bo Italija to storila že zaradi izboljšanja odnošajev med Italijo in Francijo na eni ter Italijo in Jugosla-vijo, odnosno Malo antanto, na drugi strani. Italijanske oblasti in merodajni rimski krogi se doslej o tem še niso izjavili, ker še niso izvršene vse po* trebne formalnosti. Vsekakor pa je iz* zvalo pisanje italijanskega tiska, ki skuša dokazovati, da Italiji Paveliča m Kvaternika ni treba izročiti, zbu» dilo v vsej francoski javnosti veliko presenečenje. Nadejajo pa se, da bo rimska vlada pokazala več uvidevnosti m storila to, kar od nje pričakuje vsa miroljubna Evropa. Ženeva, 23. oktobra, r. »La Tribu* ne de Geneve« objavlja zanimiv članek o preiskavi glede fizičnih in intelek* tualnih morilcev pokojnega jugoslo* venskega vladarja, v katerem pravi med drugim: Čim bolj napreduje preiskava, tem bolj se ves kulturni svet preseneča nad odkritjem, kakšne olajšave je uživala m še uživa organizacija banditov in zločincev, ki ima na vesti marseilie= ski atentat. Se večje je presenečenje nad tem, s kako ogromnimi finančnimi sredstvi so razpolagali ti morilci. Vse kaze, da uživa ta organizacija docela izredne ugodnosti in podporo. So pa tudi še druge stvari, na katere mora* mo opozoriti v interesu evropskega miru. Preiskava je že dokazala, da so bili morilci kralja Aleksandra in mi* nistra Barthouja fizično in moralno in* struirani v znanem taborišču za terori* stično izobrazbo na Janka pusti. Stalni delegat Jugoslavije pri Društvu naro* dov je opozoril na to že meseca juni* ja o priliki razprave v svetu Društva narodov, a predstavnik Madžarske je takrat izjavil, da je to zločinsko gnez* do že ukinjeno in razgnano. V resnici pa je to taborišče še nadalje neovira* no poslovalo ob naklonjeni pažnji madžarskih oblasti. Po monoštrski afe* ri ki po aferi s falzifikacijo frankov je tudi to, da se poslužimo besed lorda Cecila, mednarodni škandal, za katere* ga nosi vso odgovornost Madžarska, a ta škandal predstavlja istočasno tudi nezaslišano izzivanje Evrope. Dosedanja preiskava je dokazala, da je glavni duševni oče te teroristič* ne akcije dr. Ante Pavelič, eden izmed voditeljev emigracije, ki ožfvlja v po* dunavskih državah najgrše tradicije banditizma. Vsemu svetu je znano, da živi dr. PaveliČ v Milanu, da ima v Italiji mnogo pnm in da mu je tu na* ziv emigranta prinesel simpatije vseh slovanofobov. Njegova lažna kampanja z izmišljotinami o notranjih težkočah v Jugoslaviji je našla vedtfo odprte roke pri vsem italijanskem tisku. Rimska vlada si mora biti danes na jasnem, koliko nevarnost predstavlja tako tol* mačenje političnega azila. Po svojem zadnjem govoru, ki je bil navdahnjen po želji za mirom, bo g. Mussolini pač vedel, kako naj postopa proti zarotni* kom, ki so zlorabljali njegovo gosto* ljubnost. Prav tako pa naj napravi red med svojimi eksponenti v fašističnih redakcijah, ki so s svojim pisanjem iz* živali reakcijo jugoslovenskega tiska, na katero se g. Mussolini sedaj prito* žuje. Razen tega pa tudi ves svet upra* vičeno pričakuje od g. Mussolinija, da pozove k pameti madžarske šoviniste. Diplomatska akcija Francije Pariz, 23. oktobra. AA Havas poroča: Razgovor, ki ga je imel zunanji minister Lava! s francoskim poslanikom v Rimu de Chain brun o m. se je aanaša! predvsem na francoske in italijanske odnosa je in na italijanske zahteve glade Tuna* .a m Abesinije. V komentarju o včerajšnjem razgovora med zunanjim ministrom Lavalom in francoskim poslanikom v Rimu de Chambru-nom poroča »Journal«* da sta se Laval in de Chambrun dotaknila tudi vprašanja izročitve dr. Paveliča in Kvaternika. Iztrebljenje VMRO Sofija, 23. oktobra. A A. Vlada je proglasila zadnjih šest članov VMRO, med njimi tudi Mihajlova, da so izven zakonov. Vsak bolgarski državljan jih lahko na mestu ustreli. Belgija izgnala vse teroriste Pariz, 23. oktobra. AA. Iz Bruslja poročajo, da je belgijska vlada po po* ročilu Usta »XX. stoletje« sklenila iz* gnati vse teroriste. Gre za kakih 20 oseb, ki so bili člani terorističnega društva v Seraingu. Vlada je to skle* nila, ko je zvedela o delovanju teh te* roristov. Pariz, 23. oktobra. A A. Inspektor francoske policije Rover, ki je bil prej* šnje dni v Torinu, da tam izpopolni preiskavo proti dr. Paveliču in Kvater* niku, se je davi vrnil v Pariz. Tekom dopoldneva je imel dolgo konferenco z generalnim nadzornikom francoske javne varnosti Mondanelom. Nadzor* nik Rover je sporočil svojemu ored* postavljenemu, da v Turinu ni dosegel posebnega uspeha, ker italijanske ob* lasti niso dovolile, da stopil v stike z dr. Paveličem in s Kvaternikom E-ii* no kar je prinesel iz Turina, sta dve povečavi antropometrijskih slik dr. Paveliča in Kvaternika. fUJUIV %# kmetijstvo: đr. Dragutin Kopć; prosveta: dr, Ilija Šumenković; pravda: Božidar Maksimović; telesna vzgoja: dr. Grga AndjeBnović; trgovina in industrija: Juraj Demerrović; finance: dr, M flora d Djordjević; gradnje: dr. Stjepan Srkulj; zunanje zadeve: Bogoljub Jevtić; notranje zadeve: Zlvofln Lazič; socialna politika: dr. Fran Novak; šume in rudniki: dr. MIlan Ulmansld; promet: Ognjen Kuztnanović. Na novo imenovana vlada je bila nocoj okrog po* Nemški tisk o kraljevem namestništvu Berlin, 33. oktobra Ć. Poshižfoena nemška agencija »Diploma ti sche Korrespon-denz« ie razsvrila članek, posvečen kraljevemu namestn stvn v Jugoslaviji Z izbrali mi besedam' govori list o njegovem Vis. knezu Pavlu ter o ministru dr. Stankovičti m bana dr. Peroviču. Visoko kraljevo na-mestniStvo. pravi članek, je ustavljeno iz glavnih predstavnikov zamisli In teženj blagega pokojnega krona nega državnika Kraljevi name srn:'ki. ki so bHa. prej naj-iotimnejS* vladarjevi svetovalci, bodo sedaj nedvomno nadaljevali delo, ki ga je započe!, in ivedfti velike načrte. Ici bodo jamčili za nad al kiji razvoj mgoslovenske notranje in zunanje politike. Vatikan in vstop Rusije v Društvo narodov Rim, 28 oktobra, g V vatikanskih kro-fljsfc ae zatrjuje, da je dal ve*op eovneteke Unije v Društvo narodov povod za prizadevanja, da bi si katoliška cerkev v sovjetski Rusiji epe* zBeigurala obstoj ter razen leca obnovila «vo,e delovanje tudi v a*vi©ki Rusiji, posebno, ker h' ni treba več računati z odporom bivSe pravoslavne cerkve V tem primeru ee bo zgodilo prvič, da bo sovieteka vlada dovolila obnovo odnošajev katoliške cerkve v sovjetski Rusiji in Rimom- Nacrt Vatikana se nanaša rudi na morebitno zopetno združitev ukrajinskih katoličanov 7 R trnom Izgon katoliških duhovnikov iz Mehike Berlin 23. oktobra. AA. DNB poroča iz Meadca: V zvezd 8 soglasnim sklepom skupščine, naj se vsi rtmsko-katoliaki duhovniki teSenejo so oblasti mehi5ke zvezne države za Catseas priporočile rimako-katoiL škim duhovnikom, naj čimprej zapuste onemlje Uspel polet iz Anglije v Avstralijo London. 23. ^tobra. A A Polet hs Londona v Mefbourne je v polnem teku Več tekmovalcev je *e odstopilo. Med te spadata tudi Moilieonova, ki sta odsu. a v Alahabadu v Indiji. Angleža Scott m Black »ta danes pristala v Melbourne rz Anglije sta prispela v dveh dneh. 22 urah in 26 mfnutah Dosedanji rekord je znašal 4 dni. 13 nr in 11 minut. Postavil ga je bil At stralec TJrm Neurje ob Pacifiku Newyork, 23. oktobra. AA. Vihar, ki je besnel na ameriški pacifiški obali, je na. pravil ogromno škodo po tamošnjih mestih. V Astoriji je vihar podrl več his m odnašal strehe. Veliko Število ribiških ladij je poškodovanih. Potniška ladja, ki je prihajala iz Seattla, je zadela na pntvino. Kakih 50 potnikov se je rešilo. 10 pa je utonilo. Sna FraocJScO, 23. oktobra. AA. Vihar, ki je divjal na ameriški pacifiški obali, je povzročil več hudih nesreč. V Seatlu se je veliki prekooceanski patnik »President Ma-disonc odtegai od sidra. Pri tej priliki je devet oseb našlo smrt. Tovorni parnik >Floridian< (4896 ton) je zadel ob pomorske čeri ob ustju reke Kolumbije. Tudi iz drugih pristanišč poročajo o ogromni materijalni škodi, ki jo je povzroči] vihar. Rudniška nesreča Herne, 23 oktobra. w Rudniška *-^a-strofa je nastala zaradi eksplozije treska vih plinov v rovu »Constantin Veliki« ter je zahtevala osem smrtnih žrtev. Stanje trsa ranjenih radarjev je zelo reas*. Tsaldarisova poslanica grškemu narodu Atene. ,7» oktobra. AA. rVe. !d 41.875«. Amate-dam 207.80, -erlin 123.30, T\-aj 57.«, Praga 13.9075. Vaitagns SJI, DdaaiufU se- Strma 2. /SLOVENSKI NAROD«, dne 23. oktobra 1934 tev 41 Počastitev spomina dveh slavnih Francozov Requietn za pokojnim predsednikom francoske republike R. Poincarejem in zunanjim ministrom Barthonlem Ljubljana, 23. oktobra. Davi ob 10. >e Ljubljana pri pontifi kalnem rekvijemu aa pok. predsednikom francoske republike P°in carjem in ministrom zunanjih zadev Barth°uJ©m z nenavadno veliko udeležbo iz vseh krogov prebival, stva na najdostojne&i način dokazala, kako globoko in iskreno sočustvuje vse nase prebivalstvo ob težki izgubi z bratsko Francijo, Pred velikim oltarjem nase mogočne stoinice sv. Nikolaja sta bila med zelenjem postavljena dva katafalka. ki je pred njima na klečniku zavzel svoj prostor uradni zastopnik francoske republike konzul g. Remeraad, na levi pa ban g. dr. Drago Manišič in člani francoske kolonije z namestnikom generalnega direktorja TPD g. ing. Juill^ri! »m. osobjem konzulata, francoskimi redovnicami in damami ter vsem konzularnim zborom našega mesta. Svečanega opravila se je na drugi strani katafalka udeležil tudi komandant dravske divizijske oblasti, pravkar z viteškim križem Legije časti odlikovani divizijski general g". Cukavac s komandanti vseh edinic in oficirskim zborom, nadalje predsednik mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puc z občinskim svetom ki sta bila med niimi tudi senator g-, dr. Ravnihar in predstavnik jug si 11 ven- skega gasilstva, g. J°*ip Tin, nadalje mestno u radništvo s magtstimtnmi direktorjem g. Janclgajem na osla, višja urad. nistvo TPD s generatoim direktorjem g. s kuboem, univerzo sta zastopala rektor g. prof Kamovi in dekan g. dr. UjeJe, navzoči so bili vsi naftom Uri banske uprav« in šefi odsekov, predsednik apeJacijskegm sodišča g. Vraooie s predsednikom g. dr. Gradnikom in vis, dri. tocilcem g. dr. Grasscllijem ter zastopniki okrožnagm in s reškega sodišča, finančni direktor g. dr. vaijavec, za železniško direkcijo načelnik g. Deriič, za poštno direkcijo dr. L&mat, policijski direktor g