Naročnino Dnevna Izdajo za dr2ovo SHS metetno 20 Din polletno 120 Din ccloletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdalo celoletno v Juy o->lavl|l SO Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« . Cene oglasov I slolp. реШ-vrtla mali oglasi po! 30 InZD.veCII oglasi nad 43 mm vlilM po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po tO Din o Pn vcOem o naroČilu popuaf Izide ob 4 ztuJral razen pondeljKa ln dneve po prazniku l/mtnlllvo /e v Kopltarfeul ulici il. 6/Ш Wofcopisi ае ne vračalo, ne/ranklrana pisma se ne aprelemailo Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 232S Političen list ssa slovenski narod Uprava le vKopllarlevI ul.il. в Čekovni račun: C/ubl/aoa Stev. 10.630 in ГОЛ« »o inaerate. Šaralevoit. 7563, Zagreb it. 39.011. Vraga In Duna/ SI. 24.797 Radič-Pribičeoičeua koalicija onemogočila tudi koncentracijo pod lfojo IHarinkooičeni Pogajanja dr. Marin-koviča za koncentracijo r Belgrad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Mandatar krone g. Marinkovič je še snoči s posebnim pismom obvestil Ljubo Davidoviča o svojem mandatu. Prosil ga je, da ga tekom današnjega dneva obišče. Istotako je pozval k sebi Stjepana Radiča in Pribičeviča ter Vu-kičeviča. Davidovič je v imenu demokratskega kluba seveda takoj pristal za vstop v Marinkovičevo vlado. Stjepan Radič in Pribičevič sita bila P" Marinkoviču okrog poldne. Radič je časnikarjem izjavil, da so se o vsem lepo razgovarjali. Pribičevič je dodal, da so se sporazumeli o vsem, kar je odvisno od Marinkoviča in da je sedaj vse odvisno od radikalov. Radič in Pribičevič sta v imenu KDK stavila med drugim sledeče zahteve: da dobi KDK v novi vladi zunanje in notranje ali finančno ministrstvo. Poleg tega bi predložila tako zvan program kmetsko-demokratske koalicije, ki obsega .19 točk, v katerem so glavne podrobnosti revizije zakona o izenačenju neposrednih davkov in revizije proračuna. Dr. Spaho je v imenu svoje stranke takoj pristal na vstop. Vukičevič je dejal, da bo končnoveljavno odgovoril po seji radikalnega kluba. Z ozirom na to je sklical dopoldne sejo kluba NRS, ki jc trajala od 10 do 12. r Belgrad, 21. febr. (Tel. >Slov.<) Novi mandatar krone za sestavo koncentracijske vlade dr. Marinkovič je bil od celokupne javnosti sprejet simpatično. Mnogi so optimistično gledali na rezultat ter mislili, da se bo Marinkoviču posrečila sestava vlade celolne koncentracije. Vendar je bil ta optimizem neutemeljen. Ze takoj v samem začetku je naletel na takšne težave, da je nocoj vrnil mandat. Te težave, kar je še bolj zanimivo, so prihajale od strani tako zvane selj. dem. koalicije. Ta koalicija je najbolj glasno vpila in zahtevala koncentracijo. Ko pa je danes prišlo do tega, da se tem zahtevam ugodi, je stavila tako pretirane zahteve, da jih nihče ne bi inogel sprejeti. Po posvetovanju je KDK nocoj odklonila vstop v koncentracijsko vlado pod vodstvom Marinkoviča, katerega je selj. dem. koalicija obvestila s posebnim pismom, v katerem pravi, da bi bila takšna vlada po njihovem mišljenju nadaljevanje bivše Vukičevičcve vlade. S tem je Marinkovičeva misija stvarno prenehala in ostala je zopet koncentracija samo poskus brez vsakršnega uspeha. Edini stvarni uspeli Marinkovičeve akcije bi bil, da se je znova in povsem jasno uvidelo, da Pri-bičeviču in Radiču ni na tem, da bi se sestavila koncentracijska vlada. Ta njuna zahteva je samo maska za njune namere, da so onemogoči vsako delo v parlamentu in s tem prižene položaj v tak Stadij, iz katerega hi bile volitve edini izhod. Trenutno je težavno reči, kaj pride sedaj, ko je Marinkovič vrnil mandat. Večina je mnenja, da se ne bodo storili nobeni novi koraki za široko koncentracijsko vlado, ker je več kot jasno, da je nje sestava z ozirom na takšno delovanje in nastop selj. dem. koalicije, nemogoča, in smatrajo, da so vsi takšni poskusi odveč. Seja radikalnega kiuba Po otvoritvi je Vukičevič na kratko obvestil klub o položaju, ki jc nastal s tem, da je Marinkovič