Keriovaa, generalni tajnik Zveze industrijcev ing. Suklje, predsednik narodne galerije g. dr. VVindischer In drugi. Pontiflkalnega rekvija so se pa seveda udeležili r prvi vrsti francoski odlikovane i vitezi in oficirji Legije časti gg. upravnik gledaUSC, pesnik Oton £upančlcV, direktor konservatorija v p. g. Matej Ho« bad bivši minister g ing. Sernee, dr. Viktor M u m i k in ostali, seveda pa tudi odbor Cercle Francais« s Članicami in člani ter izredno mnogo dam in drugega občinstva. Pontifikalno zadušnico ie daroval stolni župnik kanonik dr. Tomaž Klinar ob veliki asistenci in v prisotnosti škofa g. dr. Gregorija Rozmana in vsesa k a prtlja. Bliskih barak ni več Končno smo odstranili tudi to sramoto — Stanovalci zadnje ruske barake so se preselili v Mestni log Ljubljana, 23. oktobra. Ruskim barakam smo že češče peli slovo, toda bile so tako »trdnet, da jih ni doslej odnesla nobena burja in ne ves napredek, ki se mu klanjamo v sleherni ulici. Barake so stale kljub temu da je postala Masarvkova cesta res velemestna in tudi Se potem, ko je že vozil mimo tramvaj. Vendar se je ta edinstvena »stanovanjska« kolonija sredi mesta skrčila do lotos na eno samo barako. Stanovalci so se preselili iz barak naravnost v hotel — v bivši hotel Tivoli ali tako zvano švicarijo. Zdaj pa ni več sledu po ruskih barakah ob Masarvkovi cesti. Dan pred kraljevim pogTebom so očistili tudi travnik ob cesti in prostor, kjer so stale barake Ljubljana Je zbrisala enega največjih madežev, kar ji je v priznanje. Nedvomno se vesele vsi dobri Ljubljančani napredka v mestu, še tem bolj so pa veseli ob taksnih dogodkih, ob odpravljanju nedostatkov. Priznati moramo tudi. da je bilo težavno odstraniti barake, že zato, ker so bile >ruske< in vsako podiranje stanovanjskih koKb je v zvezi s stanovanjskim vprašanjem Ako hoče mestna občina podreti barake, ne sme postaviti barak ar j ev pod kap, da si ne nakoplje očitkov, kako aeso-eijalno postopa z ljudmi. Barakarji pa navadno sami ne dobe stanovanj, saj se jih ljudje radi branijo, zlasti se. ker ni nikjer preveč cenenih stanovanj. Ni drugega izhoda, kot da občina preskrbi barakarjem druga stanovanja. Tako je tudi letos napovedala boj barakam v mestu Obsojene so bile barake v mestni gramoznici. Brez gmotnih žrtev ni šlo. Mestna občina je morala odkupiti barake, ki so jih podrli, one pa. ki jih ni odkupila, so morali v enakem stanju predstaviti v Mestni log. Ruske barake pa niso mogli prestaviti, kar si pač lahko misli vsak sam, ki ve, kakšna je bila. O ruskih barakah so se ši rile prave legende in nedvomno ne brez podlage. Najbolje so se seznanili s ^skrivnostmi« ruske barake delavci, ki so jo začeli podirati 18. t. m. Stene so bile znotraj >tapecirane« s papirjem, za papirjem je pa bila prava armada črnih >sostanovalcev«, ki so se vsi pa val i iz svojih skrivališč kot bd jih stresal iz peharja. Zastopana pa je bila tudi rjava pasma, dočim stenic niso opazili. Prvotno so nameravali barako zažgati, ker les itak ni za rabo, a so jo raje prepustili revnim ljudem za kurivo. Kot bi trenil so ljudje pospravili les, vprav trgali so se zanj in nihče se ni bal mrčesa. Zima je najhujše zlo, kdo bi se bal stenic! In baš tedaj, v torek, je snežilo, kot nalašč, da se mrčes ni mogel preveč razlezli. Ko so prvič podirali barake, so sosedje stali na straži ob ograji ter pobijali mrčes. V barakj je bilo pet družin in nekaj samcev, vsi Rusi. Družinam so začeli graditi že pred tedni dostojna bivališča v Mestnem logu. Na parceli, ki jo je občina podarila novinarski organizaciji (ob To. mano vi ulici), so podrli zidano hišico, da so pridobili gradivo za zidanje hišice v Mestnem loga. V nji so tri enosobua sta novanja. Zgradili so pa dve leseni hišici, v vsaki je eno stanovanja Samci so si morali poiskati stanovanje sami. Hišice stoje na koncu barakarske kolonije ob potoku ćurnovcu. Ob njih je določen za vsako družino košček zemlje za vrt. Od stanova: cev m vi si kako si bodo uredili nove domove. Hišice so lične, zlasti v primeri z zloglasno barako. Prvotno so nameravali zaščitniki ruskih emigrantov preskrbeti drugje parcelo za zidanje. Kljub temu. da so emigranti zdaj obsojeni na bivanje med takorekoč poklicnimi bara. kar ji. se bodo kmalu sprijaznili z novimi domovi ter jih ne bo nihče motil. Sicer pa barakarj: v Mestnem logu niso divjaki, kot bi morda kdo mislil. Res je. da se z revščino rado druži tudi drugo zlo, a tudi v Mestnem logu počasi prihaja do konsolidacije«. Le oglejte si kolonijo! polepšala ae je, kolibe se prerajajo v hišice in tu in tam se celo pozna prava ljubezen kolonistov do svojih domov. Skrbno obdelujejo vrtičke, ki so tako majhni da bi Jih pokril z dlanjo, in če le morejo, olepšujejo svoje kočL ce. Zlasti zadnje čase je v koloniji živahno gradbeno gibanje tudi med zasebniki. Mnogi so si ometali še surove zidove, da so zdaj že skoraj vsa bivališča lična na zunaj. Eden si pa še gradi skromen dom. Upa. da bo kmalu pokril kocico in se vselil v njo. Prva leta so kolonisti gledali v koloniji le začasno bivališče, zato si tudi niso se tako skrbno urejevali domov. Zdaj pa opaziš nad kočami celo anteno m ob eni hišici stoji visok, pobarvan jambor za zastavo Tudi tu so izobesili črne zastave, ali privezali k drevnim zastavam žalne trakove. Nekdo pa je bil posebno iznajdljiv ker je prisil k trobojnici črno blago da Je zdaj zastava štiribarvna Zdaj so kolonisti zaposleni na kupih smeti, ki Jih Jim dova žajo smetarji iz mesta in Jih izslpavajo pred vrtovi Kar se tiče higijene, tu ni tako strogo. Gre pa za gnojenje vrtov in tla so močvirnata zato ljudle nastpavajo vrtove debelo s smetmi Id jih pokrivajo z zemljo. Tako blagoslavlja Ljubljana vrtove v Mestnem logu. ki hranilo nase najrevnejše someščane. Iz življenja Slovencev v Ameriki Žrtve avtomobilskih nesreč — Umor — Smrt pod vlakom — Nov! grobovi Tragična smrt je doletela Jlletnega Andreja Kraterja iz Clevelanda. Ko Je stopil na avtobus, je sprevodnik prehitro zaprl vrata in je Kraker padel pod voz, ki ga je vlekel več metov s seboj Pre so ga potegnili izpod voza, je preteklo 20 minut In je nesrečnež Izgubil mnogo krvi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa podlegel poškodbam. Pokojni je živel v Ameriki 14 let. — žrtev avtomobilske nesreče je postal tudi 63letni Anton Germ iz Cle. velanda Nedavno ga je podrl avtomobil, čez teden dni je pa podlegel poškodbam Pokojni je bil doma Iz vasi Dobre polje, fara Zagorica pri Rrbnici. kjer je zapustil ženo, tri sinove in tri hčerke. V Cle vel and u je bival 26 let. Huda nesreča je doletela tudi kletnega Franca Podrižnika fcs Milwankeeja Bil Je pri avtomobilskih dirkah in Je kot mehanik popravljal manjše defekte na avtomobilih ESen irmed dirkačev je pa zavozil preblizu varnostne cone In ga tetfko notkodoval. Pooriznfka bo prepeljali v bolnico. Srečo v nesreči je Imel 521etni Josip Bodnar iz Clevelanda. Peljal se je * prijateljem Katarjem, med vožnjo je pa teinrhil oblast na i volanom, porušil ostsJo na mostu, ki Je napet nad železniško progo, in treščil več metrov globoko na progo, kjer je pa voz obstal v normalnem položaju Razen prestanega strahu se obema ni iW zgodilo Pred desetimi leti te bil eno miljo đa od Forest Citvja v Pennsvlvaniji umerjen Alojzij Breznikar, ki je bil doma nekje z Dolenjskega Takrat so naši5 'raplo hrers glave, zdaj so pa našli glavo med kupom kamenja kake tri milje od kraja, kjer je bil Brenslkar nmorjan. Policija Je vvee^a pi eiskr. Blizt. naselbine Rosario Argentini je vlak razmesarll 2S letnega Leopolda Menarta, dema is Godoviča pri črnem vrbu nad Idrijo Prav tam se je ponesrečil turt! Josip Cnd. doma 6 Črnega vrha na J Idrijo, ki mn je stroj oitrgai levo roko In ga h«-do poškodoval po vsem telesu V Sommessetu se je ponesrečil rojak Majnik, ki je že precej v letin. V pozdu je sekal drva, pri čemer ga >e pol-lo suho drevo in ga zelo poškodovalo. — v* istem kraju se je v rovu ponesreč'1 rojak Moža kel; ki so ga prepeljali v bolnico. — V rudniku si Je zlomil hrbtenico Tone Sajn, ki je delal v Hastragsu, država Colova 1o. Zdaj leži v bolnici. V Clevelandu je umrl Sztetni Janez Zupane, ki Je bil doma Iz Bodešee vas; fara Ribno pri Bledu. V Ameriki je s-C 27 let. —■ V St Marvsu to septembra pokopali Antona Zoreta, ki je bil doma * Volčjih njiv pri Mirni na Dolenjskem. Pokojni je bil star S9 let, za njftn žalujeta hčerka in sin, v starem kraju pa oee. — V mestn! bolnici v Clevelandu Je po »letnem bolehanju in trpljenju preminul Anton Volk, ki je bil doma Iz vasi Zafara pri Žužemberku Pokojni je bil star 54 let. bi* je samec in Je živel v Ameriki 20 let — 25. septembra je v Lorainu podlegel srčni kapi France Justin Kap ga je zadela pri kopeli v kadi. Pokojni Je bil star 52 let doma je bil a Iga pri LJubljani. Po poki i en je bil gostilničar in je užival splošer ug<*u Za njim žalujejo žena. sin in tr hčerke — 3 oktobra Je pa umrl v Joh stownu rojak HreSčak Nesrečno družino je letos zadel že drug udarec, saj Ji je poleti smrt vgrabfla basi sina. I Mariborski javnosti Maribor, tt. oktobra. NJ. Val kralj Aleksander t. ZsdlalteiJ Je padel tik pred uresničenjem svojih veli** km in ptafMnltih načrtov aa naS mir \n mir Evropa, smrtno »det od rok onih. ki nočejo mira, sprave in Ijabesni življenje Je dal za svojo plemenito sam i sel lep** bodočnosti svojega naroda m človeštva Postal je mučenik svoje ideja. Meje miru Umrl je. da bo večno ti val v svojem naroda. Naša dolžnost je, da se mu za njegovo neizmerno trte v vidno oddolžimo in mu na aemlji. ki jo j« toliko ljubil ia ki j« po. lo*oaa v njegov grob, postavimo spomenik, vreden to dostojen nJega, najplemenltejfte-ga »oda Vsak naj pri pomora po svojih močeh Za vsakega Je skrbel; blagor slehernika mu j« bil pri arcu Varnost Imetja, mir In vzoren red ▼ državi, da o! bilo vsoraej-šega na t vetu, so pripomogli mnogim do blagostanja. Uprav ti mu naj rzkažejo svojo hvaležnost In pomagajo postaviti ustva-ritelju miru spomenik, ki bo T čast nJemu, nam v ponos, potomcem pa v vzpodbudo in zgled. Oblastni odbor Narodne odbrane. Maribor. Predlogi za zvišanje števila porodov Nekaj misli Iz tehtnega članka direktorja Higif enskega zavoda dr. Petriča Ljubljana, 33. oktobra. Taksni predlogi se ade dandanes atva-hronisjem, ko se mnogi borimo aa obstoj ter se nam zdi svet že itak pretesen, češče se je že tudi ugotovilo, da število porodov ne pada pri revnih slojih in da je se mnogo preveč nepreskrbljenih otrok, ki bi se morali za nje pozanimati najprej. Število rojstev je pri nas Se vedno dovolj visoko, čedalje bolj se pa pojavlja skoraj v vseh evropskih državah bojazen pred nazadovanjem števila rojstev ter padanjem števila prebivalstva. Ta strah s posebno veli. kimi očmi Je začel najprej dvigsjti glavo v Franciji, a posebno je prišel do izraza v Italiji in Nemčiji ter sploh v državah, kjer velja padanje Števila rojstev za >usihanje življenjske moči naroda«. Nazadovanje števila rojstev je pa dejstvo, samo češče bi si ga morali razlagati kot posledico poslabšanih splošnih gospodarskih razmer in ne le kot nazadovanje narodove življenjske moči same na sebi. V zadnji številki »Zdravja« piše dr. K. Petrič, direktor Higijenskoga zavoda v Ljubljani, kako bi se naj zvišalo število rojstev pri nas. Njegov članek je tehten slasti zato. ker je upošteval pri razmotri. vanju predmeta socijalni moment. Zagovarja načela ki jih je postavil nemški socijalni higljenik Grotiarm. a pod pogojem. da se izvede temeljita socijalna reforma. Misli da ne dosega svojega namena, kar se Je doslej storilo za številčni napredek naroda, n. pr. davek na samce, in sicer zato ne, ker se nanaša na samce šele od SO. starostnega leta: ker je davek prenizek in se začenja šele pri mesečnih dohodkih od 8000 Din naprej; in ker davka ne plačujejo tudi samice. Ne zdi se mu tudi prav. da od davčne oprostitve — ki je sicer koristna — za družine z 10 otroki nimajo nobene prave koristi revnejši ljudje, ker se oprostitev začenja Šele pri 10. otroku. Tudi nekatere druge ugodnosti n. pr. uradniške rodbinske doklade in nekatere u/rodnosti sociialnega zavarovanja niso učinkovito sredstvo za propagando višjega števila rojstev. Treba je torej socijalnih reform. Sredstva za te reforme pa bi se naj črpala iz posebnih davkov: samčevsk' davek, davek za zakone brez otrok itd. Te davščine bi naj tvorile poseben socijalni fond. So- cijalne reforme bi pa naj izvedli po smernicah: Davku na samce bi naj bili podvrženi samci od 25. leta starosti pri mesečnih dohodkih, ki presegajo 2000 Din. Davek bi se naj višal postopno pri večjih mesečnih odstotkih od 59ć navzgor Poseben davek bi naj plačevali zakonci, ki po 5. letih zakona še nimajo otrok, in sicer pri mesečnih dohodkih, ki presegajo 3000 Din. A davek naj bi plačevali tudi zakonci, ki imajo premalo otrok. n. pr., če imajo po 5. letih zakona le enega otroka in nad S500 Din mesečnih dohodkov in če imajo po 10. letih zakona le 2 otroka in nad 4000 Din mesečnih dohodkov. Od vseh zapuščin samcev, zakoncev brez otrok ali zakoncev le s enim ali dvema otrokoma, naj gre odstotek vrednosti zapuščine v socijalni fond (pri samcih nad 50%). Del dohodkov fonda iz zapuščin naj bd prejeli naj. bližji sorodniki umrlih, ki imajo več kot tri otroke. Podlaga vsem drugim posrednim in neposrednim davkom bi naj bila družina s tremi otroki. Odstotek davkov samcev, zakoncev brez otrok ali s premajhnim številom otrok naj bi se sorazmerno zvišal, dočim bi naj zato plačevali manj davka zakonci ki imajo več kot 3 otroke. Iz socilalnega fonda naj bi prejemali revnejši ljudje posebne rente za otroke, ki bi se nai postopno višale do 4. otroka, naprej do 6. pa bi naj sorazmerno padale. Izplačevale bi se naj do preskrbljenosti otrok ali najdalje do polnoletnosti Razen tega pa dr Petrič še predlaga uvedbo splošnega obveznega starostnega zavarovanja da bi prejemal sleherni nad 60 let star človek starostno rento, če bi ne bil sicer preskrbljen za starost: reformiralo bi se nai socijalno skrbstvo za nezakonske otroke in mladinsko ter rplcšno socilalno skrbstvo. Te reforme bi po predlagatelje vem mnenju zadostovale da bi se vsaj nekoliko izenačile socijaJne razlike med sloji in služile bi propagandi za zvišanje števila rojstev In nedvomno bi bile umestne, če bd se zaradi tega kaj dvignilo število rojstev pri onih ki b1 lahko redili otroke sicer so pa vsi ukrepi brez pomena. Roparski morilec pred sodiščem Danes ]e bil obsojen na 20 let robije delavec Ivan Knific iz Prebačevega, ki je umoril v Trbojah Franca Oslja Ljubljana. 23. oktobra. Pred velikim senatom ki mu je predsedoval s. o. s. Orožen, se je danes dopoldne vršila razprava proti 26^ e tu emu delavcu Ivanu Kntficu iz Prebačevega. Obtožnica, ki to je zastopa! državni tožilec dr. Fellacher mu je oč tala. da je 19 avgusta izvršil v Trbojah roparski umor nad Francem Osljem in pa da je 20 avgusta na cesti med Sv Valburgo in Trbojanr zavozil s kolesom v laneza Rozmana, ki je dobil saradi padca otrpnjenje možganov in je poSkodbam fe po nekaj dneh podlegel v ljubljanski bolnici. 19. avgusta so imeli v Trbojah žegna-nje in veselico Tj? so pr šli od blizu in daleč ljudje, med njimi tudi Ivan Knific iz Prebačevega v družbi treh tovarišev Pr> Eivali so v raznih gostilnah in bili prav do re volje K mizi je prisedel tud Franc Oselj in Je ■ starimi znane' navezal razgovor. Med raatfovorom ie segel v žep in pokazal polno pest kovanega denarja. Na to je povabil Knifica in njegovega tova risa Pravsta k sebi na večerjo, da bi jim dal bobe. Oba sta se vabilu odzvala ter so 51$ na dom Oslja. ki ima h šo ravno nasproti gostilne ter so pili Pravstu se je mudilo domov in se je zato kmalu poslovil ter pustil Knifica samega z Osljem. Knific, ki se je zagovarjal, da mu je bil Oselj že skoraj eno leto dolžan 3D dinarjev, je hotel imeti denar naraj n ga je zahteval od Oslja. Ti mu ga pa ni dal. češ. da denar nujno rabi, ker mora kupiti ročico. Knific je prijel za dolg krušni nož. ki je ležal na mizi in tfa zasadil Oslju v levo stran prsi med sedmim in osmim rebrom. Nato je se^e! 0*!?u v žep ;n mu pobral ves denar, vsega 304 dinarje. Po basa! je h> di bob in meso. in odšel nazaj v veselo družbo v gostilni, posteč umirajočega Oslja samega. Na veselici je plačeval fantom in dekletom pijačo. Po polnoči je z izposojenim kolesom peljal svojo dekle domov v Smlednik, ko pa se je vračal je zavozil na ceatl med Sv Valburgo in Tr bo jami v Janeza Rozmana ki se je vTačal z gasilske veselice v Naklem domov v Hraie. Karambol je bil tako močan da je Rozman padel vznak in udaril z glavo na tla ter si prelomil lobanjsko osnovnico in je kmalu nato v ljubljanski bolnici umrl. Oslja so drugi dan našli v njegovi hiši mrtvega na tleh, na levi strani pral pa mu je tičal do ročaja krušni noa, Knific je svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je da je storil dejanje v hipni zmešnjavi in omotici in se ni svojega dejanja dobro zavedal. Drtavni tožilec dr. Fellacher je zahteval smrtno kazen, češ, da se morajo eksemplarično kaznovati taki zločini, ki so med kmetskim! fanti na dnevnem redu. Kazenski senat se je umaknil k poevetotovaniu v tem pa je prisede! na zatožno klop k obtožencu oče. objel svojega sina in oba sta glasno zaplakala oče pa je ves čas ponavljal. »Presveto srce Jezusovo, usmili se ga!« TJbogi oče se nikakor ni moge. pomiriti in so ga morali oditraniti iz sodne dvorane. Vsi poslušalci so bili do so7z einjeni. Po kra.tkem posvetovanju se je vrnil predsednik velikega senata in z resnim glasom izrekel sodbo: Fvan Knific se *pozna za krlve«ra in «e ga ot>a©di na ?0 let robi V in ^^rtno izgubo ČaStnlh pravic Ureditev Gradu in pojasnila Iz občinstva smo prejeli dopis: Zelo nas veseli, da mestno poglavarstvo tako rado daje pojasnila o mestnih delih. Ne smejo nam pa Šteti v zlo, če smo tako radovedni, da česče niti s tako radodarnim pojasnjevanjem nismo radovoljni. Čitali smo poročilo o urejevanju Oradu in pojasnilo mestnega poglavarstva nanj žalostno je, da moramo naglasati, da znamo tudi Sami misliti in presojati, ker se zdi da nam hočejo z raznimi uradnimi pojasnili odreči zmožnost samostojnega mišljenja Mislimo, da vseeno niso vedno prvi Interesi mestnega poglavarstva samega na sebi in da je treba upoštevati tudi interese občanov. C« te mestno poglavarstvo tako krčevito brani svoje stališče zakaj bi se ne smela slišati druga plat zvona? — Dobro vemo. da na Gradu delajo s sredstvi bed- nostnega fonda in baš zaradi tega je bila umestna kritika glede uporabe sredstev. Ker pa mestno poglavarstvo tako rado daje pojasnila, ga prosimo, naj nam odgovori na sledeča vprašanja, ne le da daje pavšalna pojasnila: 1. Koliko znašajo stroški za drevesno obzidje ob Šancah. ki so ga zidali nekaj mesecev, kar je bilo povsem nesmiselno, nera-cijonalno delo? Ali na mestnem poglavarstvu mislijo, da to ne pomeni razmetavanje denarja če grade povsem nepotreben zid in se celo z denarjem, ki si ga mnogi doslovno odtrgavajo od usf Ali res ne morejo izrabiti skromnih sredstev racijonalnejSe ter bolj ekonomično? 2. Ali je Dilo izpodkopavanje glavnega zidu šanc ob priliki odkrivanja tako zvane-ga podzemejskega rova tudi po načrtu * Ah tudi to ne pomeni razmetavanja denarja? In ali lahko zatajite, da ste porabili sa pod-betoniranje zidu v tistem rovu velike količine betona česar bi ne bilo treba, če bi zidu ne izpodkopavali ? Zanima nas tudi koliko znašajo stroški aa to delo. 3. Zakaj niste zgradili na zahodnem pobočju hriba solidnejše poti? Na strmini, kjer pot nI vsekana v hrib drsa po konstrukciji ia mehkega lesa. ki bo kmalu zgnil. Ali bi ne Dilo bolje zgraditi solidno pot namestu, da ste zidali nepotrebno obzidje ob trhlem drevesu* 4. čemu ste postavili na ploščadi ob šancah klopi (telke. masivne, vkopane v zemljo), preden so končana vrtnarska dela? Ne zanima nas pa, kolikokrat je spremenjen načrt ureditve Gradu, ker vemo. ds bi nam tega ne mogii povedati, radi bi le vedeli, kdaj bo urejen Grad. kdaj se bodo vrnili na delo zopet vrtnarji in kdaj bo definitivan načrt urejevanja šanc. Morda smo preveč radovedni, toda radi nudimo priliko vedno najbolj Informiranemu uradnemu popravljanju, da se čim bolj izkaza čeprav obžalujemo, da ga vznemirjamo. KOLEDAR. Danes: Torek 23. oktobra katoličani. Klotilda, Ivan Ka^ Sc--rriti. DEŽURNE LEKARNE. Dana«: Mr Su-uik. Marijin tr« 5. K u ralt, Oosposvetska cesta 10 in Bohinca a>1 Rimska cesta 31. + Moško silo zadobiti ie po eni uri samo s tisočkrat sijajno ne obnenlim, ne* škodljivim in trajno krepečim specijalnim sredstvom, ki dela po priznanju prof Del beta prave čudeže. Bodrilo organizma k novi življenjski sreči. Starost postranska stvar Zopet polna energija in moč ... Tako ponuja moško silo al\ moč po 70 dinarjev porcijo kemični laboratorij institut V. Havelka iz Prage. Draga ta roba res ni ker je starost postranska stvar, čudna bi pa tudi ne bila ta trgovska branža v* naših težkih časih, če bi bila osamljena aii vsaj ne tako bujno cvetoča Kalinov je bilo na svetu vedno dovolj, toliko kakor zdaj pa menda še nikoli. Pa tudi če bi taka kup čija ne računala z Mmanicami, bi bil njen razmah najžalostnejše izpričevalo moralne izprijenosti naše družbe Vajeni smo sicer i«, da se vse po vrsti profamra in blati, vendar bi pa ne smeti mirno gledati, kako posegajo um&zane roke nenasitnega veriž-ništva celo tja. kjer se mora človek vsaj nekoliko ločiti od živali Takim in podobnim moralnim naukom se človek naše dobe smeje Vemo pa, da se najboljše smeje tisti, ki se smeje zadnji. A kdo nam jamči, da ta zadnji ni že na pragu? Tako se nam pokaže prodajanje moške moči od resne strani. Od zabavne strani pa gleda iz njega samo velika blamaža »močnejšega* spola, ki je prišel že tako daleč, da mora svojo moč kupovati Naše gledališče Zaradi odredbe ministrskega sveta ostane Narodno gledališče zaprto do petka dne 26. t_ m DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 26. oktobra: zaprto. Sobota, 27. oktobra: Hlapci. Premiera Red B. Drama začne *voje delovanje v soboto 27. t, m,, in sicer s Cankarjevo dramo »Hlapci« v režiji g. Cirila Debevca. Letošnja premiera Cankarjeve drame je za red B. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 26. oktobra: Svečani žalni koncert v počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Izven. Sobota 27. oktobra: Hoffmannove pripovedke. Premiera. Izven Svečani žalni koncert v počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja bo v opernem gledališču v petek 26. oktobra ob 20. uri. Najprvo ima spominski govor ban dravske banovine g. dr. Drago Manišič. Za tem izvaja operni orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča Beethovnovo tretjo simfonijo v Es. duru »Erodca«. Drugi stavek te simfonije je svetovno znana veličastna žalobna koračnica. Nato se izvajata dva odlomka iz Wagnerjeve opere »Parsifal«. in sicer Svečana daritev ter Car velikega petka Pri Daritvi sodelujejo solisti: ga. Bernot-Golo. bova ter gv. Betetto in Primožič, pri Caru velikega petka pa solista gg. Betetto in Marčec. Nato se izvaja Leskovčev samospev s spremi j evan jem orkestra iz Gradni-kovega cikla >De profundis«. Sopran-solo poje ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. Sklepna točki svečanega žalnega koncerta Je B ravni carjev »Hvmnus Slavicus« na koral Primoža Trubarja »Krist je vstal od smer ti« Izvajajo ga solisti in pomnoženi zbor z orkestrom. Vstopnice za svečani žalni koncert so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Vstopnice ki so bile kup1 jene za nameravano ponedeljkovo izvedbo žalnega koncerta, ostanejo v veljavi za petek. P. n. občinstvo prosimo, da ne ploska. Hoffmcuinove pripovedke«, najboljše in najbolj znano Offenbachovo oelo. se poje v operi letos v popolnoma novem prevodu, režiji zasedbi in inscenaciji. Delo študira muzikalno in režijsko kapelnik fetritof. ki je napravil tudi naravnost odli Cen prevod. Zasedba posameznih vlog je prvovrstna in prepričani smo. da bodo imele >Hoffmannove pripovedke« v letošnji izvedbi na našem odru izreden uspeh. Premiera je v soboto 27. t. m. zvečer kot ia ven predstava. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli predstavo prihodnjo sredo, to je 31. t. m. mesto na praznik v četrtek 1. novembra NI enda. — Cujte, Marička. na stolu je za prst debelo prahu. — Ni čuda, saj že teden dni nihče ni sedel na njem. Dve želji. — Kakšni bi bili tvoji dve najiskre-nejil ielji? — vpraša mati hčerko — Na torej bi si želela moža. — A potem? — Drugo željo bi izrekla, ko bi se prepričala, kakšen bo. DNEVNE VESTI — Iz državne službe. V višjo skupino je x>maknjen statistični revizor oddelka sploš-ae državne statistike Ivan S elan. Premeščeni so- iz Zagreba k glavni carinarnici v Mariboru carinik Esad Ribič, iz Dubrovnika h glavni cartnarnici v Sarajevo carinik AJois BeliAgar, iz Ko t ori be k carinarnici v Vel. Kikindi carinika Ciril švajger in Mirko Perčević. iz Ljubljane k carinarnici v Gornji Radgoni Mihajlo Papič. — Zimska *ezona na Jadrana. Tudi v Dalmaciji je postalo hladno in tujci so zapustili naša kopališča. V Split pa Še vedno prihajajo manjše skupine letovisčarjev, posebno iz ftvice. Naše tujsk -prometne ustanove hočejo zainteresirali inozemce tudi za. zimsko sezono na našem Jadranu in upajo, da njihovo prizadevanje ne bo brez uspeha, — Film »A življenje gre *vojo pot«. Lani so začeli izdelovati pri nas film »A življenje src svojo pot* in letos se bo delo nadaljevalo Film izdelujejo v Spitu in Komiži. V njem nastopata med drugimi Ita Rina in Zvonimir Rogoz. Glasbeni del filma je v rokah skladatelja Josipa S'aven. skega. V enem mesecu bo film izdelan. — Povračilo pomotoma plačane trošarine. Finančni minister je odredil, da lahko finančne Oblasti odrede povračilo pomotoma plačane trošarine v smislu odredb« o javnih delih Vsak akt. ki se nanaša na povračilo pomotoma plačane trošarine, jo treba poprej poslati ministrstvu javnih del v pregled in v odobritev in šele potem se lahko odredi povračilo denarja. Pomotoma plačana trošarina se vrača iz tekočih dO-hodkov fonda pri dotičnih finančnih oblaste*. — Prer>°v**dan lis*. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razširjati v naši državi v Solunu izhajajoči list »La Volonte«. — Borza dela i>če 1 kovača, 1 trraverja 1 hotelskega d lektorja. 40 navadnih delavcev za akoMno delo. Pojasnila daje Borza _ Slov. pe\'*ko aVuffvo Slovan na Brdu je imelo dne 15. oktobra žalno sejo ob udeležbi vsega članstva; vršila se je v gostilniški dvorani g. Zadnikarja pred lepo. z zelenjem ovenčano in v Črnino ovto sliko velikega pokojnika. Sejo je otvoril društveni predsednik g. Zadnikar Jakob. V svojem jedrnatem govoru je orisal življenje, delo in borbo bl-agopokojnega kralja Člani so s tugo v srcih sledili izvajanjem g. predsednika in ob koncu govora počastili kraljev spom'n z vzklikom: »Slava!« DoraŠčajoč! mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Fran« Josefove« grenčlce, ki doseza radi tega, ker Čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja * F ran z Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravo, da bo pretežno oblačno, stalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 9. v Skoplju 17. v Beogradu 16, v Zagret* 14, v SarAjevu 13, v Ljubljani 13.2, v Mariboru in Rogaški Slatini 11. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 766.1. temperatura ie znašala 4.4. — Lokomotiva razme^arfla delavc*. Na železniški progi pri Andrijevcih je lokomotiva včeraj razmesarila 29-letnega železniškega delavca A hm eda Kafedžiča. Delavec je pregledoval progo, noč je bila temna, pihal je močan veter in tako nesrečnež ni slišal, da prihaja vlak. — spin Aon i voli so ju p°h°dlri. Delavec Gregor Kuplenik iz Kokre in Jernej Ker&č iz Kovorja sta včeraj gnala živino v Kranj. Med potjo so se jima pa splasili voli in oba pohodili. Zadobila sta lažje notranje poškodbe in so ju morali prepeljati v bolnico. _ Ljubosumen mol saklal tekmeea. V Kutini je kmet Stjepan Žižek v nedeljo na ceeri zaklal 2 osti ta i carja Stjepana Bos-nerja. V BosnerSevi krčmi ie popivalo več kmetov, ki so se s krčmarieo sprli, ko ie bilo treba cefro plačati. Končno jih je Krčmarica zapodila iz kreme. Na cesti se jo Pa sprt z mirni 5e krčmar. Kar je pri-hitel od doma Žižek z velikim kuhinjskim nožem v roki in molče zabodel Boenerja, ki ie kmalu izkrvavel. Zadal mn ie deset raji. fTidiSrem te priznal, da je zabo- del Bosnerja i« ljubosumnosti. Potkohii krčmar se ni ramrmel s ovono Zono in imel je ljubavno razmerje i Žižkovo ženo. kar ie nedela w» ves. It Lfaftllatie —rj V Verstovskovi ullol na Mlrju so zazidane že vse parcele, čeprav je ena novejših ulic. V nji grade tudi letos dve vili. Ena je ie pod streho, o nji smo že pisali Druga bo tudi enonadstropna last Topolca Dogradili so jo do nadstropja ter bo v enem tednu pod streho. Se pred leti se je ljudem zdel teren v Verstovskovi premoker za zidanje, zdaj pa zidajo tu41 že na nižjem. Kanalizacija je mnogo pripomogla, da se je svet osušil, aidali so pa vsako stavbo visoko nad tlemi in teren zvišali nai meter. —lj Kotnlkova ulica bo podaljšana v loslednem času, kar bo velikega pomena, ker bodo poslej lahko dovažali s kolodvo-a premog naravnost k plinarn! in elekt-ar-ni. Ta ulica leži rta Ledini med Komen-skega in Slomškovo ulico, podaljšali jo pa bo»1o od Slomškove ulice do Masarrkove ceste, pri tovornem kolodvoru. Ob Masa-rvkoTi centi so stale doslej ba§ tam, kjer bi naj zgradili novo cesto, ruske barake. Morda bodo ulico podaljšali kmalu baš zaradi dovažanja premoga v plinarno in elektrarno — Sokolska d m štr o Lin hl ja na II nosiva svpjfe članstvo, da se udeleži žalne kome* moraovp za blagopokojnim kraliem Nj. Vel Aleksandrom I. Zediniteljem. ki bo v sredo -4. t. m. v društvenih prostorih na T dri*, t-* m i |rHHniN ca velikopotezno popravljanje, zato je Še sdaj večina cest ko-tanjastfh. Tem bolj smo pa lahko veseli, ker so se te dni lotili popravljanja cest celo z valjarjem. Na Gesti XV. sdaj pOSi-pavajo razrvano cestišče in posip utrjujejo ter gladijo z manjšim valjarjem na bencinski pogon. Res smo veseli začetka, ker upamo, da pridejo s časom na vrsto Se dni. ge ceste. —lj Ljubljanski klub objavlja, da se prelo*! predavanje g. unlv. prof. Karla O** valda o predmetu: »Cilji in pota ljudske {»cbratbe« na prihodnji torek dne 30. oktobra t. L Gospodje, ki so prejeli vabila, se prosijo, da vzamejo to obvestilo na znanje in da se udeleže prireditve 30. t. m. —li Sestanek v polastitev epom*«* Nj. Vel. pokojnega viteflceca kralia Aleksandra I. Zedinitelja. Lik našega mučenika !fi •> naj ostane cvetal v naših srcih. Poklonili bi se radi »kupne velikemu možu in obudili soomin na niegove neve*llH-ve zasljge, ki Mh ie kot žrtev podal na oltar domorvfne Pozivi i emo vse odbom:ce, člane weh od*w*kov m prilatelfe društva, da **e udeleže spominskega sestanka, kier fie bo v kratkem govoru počastilo spomin Njega in Njegovo rrnievo pot Vrši se v torek 23. t. m. ob 16. uri v prodorih šolske kuhinie NI Vel. kraliice Marije. Prečna ulica 2. TKD Atena. —li »RnkovnjsČi« na šentjakobskem odru. Sentiakobčani ofvorHo svoio letošnjo sezono v soboto 27. t m. ob 20.15 z Jurcič-Govekarievo liudeko ivro s petjem >Rokov-njači«. Tri predrta vi aodeluje ves ansambel odra, v vodilnih vlogah t*a nastopajo dame: Bučarjeva. Gorjupova i h E. Wrischer Petrov5lF**va ter crg.: Gnidovec. HanžiJf. Karue. KoŠak. Ma?din in Moeer. Režijo vodi g Mimn Petrov?]'