dobil mandat. Obrazložil je celotni potek krize in zakaj jc vrnil mandat. Na-glasil je, da je bil odločilen moment o Davido-vičevem predlogu, da se naj razširi koalicija na Radiča. Nato je dejal, da je bil pri Marinkoviču kot svojem prijatelju. Končno je dejal, da se naj klub izjavi, ali vstopi ali naj se pogaja z Marinkovičem ali nc. Nato se je pričela debata. Prvi je govoril Miša T r i f u n o v i č , bivši minister, ki je takoj ugotovil, da je radikalni klub že enkrat o tem sklepal in sklenil, da morajo imeti vodilno vlogo v koncentracijski vladi radikali in da ni nobenega razloga, da bi se sedaj odstopilo od tega sklepa. Istotako je klub enkrat že izjavil; da jc vseeno, kdo jc na čelu vlade. Skupne velike noči ne bo. Bivši minister Milan Simonovič je predlagal, da se klubova seja odloži, češ, da je na seji malo poslancev. Ilija Mihajlovič je mnenja, da jc treba ostati že pri storjenem sklepu, vendar pa se ni treba vezati popolnoma na ta sklep. Treba je počakati na pogoje, pod katerimi bi se sodelovalo v Marinkovičevi vladi, ker so ti pogoji važni, ne pa vprašanje osebe. Poslanec Popovič je istotako mnenja, da je potrebno, da ostane klub pri svojem sklepu, ker je radikalni klub številčno najmočnejši. S svojim dosedanjim delom daje jamstva, da sc bo vodila politika v smeri konsolidacije države. Kdo bo predsednik take vlade, to je prerogativa krone. Bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič stoji na stališču, da je treba ostati pri prejšnjem sklepu kluba, ki je avtoritativen. Bivši železniški minister Ante Radojevič je mnenja, da jc mogoča konccntracijska vlada, v kateri bi bile zastopane vse pokrajine in ki bi bila avtoritativna in najbolj sposobna, da obvlada težavni položaj v državi. Tudi on zahteva, da bi moral biti predsednik radikal. Je za to, da se spoštujejo stari sklepi kluba NRS. V istem smislu jc govoril poslanec Stojadinovič. Nato je minister Srskič izjavil, da je proti kombinaciji z Marinkovičem na čelu. Po njegovem mnenju bi bilo boljše, če jc na čelu vlade izvenparlamentarna oseba. Poslednji govornik je bil mnenja, da je mandat, ki ga jc dobil Marinkovič, popolnoma pravilen po parlamentarnih običajih. Zato predlaga, da klub sprejme dr. Marinkoviča kot mandatarja krone in stopi z njim v pogajanja. Nato sc jc seja prekinila, da bi sc jutri nadaljevala in da bi lahko prišlo do končno-veljavnega sklepa. Kljub temu, da je večina zastopala prvotno stališče, je prevladovalo po tej seji mišljenje, da bodo radikali sprejeli Marinkoviča, če bodo pogoji za njihovo sodelovanje temu odgovarjali. Seja Radič-Pribičevičeve koalicije Istočasno se jc vršila seja KDK. Na tej seji sta Pribičevič in Radič obvestila poslance o poteku svojih razgovorov z Marinkovičem. Po tej dopoldanski seji KDK se je sklenilo, da ie treba sodelovanje v tej vladi odkloniti. Popoldne se je ponovno vršila seja KDK, na kateri se je sprejelo besedilo pisma, ki naj se pošlje Marinkoviču kot odklonilen odgovor. V tem pismu, ki jc zelo obširno, se podrobno navaja razgovor Radiča in Pribičeviča z Marinkovičem. Zahteve, ki so v tem pismu formulirane, so sledeče: 1. Zahtevala sta, da sc revidira zakon o neposrednih davkih. Na to je Marinkovič odgovoril, da se bi o tem lahko pogajal, ko sc vrne iz inozemstva. 2. V tem pismu sc pravi, da je Marinkovič izjavil, da mu ni ničesar znanega o zunanjem posojilu in da je to nemilo stvar popravil s kratkim dodatkom, da ima on osebno napram posojilu popolnoma svobodne roke. 3. Govori se, da je najbrž samo bolezen g. Marinkoviča ovirala, da ni razpravljal o onih 19 točkah, ki sta jih Radič in Pribičevič dne 26. januarja predložila g. Davidoviču kot program bodoče koncentracijske vlade. S tem, se pravi, je bil onemogočen vsak stvarni razgovor o teh zahtevah, s katerimi je seljačkodc-mokratska koalicija družila svoj vstop \ vlado. 