?. V r.esrebo 58. tm. ob 20.15 *p igra ponovi. Predprodala vstopnic od pptka dalje od 10 do 12 in Od 15. do 17. ter eno uro pred aacetkom predstave. —li Uprara Hubadove lupe JPS vabi vaa vManjpna pevska druStva. da se hre«-po?ojno udeležp pevske vaje t& mešani zbor ki bo v sredo 24. t m- v Hubartovl dvorani Glasbene Matice to?no ob 20. uri. Uprav«*. —1| Kavarna >0de«n< na Poljanski oo^ti ie od danes naprei odprta od 8. do 2. ure po polnoči. —lj Jenkov »spopolnjevalni plesni te čaj« se namestu drevi otvori drugI tarek Redno poslovanje plesne Sole v Kazini "p prične v nedeljo 28. t. m. s popoldanskim tečajem. V ponedeljek 29. t- m. zopet »Za-četnlAk« tečaj«. —lj Predavanje o konzerviranju m^sa In paštet ee vrSi danes ob pol 4. nrl v prostorih Zvere gospodinj, Breg 8 p Pre. dava gdč. Serkova. Vstop prost. —lj Vedno najnovejše iportne In smučarske srajce ima v zalog:: in Izvršuje tudi po meri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Pegiezen). —lj Pri vlomu za*ać^n. V noci od nedelje na ponedeljek sta dva podjetna vlomilca osrečila z obiskom tvrdko >Soko< v Prečni ulici. V lokalu sta si nabrala razno blago, zlasti več oblek. Ko sta pa zapuščala lokal, ju je zalotil stražnik. Medtem, ko je en vlomilec srečno odnesel pete. je drugega stražnik prijel. Bil je to znani, že večkrat kaznovani 26Jet.ii Ivan Kainpl z Jezice in pristojen v Slovenjo vas pri Ptuju. Bil je zaradi tatvin tudi izgnan iz Ljubljane Pri Kamplu je stražnik zalotil skoraj vse ukradeno blago v vrednosti 2700 Din Policija ga zdaj zaslišuje, ker domneva, aa je izvršil Se več drugih vlomov \y Maribora — *alna komemoracija v Narodnem gledališču. Te dni priredi mariborsko Narodno gledališče v počastitev spomina bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja žalno komemoracijo. Na sporedu so razne deklamacije, točke gledališkega orkestra ln Raynalova tragedija »Grob junakac, v kateri nastopijo Elvira Kraljeva,, Jožko Kovic in Make Furijan. Delo pripravlja glavni režiser J oš k o Kovic. — Nov odbor sekcije Združenja gledaliških igralcev v Maribora. Nedavno se je vršil občni zbor mariborske sekcije Združenja gledaliških igralcev, na katerem so se reševale razne aktualne zadeve. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Jože Kovic, predsednik; Vladimir SkrbinSek, podpredsednik; Danilo GorinSek, tajnik; blagajni-čarka Elvira Kraljeva. Odbornik Maks Furijan. — Obmejno nčiteljstvo kraJju-mucenlku. Danes teden se je vršila žalna seja učiteljskega društva Maribor levi breg, katero je vodil predsednik g. Mirko Vauda. Po govoru, ki je izražal vso iskreno bol obmejnega učiteljstva, je predsednik prečita! naslednje sožalne brzojavke: »Njegovemu Vlsočanstvu knezu Pavlu, Beograd. Obmejno učiteljstvo sreza Maribor levi breg se klanja manom našega viteškega kralja Zedinitelja, izraža svoje srčno sožalje ln se zakllnja, dati sebe in vse za izpolnitev poslednjega povelja umirajočega kralja!« — »Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji, Beograd. Obmejno učiteljstvo sreza Maribor levi breg objokuje nenadomestljivo izgubo svojega viteškega voditelja !c — »Njegovemu Veličanstvu kralju Petru H., Beograd. Obmejno učiteljstvo sreza Maribor levi breg izraža svoje srčno sožalje nad izgubo Vašega in naSega viteškega očeta in neomajno zvesto kliče: živel kralj Peter H., najvišji čuvar naših mej! Predsednik Vauda.« — Pes ugriznil 4 letnega otroka. V nedeljo popoldne je bil 4 letni delavčev sin Ivan Smolinger iz Rač zatopljen v Igro. Nič hudega sluteči otrok ni zapazil velikega psa, ki se mu je napadalno približal. V naslednjem trenutku je pes že naskočil dečka in ga ugriznil pod kolenom desne noge. Težko poškodovanega otroka so mariborski reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnico. — Seneid trg. Preteklo soboto so pripeljali kmetje iz okolice na trg 4 voze sena. 5 voz otave in voz slame. Metrski stot sena so prodajali po 85—43. otave po 30—85 in slame po 28 Din. Povpraševanje je bilo srednje. — Seznam v me«ern septembru priiav-1 jenih oddanih najdenih predmetov. 2en- aki dežnik, Hampiljka na ima Knafflftč Jo-is*, zlata aapeesna ietaika lra, moaki suknjič, 4 šolske knjige, srebrna sapestaa ura nahrbtnik, damski dežnik, šolska torbica s dvema »Penkala« peresoma, par ženskih noeavie. polka, beta naglavna ruta, usnja ta crna damska rokavica, rimski ienski asi, damska zapestna ura, vresk t mlekom, zraona ■Ssslka, lapestna ara, usriiats listnica, denarnica s 41 Din, risa ms deska, mali rdeči dsinik, mala ssniss. moška ura. moško dvokoto, alat nmton, konjska odeja, k»ski pes. srebrna sapssflk&a ura, poročni prstan* seoska obleka, nar damskih oevtjev Vrhniški vlak jo je razmesarii Davi |e nm prelaza v Glinškl ulici vlak do smrti povoz postreialco Ivano Kvasovo iz Rožne doline Iz Celja —e Delavni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celhj se je od 11. do 20. t. m. na novo pri ia vil o 45 brezposelnih (92 moških in 13 fsnak). delo ie bilo ponujeno za 16 oseb (2 molka in 14 lenšk). posredovani je bilo 5 («a 8 mofike in 2 ženski), odpotovalo je 10 oseb (4 moški in 6 žene*), odpadel ie 1 moški. Dne 20. t. m. je ostale v evidenci 2?« brezposelnih (195 molkih m 98 ienski nasproti 904 (171 moškim hi 38 ženskam) dne 10. L m. Delo dobijo: no 1 klepar, mizar in hlapec. 3 kmečke defcle, 2 olufikinii ter po 1 kuharica, natakarica, sobarica in postreŽnJca. —c Usoden padec. Pri nabiranju drv v frosdu ie padla S4 letna posestmea Jera Punt?arrnikova t Lipe na Frankolovem t soboto v neko lamo in si zlomila desno noeo pod kolenom. Ponearecenka se sdravi v celjeki bolnici. —c Smrtna ietev. V prai^cSni Sooki pri Novi cerkvi je umrl v nedelio v starosti 70 let grajeoak e. Valter Dickin. bivši ae-neralni ranmaieli Rummske kreditne banke v BukareSti in uisleden banfei strokovnjak predvome Kutntmije Pokofnika bodo prepeljati v sredo v Gradec in ffa bodo v četrtek ob 16. položi 11 v rodbinsko grobnico na pok opali Wi Sv. Lenarta k zadnjemu počitku. V nedeljo je umrl v Cela« (Aškerčeva ulica 6) v starosti €0 let upokojeni nadpreelednik f inanfne kontrole ff. Fran Povoden. V celjski bolnici ie jmrla v soboto 71 letna občinska reva z Gomilekesa. v nedeljo pa 55 letna koearica Antoni ia Tacerieva e Sp. Tinskega. Iz Trbovelj — Lukeiev «ejem. Lukeiev ftejem. ki >e največji živinski in kramarski sejem v Trbovljah, bi se imel vršiti na LukeŽevo. t. i. v četrtek 18. t. m. Radi pogrebnih svečanosti za blacropokotnim kraliem pa je bil sejem preložen na četrtek 2B. t. m. — Preklic. Podpisani prekllcujem vas neresnične oMolžitre, katere «em iznesel o delegaciji skupine bojevnikov is Trbovelj ob priliki posrreba Nj. Vel. kralja Ale-ksndra 1 Zedinitelja v Beogradu, ter se tem potom zahvaljujem bojevnikom iz Trbovelj, da »o odstopili od sodne poti. Obenem pa naprošam vse. napram katerim sem iznesel te obdolžltve, da ne raznaSaJo teh nepremišljenih besed naprej, ker so neresnične. — Mežko Milan, rudniški kan-clist. Trbovlje. Iz škofje Loke — Neredna trojica. Je ponavadi tako, kadar zleze ljudem vinska kapljica preveč v glavo. V neki Škofjeloški gostilni je prišlo v nedeljo proti večeru do precej ostrega prerekanja. Bili so najlepši ls^ledl, da se razvname pretep, ker so najbolj vročekrvni že segali pc nožih. Pa se je zadeva bridko zasukala — za rogovileže namreč. PriSli so stražniki in spravili trojico v občlnaki zapor. Naslednjega dne pa so morali ne-rodneži pred župana, ki jim je povedal prav po očetovsko, kako se je treba vesti v Skofji Loki — Zasedanje davčnega odbora za ftkof-jo LOko. Danes ob S. je pričel zasedati davčni odbor za fikofjo Loko. Nalog je bil tak, da se morajo prijaviti oh napovedani uri točno vsd oni, ki nameravajo iznesti avojo pritožbo zoper daven« predpise. — Poroka, v soboto dopoldne se je poročil v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani dr. Drago Pintar s gospodično Hermo Ankeletovo, uradnico na škofjeloški sreald izpostavi ln dolgoletno agilno sodelavko pri loškem Sokolu Bilo srečno! — Dar škofjeloški Soli. Gdft Mija Kovačeva, uradnica na banski upravi v Ljubljani, je darovala škofjeloški deski šole lepo, nagaceno močvirno raco Najlepša hvala 1 Iz Ptufa — Žalovanje Ptnjš. Ptuj se ie v četrtek poslovil od svojega viteškega kralja Aleksandra T- v globoki žalosti. Že pred 9. uro zj jtrai se ie zbrala na prostornem TvrSevem trgu nad 400D ljudi. tako. da so morali stati tudi v stranskih ulfeah Veš trv in okolica M fin Ml hiš je bila v cvetju. Vse ulične svetilke so bile v firno zavite in prižgane. TeraAa na TvrSevem trsrj fe bila v črno zavita in spremenjena v oltar Prostor na terasi so zasedli predetaviki civilnih in vojasTrfh oblasti ter združeni pevski zbori in mestna srodba. Prost g. dr &ali:žbo božio. nri kateri so peli združeni pevski zbori, dofim ie zbor Glasbene Matfee zapel sam žalostftike Ptujska mestna sodba ie za**vfrala Žalno koračnico, nakar fe PO oltiibi bozii oovzel besedo Šolski nadw»m!k g Len Ceojder V srce segajocih besedah ie opisal Življenje našega viteškega kršita Aleksandra T, ki ie ne straže? se žrtvoval flvoje dragoceno življenje za Kinski narod Ves narod ie ob eli zadnk> žalnstinko. godba ie zssvirala državno himno, vojaštvo je oddalo no?astno salvo in liuderm se is mimo nrzsTo — It «odne »lsibe. Sodn-'k nt.ivkf^a sreskega sodišča g. dr Prane Muhi? »e imenovan za #»odnpfra oredstetnikq v Kozjem-Sodnik Anton Kancler iz Murske Sobote nn ie preme*Pen v Ptuj. t« Polič*« — Osebna vest. Premeščen ie bil sem te dni is Ru$ orožniki podnaredn?k g. T»ncariP Franr Podvojen kapital. Dva stara prijatelja se srečata po desetih letih te obujata spomine. Prvi vpraša: Ali je ohranila tvoja žena prejšnjo mikavno postavo? — Ne samo, đa jo je ohranila, odgovori drugI ponosno, temveč jo je celo podvojila. Ljubljana, 23. oktobra. V Rožni dolini in po Vidu se je davi naglo raznesla vest, da je zjutraj vlak tia železniškem prelazu v Glinski ulici povodi neko žensko, ki je hotela čez tir. Vlak je nesrečnico popolnoma razmesarii. Nekoliko pred 7. je odšla z doma kakor običajno na delo 24-letna postrežni-ca Ivana Kvasova, stanujoča v Kožni dolini, cesta 15, številka 7. Poslovila se je od ntoia, ne sluteč, da ga vidi zadnjič. Ko je prišla na železniaki tir, so bile zapornice spuščene. Kvasovi se je mudilo, pripogndla se je in šla čez progo. Videla je sicer, da prihaja tovorni vlak iz Ljubljane in naglo je stekla čez prvi tir, toda v njeno nesrečo je po drugem tiru privozil mešani vlak 8031 z Vrhnike, ki prihaja ob 7.02 V Ljubljano. Lokomotiva je nesrečno Kvasovo zagrabila, potegnila s seboj in jo vlekla kakih 40 metrov daleč, kjer je vsa razbita in razmesarjena obležala. Nesrecnid je odtrgalo levo Iz Metlike — Lepa narodna manifestacija. Poročali smo Že o žalosti, ki je zavladala v Bell Krajini ob kraljevi smrti. Na dan pogreba se je vršila zjutraj ob 8. Salna »lui-ba božja, ki so ji prisostvovali vsi pred. itavniki tukajšnjih uradov i vsem podrejenim uradništvom, a tudi vsa šolska mladina ln Članstvo vseh društev. Domači proSt in župnik ?. Gregor Cerar je v lepih besedah očrtal delo in požrtvovalnost pokojnega kralja Popoldne ob 2. uri je bila pred mestno nišo, ki je bila iaredno okus. no okrašena, prirejena javna komemoracija kl se je je udeležilo vse prebivalstvo i« Metlike in okoliških vasi. Po polurnem zvonjenju in pokanju možnarev in po pet-minutnem molku v počastitev spomina Kralja junaka fcupan g Tvan Malestč ponovno povdarii pomen dela velikega pokojnika aa naše sedinjenje in notranjo konsolidacijo, a mestna eodba je zaigrala državno himno Belokranjci so ponovno potrdili, da bodo z iskreno ljubeznijo izpolnjevali zadnje kraljevo sporočilo — Žalne seje In komemoracije. Ob kraljevi smrti so skoraj vsa metliška društva priredila komemoracije in žalne seje. Prva je bila mestna nbčv>a ki je Imela talno Be. jo v petek O pokojnem kralju je govoril župan g. Ivan M*'s*fč nakar so vsi odborniki prisegli vdanost in zvestobo mlademu kralju Petru n.. a marialatu d^ora Je bila odposlana sožalna brsojavka. Sokolska dvorana Je bila vsa v črnem, a navzoč! so bili vsi Člani brez razlike, dočim je bila na kraljev pogreb odposlana deputacija z društvenim praporom Šolska mladina, Streljačka -Iružlna *n Onruniško zdmženje So ftnell svoje komemoracije v torek. a enako ao jih oHrellla tud! vsa ckoliSfca dmStTs Na dan n >*reb* to žalnem cer kvtrem opravilu Je imelo svojo žalno sfjo nase gasilstvo Z lepimi govori sta ome. nlla pomen rn de "o blagopokojuega kralja župni načelnik g. France We'.ss 'n župni tajnik g £čmae §tupar Vse naše 1obro ljudstvo je bilo silno potrto in je z največjo žalostjo sledilo vestem o zadnji kraljevi poti in njegovem pogrebu na Oplencu — 58 redni letni občni zbor. Eden na.;, ita^eišfh slovenskih denarnih savoJov, a na Dolenjskem !n v Bell Krajini sploh najsfareifti metliška Prva dolenjska posojilnica, bo imel v ponedeljek 5. novembra svoj 5$ redni letni občni zbor z oblčajnlni dnevnim redom člani zadruge lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred obenrm »borom In sicer med uradni mi urami v posojilničnih poslovnih prostorih Društvo ,šola in dom1 v Trbovljah Trbovlje, 22. oktobra. Včeraj popoldne ob 15. uri se je vrSil v tukajšnji meščanski Soli letni občni zbor društva »šoba m dom«. Kljub lepemu nedeljskemu popoldnevu je bfl občni zbor zelo dobro obiskan, kar najbolje dokazuje, da je zanimanje za to pre potrebno društvo med roditelji zelo veliko. Občni zbor je vodil predsednik g. Filip Križnik, ki se je uvodoma v lepih besedah spominjal blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. katerega neminljiv spomin so navzoči stoje počastili s »slava« klici Nato pa je predsednik društva pozdravil navzočega predsednika občine g Klenovika s željo, da bi občina z vsemi razpoloiljlmi sredstvi podpirala tudi meščansko šolstvo, ki ne usposablja naše mladine le za pametne gospodarje, marveč ji odpira tudi pot v svet ter ji v bodočnosti olajša borbo za obstanek. Nato je poročal društveni tajnik g. Fran Lavrini o delovanju druStva v preteklem letu Glavni cilj društva je vzdrževanje rednih stikov med solo, t. j. med upravo meščanske sole ta posameznimi razredniki in roditelji, ki se potom rednih sestankov posvetujejo in informirajo o vseh pojavih v Soli. o napredku in uspehu pouka svojih otrok, skratka, da so v stalnem kontaktu s Šolo. Takih roditeljskih •sestankov, na katerih je uprava meSčanske sole odnosno posamezni r&zređniki roditeljem pojasnjevali način in metodo najtes. nejšera sodelovanja med Solo in domom za dosego čimbolJSih učnih uspehov. Je društvo tekom leta sklicalo 5. Vsi so bili prav dobro omikani m so v potni meri dosegrtt svoj namen Polrrenjena je bĐa s strani društva tudi akcija za ustanovitev Šolske poliklinike v Trbovljah in le ta akcija Že v t olj ko dozorela, da st lahko računa da bo v doslednem času realizirati a Težkoče so v zadnjem času nastale v nogledu oskrbovanja revne delavske mladine z učnimi knjigami. Ker so bile Izdane pred kratkim nove učne knjige, bodo mo- roko, sezulo ji je čevlje, jo ras-mesarilo po vsem telesu ln ji razbilo glavo, da so Izstopili možgani, ki so obrizgali progo. Na sredi proge med obema tiroma je obležala brezoblična masa. Nesrečo je videlo več ljudi, ki so obvestili policijsko stražnico na Viču, ta pa policijsko upravo. Na kraj nesreče je najprej prišel stražnik, ki je zastražil progo, da ne bi k truplu prihajali številni radovedneži, ki so se kar trumoma zbirali na železniškem križišču. Kmalu Sta prišla s policijske uprave tudi zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik g. Kette. Policijska komisija je odredila prevoz trupia nesrečne Kvasove v mrtvašnico. O strasni nesreči so obvestili tudi moža Kvasove, ki je ves obupan. Ko je vrhničan privozil na postajo glavnega kolodvora in je strojevodja stopil s stroja, je presenečen opazil nn odbijaču žensko čepico, ki jo je izročil policijski stražnici. Tragična smrt mlade, marljive žene, je vzbudila splošno Sočutje. rali sedaj roditelji nabaviti nove, katerlo nabava pa bo novo občutno breme za roditelje. — Veliko skrb je posvečalo društvo med letom tudi vprašanju zaposlitve mladine, ki je dovršila meščansko šolo. Društvo se je tozadevno obrnilo s prošnjo na Zvezo trgovskih greanijev in Zveao >brtnili zadrug, ki so z okrožnico pozvale podrejene podružnice na deželi, da sprejmejo člani teh udružen j v slučaju potrebe absolvente tuk. meščanske šole v učenje od nosno službo. Društvo lahko zabeleži že nekaj slučajev, ki rezultirajo iz te akcije druStva. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik g. škorjanc in iz katerega je razvidno, da finančno stanje društva ni baš ugodno. — Po poročilu preglednikov gg. Čada in Ajdiška, ki sta pohvalila delovanje blagajnika, so sledile vo. lrtve, pri katerih je bdi Izvoljen stari odbor s predsednikom g. Križnikom, tajnikom g. Lavrinijem, blagajnikom g. Skorjancem, ter odborniki gg. ravnateljem Zavrtam, Ru- deieaca ln Vončino, ter preglednikoma gg. čado in Ajdiškom. Nato sta biH prečitani dve resoluciji, in sicer je prvo predlagal ravnatelj me. šcanske šole g. Zavrt. V tej resoluciji se apelira na me roda j na mesta, da naj bd se šolski proračuni v bodoče ne zniževali, ker itak komaj zadoščajo za najnujnejše po. trebe dole. Druga resolucija pa govori o potrebi uvrstitve meščanskih Sođ v ono kategorije šol iz katere bodo lahko prestopali učenci po uspešnem absolvlranju meščanskih sol v gimnazije, realke itd. Obe resoluciji sta bili aog-Lasno sprejeti. H koncu se je oglasil predsednik obči ne g. Klenovsek, ki je dejal, da bo občina vedno z vsemi razpoložljivimi arodartv: podpirala šolstvo, zlasti pa tako vazn* kulturno ustanovo, kakor je meščanska So la. 2al, da zaradi težkih gospodarskih ras mer zaenkrat ni mnogo sredstev na razpo lago, da bi se moglo zadostiti vsem pere. čim potrebam. DruSrtvo »Sola in dom« pa naj bo prepričano, da novi občinski orJboi z največjim zanimanjem zasleduje delova nje društva, katerega bo tudi po vseh močeh podpiral. Občni zbor je bil v najlepšem soglasju zaključen. V potok je padla in se ubila Poličane. 22. oktobra 40 lefaa posestnica Marite Plavčaik ii Jelovca pri Makolah eotovo nrf sljtila, da io bo tako nenadoma doletela smrt. V sredo še zdrava in mrtva obenem. Zsodaj zjutrnj ie odšla k znancem Jan čiče vi m pomagat trebit zelje. ZadTžala se ie tam do mraka, potem pa od$M sama domov. Pot k) jp vodila mimo precei globokeea in skalami posejanega potoka. Po dežju je bila po* sila spolzpa. Spodrsnila \e nenadoma « oake steze v struco potoka, priletela t elavo na skalo ln ee ubila Počila jI «is lobanja. Ker Je zvečer ni bilo domov. «o domači mislili, da }e prenočila pri Janoloevih. Za prozno vest so doznali šele druiri dan. ko so Mm prinesli domov tripk) r>onM»rečenke. Povsod epošto»v»na in čislan« pokornica BS" puSČa moža in Štiri otročiče. Kozolec je pogorel Selca, 22. oktobra Posestnika Josipa Krmača iz gorske«* naselja Kališ« v selški občini ie doletela v soboto zvečer huda nesreča. Okroe 19 ure ko so se domaČi baš priTjrravlinli k ve-ferii. ie izbruhnil na doelei še neiponasnisn način v njegovem kozolcu ogpnj. ki so ga visoki plameni na mah zafeli. Ker stoj' Krmače^ kmetija na zelo razglednem kraju, se ie videl ogeni daleč po SelSki dolini Bila fe velika nevarnost, da zaiame požar Se hišo in gospod«r»ko poslopje, ker ie stal kozolec tik teh dveh stavb. Na pomoč sc prhiteli gnailfi & R ldnega. ki kozolca e; cer niso mocli več rešiti, toda toliko iirr }e le us>e'o. da so oeeni docela omeiil? ir reSili ostale dele Krmačeve domači ie Kozolec ie pogorel do tal in ie hI do bro založen ■ raznimi poljskimi pridelki tako. da ie skodđ velika. Domači so seveda prestali mnogo strahu, ker Se prav dc zadnjega ni dalo presoditi da li bo mogo-5e hišo reettti ali ne. pa so morali zatr znositi iz sob vpo opravo, obleko in drug* NajboljSe sredstvo. — Gospod doktor, povejte mi prosim, kako se človek najlažje obvaruje trebušnega legarja, Id se širi s pokvarjeno vodo? — Najbolje je pitno vodo prekuhati b pustiti, da se ohladi... — A potem ? — Potem pa poslati v gostilno po pivo. Jtra i. SLOVENSKI NAROD«, dne 23. oktobra SGrivnest ' 26 belega čevlja — Vem, vem. — se je zasmejal inspektor. — Vi ste ga samo držali za roke in mu pripovedovali pravljice, da bi slajše zaspal. — To ne, on ie poštenjak, — je dejal Hlastač resno. — Mi smo tam gori samo stražtli njegovo sobo. Saj veste, kako je — poglavar leži tam, kjer je polno teb gospodov, ki ga nimajo radi, in tako bi... Inspektor Oueen se ie obrnil k detektivu: Ste jih preiskali? Mali VVillie je začel krčevito stopicati in naglo se je zmuznil k vratom Gecko je zašepetal: Le urno! — in ga prijel za roko. Toda policisti so jrim zastaviH pot. — Tri revolverje so imeli pri sebi, — je odgovoril Ritchie. Inspektor se je veselo zasmejal. — No. končno smo jih zasačili. Ce nič drugega, ste prekršHi zakon o nošenju orožja. Hlastač, to me pri ;ebi preseneča ... Dobro, Ritchie, vaš plen so. Odvedite jih in pazite, da vam ne uidejo. Zaprite jih dobro... Še trenutek. Hla-stač. Kdaj ste prišli sem? Tolovaj je zamrmral: — Bili smo tu vse dopoldne. Pazili smo samo... — Saj sem ti pravrt, Hlastač, — je zamrmral Gecko. — Vi najbrž ne boste ničesar .vedeli o umoru gospe Doornove danes dopoldne? — Umorjena? Vsi trije so se zdrznili. Malemu Williu so se začela tresti usta. Zdelo se je, kakor bi ga premagoval jok. Vsi trije so zrli na vrata in roke so se jim kar same iztegovale. — No, to je v redu, — je dejal inspektor! — Odvedite jih! Distriktiii detektiv je namignil trem policistom, ki so takoj odvedli tolovaje. Wellie je zaprl vrata za njimi in razočaranje se mu je bralo z obraza. — No, — je dejal Ellery utrujeno. — Čakamo še vedno, da pride Sara Fullerjeva. 2e tri ure sedi zunaj. Zdravniška pomoč ji bo potrebna. Kaj Če bi posla'a po sendviče in kavo, papa? Strasno sem lačen. Inspektor Oueen se ie ugrizniti v ustnico. — Pozabil sem, da je že tako pozno. Kaj mislite. Henrv. ah' bi kaj prigriznili? — Jaz nimam nič proti, — se je oglasil tebi nič meni nič Pete Harper. — Pri takem delu se človek res izčrpa. — Dobro, pa pošljimo po zakusko. Stopite v delikatesno trgovino za vogalom in prinesite nam kaj dobrega. Ko je Harper odšel, je odprl Wellie vrata in vstopila je črno oblečena dama srednjih let in tako divje žarečih oči, da je prokurator Sampson zašepetal nekaj Croniuu na ušesa, Velie je pa stopil korak proti nji. Ellerv se ie samo mimogrede ozrl na njo. Skozi odprta vrata je videl skupino medicincev, zbranih okrog operacijske mize, kjer je še ležalo z rjavo rjuho pokrito truplo Abigail Doornove. Stopil je v amfiteater operacijske dvorane. V amfiteatru je bilo mirno, toda človek je dobil tu vtis dezorganizirane neodločnosti. Strežnice in medicinci so se izprehajali sem in tja, neprisiljeno in veselo so kramljali ter nalašč prezirali policiste in detektive, toda nihče se m ozrl na truplo, njihova neprisilje-nost je bila samo dozdevna, v resnici je bilo vsem tesno pri srcu. Ellerv je stopil k mizi, zašepetal je nekaj in medicinci so prikimali. Potem se je vrnil v predsobo in sfcrtmo zapri vrata za seboj. Sara Fullerjeva je stala po veš ene glave sredi sobe. Krepko stisnjenih ustnic ie zrla nepremično na inšpektorja. Ellerv je stopil k očetu. — Gospodična Pullerjeva! — je dejal ostro. Ozrla se ie nanj in trpek nasmeh ji ie zaigral okrog ost — 2e zopet eden, — je dejala. Distriktni prokurator je zamolklo zaklel. Ta ženska je imela v sebi nekaj skrivnostno strahotnega. Njen glas je bil trd, hladen in mrk, kakor njen obraz. — Kaj bi pa radi od mene? — Izvolite sesti, — je dejal inspektor osorno. In primaknil ji je stol. Trenutek je oklevala, potem je pa sedla. — Gospodična Fullerjeva, — ie iz-pregovoril inspektor — s pokojno Doornovo ste živeK skupaj petindvajset let, kaj ne? — V maju bo enaindvajset let. — In nista se dobro razurneli? Ellery je začudeno opazil, da ima ta ženska izredno razvito Adamovo jabolko, ki se je premikalo, Če je govorila. — Ne, — je odgovorila hladno. — Zakaj ne? — Bila je lakomna in zahrbtna. Njeno srce je bilo trdo, hladno. Bila je pravi tiran. Pred svetom je pa hotela veljati za vzor čednosti. S svojo služin-čadjo je ravnala zelo grdo. Znosna je bila samo dotlej... Te besede je izgovorila mirno, stvarno. Inspektor Oueen in Ellerv sta se začudeno spogledala. Velie ie nekaj zamrmral sam pri sebi, detektivi so pa pomembno zmajali z glavami. Inspektor je zamahnil z roko, sedel in prepusti besedo Elleryju. Ellerv se je smehljal — Gospa, aH verujete v boga? Pogledala mu je v oči: — Gospod je moj pastir. — Mi bi pa dali kljub temu prednost manj apokaliptičnim odgovorom, — je pripomnil EHerv. — AH govorite vedno in povsod čisto resnico? — Jaz sem pot, resnica in življenje. — Lepa misel. Imenitno, gospodična Fullerjeva. Kdo ie umori! gospo Doornovo? — Kdaj vas bo končno srečala pamet? Ellervju so se zaiskrile oči. — Ta odgovor menda ne zadostuje, da bi vas mogli aretirati. Ali veste ali ne veste, kdo je morilec? — Saj vam pravim, da ne vem. — Hvala. Ustnice so se mu tresle in videti je bilo, da ga to zabava. — Ali ste se pogosto prepirali z Abigail Doornovo? Crno oblečene žene to vprašanje ni prav nič presenetilo, ko je odgovorila: — Prepirala sva se pogosto. — Zakaj pa? — Saj sem vam že povedala. Bila ie- vrag. — Mi smo pa od mnogih strani zvedeli, da ie bila gospa Doornova blaga žena. Vi nam jo hočete naslikati tu kot furijo. Pravite, da je bila lakomna in tiranska. Kako to? V vodstvu gospodinjstva? V malih aH velikih rečeh? Odgovorite jasno, prosim! — Nikoli se nisva razumeli. — Odgovorite na moje vprašanje! Prsti Sare Fullerjeve so se krčevito stisnili. — Globoko sva se sovražili. ^iiiro vu v ta jim jmo Jugoslavijo! NAZNANILO! Cenjenim damam in gospo-iom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20 — česalnl salon NAVINšEK, Ljubljana, Selenburgova ulica. 60/T OBVEZNICE VOJNE ŠKODE nekaj komadov ugodno prodam. — Vprašati v upravi »Slovenskega Naroda«. 3134 ZIMSKA JABOLKA najfinejših štajerskih vrst dobite najceneje na zalogi: Poljanska cesta 70 (pri mostu). 3133 MOČNO MIZO dolgo 150, široko 80 cm, z 2 miznicama, pripravno za vsako obrt, proda vratar hiše št. 5, Novi trg. 3132 ZIMSKA JABOLKA vseh vrst stalno v zalogi. — Gospodarska zveza, Ljubljana. 3125 Trenchoati usnjeni suknjiči itn. najboljši nakup pri PRESKERJT, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 ZIMSKA NAMIZNA JABOLKA sortirana, v zabojčkih ln SADNO DKEVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite pri Kmetijski družbi \ Ljubljani V o vi tre »■ 3103 če oddajate ali <§£ete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu« — Beseds UJM) para Mag. štev. 47.901/3\. RAZGLAS Mestno poglavarstvo Ljubljana razpisuje dobavo oca, 33.000 kg zdravega, suhega, resetanega ovsa ter ©ca. 30.000 kg zdravih, suhih, srednje debelih pšeničnih otrobov. — Oves za takojšnjo dobavo, otrobe na odpoklic mesečno po 2.500 kg. Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra, II. nadstr. Pravilno kolkovane ponudbe z vzorci je vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 2. novembra 1. 1934. do 11. ure dopoldne. MESTNO POGLAVARSTVO LJUBLJANA, dne 22. oktobra'1934. Predsednik mestne občine: Dr. DINKO PUC 1. r. Narodna tiskarna I LJUBLJANA m / KNAFLJEV* M 5 ^7 izvršuje vsa TISKARSKA DELA TER SB PRIPOROČA k Ar. ženska dve leti v večnem snegu in ledu Iz zapiskov Nine Petrovne Demme, ki je vodila sovjetsko polarno ekspedicijo V Leningrad se je vrnila te dni posadka sovjetske polarne stanice na Kamen jevih otokih (Severni zemlji). Dve leti so preživeli pogumni raziskovalci, odrezani od tega sveta. Težko življenje pa ni zlomilo njihove žilavosti. Njihovo važno znanstveno delo sredi večnega snega in ledu je vodila ženska Nina Petro vna Demme. Priobčil jemo odlomke iz njenih zapiskov. 16. avgusta 1932 je nas pripeljal le-dolomilec »Kusanov« na Kamen jeve otoke. Bili smo štirje: meteorolog Zen-kov, radioteelgTafist Jojlov, kuhar Mi-povič in jaz. Iakrcavanje je šlo težko, ker je divjal snežni metež. Ves september je bil viharen. Valovi so nam odplavili del kuriva, živila smo pa k sreči rešili. Nastopilo je vsakdanje delo. Naša naloga je bila izdelati do podrobnosti zemljevid zapadne strani Severne zemlje, opraviti nekatera geobotanična dela in opazovati življenje živali. V prvem letu našega zimovanja smo opravljali samo raziskovalna dela med pohodi. 8. aprila 1933, ko so nam pohajala živila za pse. sem morala kreniti sama na polotok Pariška komuna, da bi pripeljala hrane za pse za dobo pomladnih in poletnih del. Imela sem 12 vprežnih psov. Pot je bila izredno težka. Pritiskal je strupen mraz. Na zledenelem snegu z globokimi razpokami so si psi razrezali tace. Preko nakupičenih kosov ledu sem morala sani nositi. V ožini med arhipelagom in masivi Severne zemlje me je presenetil strašen snežni metež. Brž sem postavila šotor in se zatekla vanj. Končno je snežni metež pojenjal, da sem mogla nadaljevati pot. Vso to pot se mzarisala na zemljevid, ki sem ga deloma popravila. Tudi povratek ni šel gladko. Bila je gosta megla in psi so zgrešili pot. Morala sem se ustaviti in počakati, da bi se megla razpršila. Vladala je grobna tišina. Kmalu so pa začeli psi lajati. Ozrla sem se in zagledala za kupom snega, kjer sem se bila ustavila, orjaškega medveda. Zdrsnil je naravnost v šotor. Trije psi, ki so se odtrgali z verige, so zadržali medveda, ki je bil že dvignil šape nad mojo glavo. Puška je bila privezana k sanem in nisem je mogla takoj doseči. Ta čas, ko sem odvezovala puško, so drugi psi izpulili količke, h katerim so bili privezani, ter obkolili mene in medveda. Komaj sem se iztrgala iz tega kroga. Medved je odvlekel vprego s seboj. Šele tedaj sem dobila puško, toda medveda sem samo ranila. Minilo je prvo prezimovanje in z zadovoljstvom smo se ozrli nazaj po uspehih. Za seboj smo imeli pot na Gamar-nikov vrtič in v ožino Rdeče armade. Na- General Kluck umrl V soboto je umrl v Berlinu nemški vojskovodja iz svetovne vojne general Aleksander von Kluck, star 88 let. Za seboj je imel že prusko-avstrijsko in fran-cosko-nemško vojno iz leta 1870-71 kot poročnik, v začetku leta 1914 je bil pa povišan v generala-polkovnika. V svetovni vojni je poveljeval L nemški armadi, ki je po zasedbi nemških trdnjav naglo prodirala proti Parizu. Kluck je potisnil nazaj angleško armado in obkolil Maubeuge. Po končani obmejni bitki na zapadu je igral glavno vlogo s svojo armado, ki je prodirala na krilu najdalje proti zapadu v Francijo. Po instrukcijah nemškega generalnega štaba naj bi bil prodiral s svojo armado od Monza proti jugozapadu tako, da bi dosegel Seino se-verozapadno od Pariza. Kluck pa tega povelja ni izpolnil, temveč je krenil dne 30. avgusta 1914 s svojo armado naravnost proti jugu, da bi priskočil na pomoč H. armadi in tako se je zgodilo, da je bil ves nemški sistem potisnjen proti vzhodu. Slavni vrhovni poveljnik general Molt-ke je nazadnje to svojeglavost odobril in tako so Nemci prodirali namestu proti jugozapadu proti jugu in slednjič proti jugovzhodu. Med tem prodiranjem naj bi bil Kluck s s svojo armado nekoliko zaostal, da bi kril zapadni bok vseh nemških armad. Pa tudi tega povelja ni izpolnil, temveč je drvel divje naprej tako, da je celo prehitel drugo armado, ki je imela z njegovo stik na vzhodu. Tako se je zgodilo, da je prišla peta francoska armada njemu v bok in končno* v hrbet. Kluck je bil prisiljen obrniti postopoma proti nji vse svoje čete, od katerih je bil neznaten del že prekoračil Marno, in pravili smo važne geobotanične posnetke, zbrali mnogo paleontološkega gradiva in opazovali življenje polarne lisice. T .a ni jeseni ledolomilec »Sedov« ni mogel pripluti do naše stanice, ker ga je oviral led. Obetalo se nam je drugo prezimovanje, ki smo se ga pa bali zaradi pomanjkanja petroleja in drv. Premoga smo imeli dovolj, nismo pa imeli s čim zakuriti. Imeli nismo niti svežega, niti posušenega sočivja. V težkih skrbeh smo pričakovali drugo prezimovanje, a tudi z njim smo imeli srečo. Ves čas smo bili dobre volje, vstajali smo ob sedmih zjutraj in takoj smo se lotili meteoroloških opazovanj. Ob devetih smo zajtrkovali. Po zajtrku se je eden odpeljal na smučeh v okolico, drugi je urejeval zbrano gradivo, tretji je fotografiral. Potem smo se zopet zbrali in si pripovedovali o tem, kar smo bili doživeli. Ob štirih smo obedovali. Drugo polovico dne smo posvetili vedno čitanju in učenju. Ob sedmih zvečer smo večerjali, potem smo pa poslušali radio Dobro smo slišali vesti Ko-minterne in leningrajsko postajo. Pozimi 1933/34 se nam je posrečilo podrobno obdelovali zemljevid Kamen jevih otokov in zabeležiti nove ožine odnosne otoke. Opazovanje polarnih živali je šlo v krogu 60 km. Ubili smo 19 medvedov in ujeli 10 polarnih lisic 7. novembra ponoči se je približala naši stanici medvedica z dvema mladičema. Ne-zaželjene goste smo ubili. Potem sem odšla po njihovih sledovih. Na sebi sem imela kožuh bele barve. V nastajajoči polarni noči so me smatrali tovariši za medveda. Plazili so se proti meni, držeč v rokah na strel pripravljene puške. Takoj sem spoznala, za kaj gre, in hitro sem zapela arijo iz »Traviate«. Letos od maja do junija je bila 2 kilometra proti zapadu od nas čista voda. Bili smo prepričani, da nas bo ledo lomilec končno odpeljal. Od avgusta dalje se je pa nabiralo vedno več ledu. Ledo-lomilec se je zaman prebijal proti otokom, končno se je moral umakniti. Obetalo se nam je tretje prezimovanje. 27. avgusta je pa debela plast ledu pri stanici nenadoma počila in kmalu je izginil ves led na obzorju. Tako je nastala možnost, da bi se letalo spustilo v bližini naše stanice. Kmalu smo zaslišali brnenje propelerja in že smo zagledali letalo pilota Aleksejeva, ki je priletel k nam z rtiča Čeljuskin, V 20 minutah smo bili pripravljeni na pot, vzeli smo s seboj znanstveni materijal in 14 psov. Dve uri in pol smo rabili do rtiča Čeljuskin, kjer je bil zasidran ledo lomilec »Sibir-jakov«. tako je nastala namestu vzhodne, zapadna fronta. S tem je pa Kluck zakrivil, da je nastala med prvo armado pod njegovim poveljstvom in drugo armado ogromna vrzel, v katero je prodrla angleška armada in jo tako odrezala od nemške armade. V bok druge nemške armade je pa udarila istočasno z Angleži peta francoska armada, in tako se je moral Kluck na povelja po Moltkeju pooblaščenega podpolkovnika Hentscha umakniti Ustavil se je na reki Seini. V marcu 1915 ga je ranil kos granate, leta 1916. je pa odložil poveljstvo in se umaknil v pokoj. Leta 1920. je izdal knjigo »Pohod na Pariz« in »Bitka na Marni«. igraflte od njene slavne turneje v Rusijo, kjer je nastopila z ogromnim uspehom pred carjem. Kamenček je dobila Bernhardtova od neke moskovske ve-deževalke in imela ga je pri sebi, ko je prvič nastopila v carskem gledališču. Nepopisen uspeh je pripisovala igralka magičnemu kamenčku in takoj drugi dan ga je dala vdelati v platinast prstan, ki ga pozneje nikoli ni odložila. Letalska tekma London-Melbourne Iz Port Danvina poročajo, da sta se spustila tam na tla kot prva tekmovalca na progi London — Melbour-ne Scott in Black, ki ju je pozdravila velika množica občinstva. Na zadnji etapi sta se morala boriti s silnim nalivom. Port Darwin sta dosegla z defektom v motorju, Cim je bil motor popravljen, sta nadaljevala polet. Iz Bagdada poročajo, da je priletel včeraj ob 10.06 tekmovalec Stodard. Ekipa Cathcad-Jones je bila prisiljena zaradi neznatnega defekta vrniti se v AHa-habad. Holandca Parmantier in Moli sta priletela včeraj ob 1234 v Sema-rang na Javi. Tekmovalec Tumer in Pangborn sta krenila včeraj oo 15.27 iz Singapura. Izjavila sta, da se do Port Danvina ne bosta ustavila in da hočeta prehiteti Parmentiera in Mol-la. Iz Rima poročajo, da je letalo »Ouillman« blizu Palazzo San Gerva-sio v pokrajini Potenta treSčHo na tla in zgorelo. Iz M-elbourna poročajo, da je veKka letalska tekma na progi London— Melboume že končana. Zmagala sta angleška letalca Scott in Black, ki sta preletela 20.000 km dolgo progo v 32 urah, 33 minutah, 30 seicundain. Povprečno sta letela s hitrostjo 300 km na uro. Slavna ameriška letaica zakonca Mol liso« sta pa imela smolo, da sta morala polet prekaniti v AHaha-badn. Usmrćenim hoče vračati življenje Newyorški zdravnik, raziskovalec dr. Robert Curnish, ki se mu je posrečilo oživiti s plinom zastrupljenega psa, je zaprosil pristojne urade treh severoame-riških držav, da bi mu dovolili nadaljevati poskuse na zločincih, obsojenih na smrt na električnem stolu. Učenjak je namreč prepričan, da bi mogel obujati usmrćene zločince. Toda guvernerji vseh treh držav Arizone, Nevade in Colorada so odbili njegovo prošnjo, češ, da to nasprotuje veljavnim zakonom, Curnish pa po prvih neusphih ni izgubil poguma, temveč je objavil v listih članek, v katerem pravi, da bo svoje delo nadaljeval, kajti pravica mora dovoliti zločincem, ki so slabo ravnali s svojim življenjem, da vsaj po smrti koristijo znanosti. Po Chiraishevem mnenju bi se vračali zločinci v življenje spokorjeni in poboljšani po tragični izkušnji nasilne smrti in bili bi srečni, če bi mogli presedeti do naravne smrti v ječi. Želodec preko* oceanskega parnika Francoski list »Le Jour« je zbral zanimive podatke o trebuhu prekoooeanake-ga parnika. Gre za znani, doslej največji francoski parnik »D-de-France«, ki je seveda vedno bogato založen z najboljstmi jestvinami in pijačami. Na eni zadnjih voženj iz Francije v New York so porabili na tem parniku naslednje količine jestvin in pijač: Vina 7200 steklenic, kokoši 1211, golobov 475, rac 284, puranov 106, raznih drugih živali 159, svežih rib 3214 kg, morskih rakov 55 kg, žabjih krakov 100 tucatov, sira 2337 kg, grozdja, jagod itd. 2229 kg, pomaranč, jabolk, hrušk itd. 4694 kg, mesa 9300 kg, artičok 900, špargljev 750 svežnjev korenčka 975 kg, gob 228 kg, cvetače 490 kg, čebule 1400 Mlogr., krompirja 17.500 kg, graška 520 kilogramov, paradižnikov 1400 kg, solate 6550 glav, svežega mleka 2800 litrov, sladke smetane 575 litrov, masla 1520 kg, jajc 44.650, olja 1608 kg, sladkorja 1878 kilogr., kave 669 kg in ledu za hladilnice 48 ton. V kuhinjah je bilo zaposlenih 140 ljudi pod vodstvom glavnega kuharja, ki je obenem znamenit gastronom. Prstan Sare Bernhardtove V znani Droutovi dražb en i dvorani v Parizu je prišel te dni na dražbo dragocen spomin na slavno igralko Saro Bernhardtovo, prstan z navadnim kremenom, ki ga praznoverna umetnica nikoli ni snela s prsta, ker mu je pripisovala posebno moč in vpliv na svoj uspeh na gledaliških odrih. Košček kremena, vdelan v droben platinast prstan, za katerega bi draguljar ne da! niti 300 frankov, je bil izklican za 1000 frankov. Zanimanje zanj je bilo pa tako veliko, da ga je izdražila neka dama za 4200 frankov. Ta prstan je bil amulet nesmrtne Ločitev zakona v Ameriki Kdor bi mislil, da je ameriška zakonodaja enotna, bi se temeljto motil, zlasti kar se tiče zakonov o ločitvi zakona. Amerika ima 48 zveznih držav in tudi 48 povsem različnih ločitvenih določb. Kar je dovoljeno v eni državi, je v drugi strogo prepovedano in skupnost ločitvenih določb je tako zamotana, da so se poskusi z unifikacijo teh zakonov takoj v zarodku izjalovili. Izkazalo se je namreč, da ima samo pet zveznih držav harmonično zakonodajo kar se tiče ločitve zakona, drugače pa vlada popoln kaos. Izredno lahka je ločitev zakona v državi Nevada, ker je mesto Reno pravi raj sprtih zakoncev, ki se hočejo ločiti. Zadostuje, da preživita zakonca nepretrgoma šest tednov v tej državi, pa se lahko v 24 urah ločita brez navedbe razlogov in znova poročita v istem sodnem poslopju. Bistveno drugače je pa v Južni Karolini. Kdor je zakonsko zvezo sklenil, mora v nji tudi živeti. Ta država sploh ne priznava zakonite ločitve in samo v primerih, kjer je eden izmed zakoncev duševno bolan, notoričen pijanec ali zločinec, lahko prosi drugi za ločitev, toda parlament mora za tak izreden primer sprejeti poseben zakon. Močno se razlikujejo tudi določbe o sklenitvi nove zakonske zveze. V 19 državah se smejo ločeni zakonci takoj zopet poročiti, v 26 drugih državah ima pa pravico do tega samo tisti zakonec, ki ni zakrivil ločitve zakona. V Južni Dakoti se zakonolomni mož sploh ne sme več oženiti, dokler njegova ločena žena živi. Enako je tudi v državi New York, kjer pa sme zakonolomni mož v izjemnih primerih poročiti svojo priležnico, če sodišče to dovoli. Podobno je tudi v Pensil-vaniji in Tennessee. Tam se pa prepoved nove zakonske zveze omejuje samo na moža ali ženo, ki je imela ljubavno razmerje z nezvestim zakoncem. V takih razmerah ni čuda, da se kaže vedno večje prizadevanje po unifikaciji zakonodaje v tem smislu, da bi dobila vsa Amerika enotne določbe o ločitvi zakona. c: Fran Jezeršek — Za upravo in raseratai del Usta: Oton Chnstoi. — Vm v Ljubljani 15