4. Oba naša predsednika, sc pravi v tej točki, sta se globoko prepričala, da je Marinkovič ravno tako odvisen od Vukičeviča kakor Ninko Perič, kar se vidi iz tega, da on ni hotel sprejeti zahteve, da dobi seljačkodc-mokratska koalicija finančno ministrstvo, češ, da že vnaprej ve, da bodo radikali to zahtevo odbili. 5. Kar sc tiče zahteve Radiča in Pribičeviča po zunanjem oziroma notranjem ministrstvu, jc Marinkovič dejal, da tc zahteve : c more sprejeti, ker eno zahtevajo zase radikali, drugo pa demokrati. To popolno nemoč napram Vukičcviču je Marinkovič pokazal tudi s svojo izjavo, da bi bil njegov zastopnik v tej vladi g. Vukičevič, ki bi bil obenem notranji minister. Ker je jasno, da bo Marinkovič ostal dolgo na dopustu, bi to bila v resnici le vlada g. Vclje Vukičeviča. 6. Dr. Marinkovič je odločno odklonil zahtevo Radiča in Pribičeviča, da naj sc proračun popravi; istotako sc ni hotel izjaviti o zahtevi, da naj se zakonskim potom uredi agrarno vprašanje v Dalmaciji. Dalje pravi pismo, da seljačkodemokrat-ska koalicija ne more iti v nobeno vlado, ki ne bi sprejela njenih glavnih zahtev, t. j. nujno in zakonito zagarantirano depolitizacijo uprave in uvedbo široke samouprave, ki bi bile tero-torijalno večje, da bi bile življenja zmožne in konečno sistematično zdravljenje gospodarskih razmer, posebno kmetijstva, da bi našo trgovsko bilanco zopet napravili aktivno. Iz vseh teh razlogov je klub seljačkodemokratske koalicije smatral s polno pravico novo vlado g. Marinkoviča kot nadaljevanje stare vladne koalicije in zato je sklenil, da te vlade ne more podpirati. To odklonilno pismo je g. Pavle Radič ob 8 zvečer izročil g. Marinkoviču. izjava dr. Marinkoviča Zvečer ob 9 je dal g. Marinkovič časnikarjem na njih lelefonično vprašanje sledečo izjavo po šefu kabineta g. Pelivanoviču: »Sklepi KDK temeljijo r« neresničnem predstavljanju dejstev. Jaz nisem odklonil nobene njihove zahteve, ki sta mi jih g. Pribičevič in g. Radič sukcesivno pripovedovala. Jaz sem ju samo iz razumljivih razlogov prosil in jima svetoval, da naj bo čim manj formalnih zahtev in pri tem omenil težave, na katere bi naletel pri radikalih radi takih zahtev in naj se na to c.zirata. Neresnično je, da sen jima dejal, da ni izključeno, da bo Vukičevič pristal na to in da bi bil Vukičevič seveda moj zastopnik, če bi bil v kabinetu naj. starejši minister. Glede notranjega ministrstva sem se omejil na to, da sem jima izjavil, da mislim, da sc bo sporazum lažje dosegel, če se nc postavlja zasedba tega ministrstva kot formalen pogoj. Gg. Radič in Pribičevič sta odšla od mene z izjavo, da se bosta o vsem tem dogovorila s svojimi prijatelji. Pričakoval sem, da bom zvečer dobil zahteve KDK. Tako sem tudi informiral g .Vukičeviča, ki me je prosil, da naj ga obvestim po sprejemu teh zahtev o njih, da jih ho lahko še jutri dopoldne postavil na «ejo radikalnega kluba. Na vprašanje časnikarjev, ali bo vrnil mandat, je Marinkovič odgovoril: O vsem sem obvestil kralja in mislim, da sem s tem vrnil mandat.< Pribičevrčeva pepetaica Uspešno sredstvo Dne 16. dcccmbra 1927, ko smo pripravljali proslavo kraljevega rojstnega dne, je Pribičevič izjavljal v svojem govoru proti dohodnini: »Mi bomo morali, kolikor nam je to tudi težko, začeti proučevati in razmišljati, katera odločnejša in uspešnejša sredstva bomo pod-vzeli.« — Diktatura je res uspešno sredstvo. Pod Avstrijo Dne 3. januarja ni nihče drugi kot Sveto-zar Pribičevič govoril proti militarizaciji uprave in je trdil: »Naši kraji niti od ialeč niso slutili, da bo po zedinjenju v Srbiji režim, ki se niti od daleč ne da primerjati z režimom pod Avstrijo.« In šc je dejal: »Ako Vukičevič hoče militarizirati našo policijo, tedaj naj narodni skupščini predlaga tozadevni zakon. Sicer sc to gaženjc ustave nc sme dopustiti. Rad bi vedel ali je kje stranka, ki bi to dopustila. Lahko si mislite, kakšen vtis to napravi v Evropi, da je naša vlada mora'a v Južni Srbiji postaviti aktivnega podpolkovnika za velikega župana. Kaj bodo mislili o našem narodu in naši administraciji. Mi hočemo biti v Evropi. Mi nočemo trpeti teh razmer v Južni Srbiji, ki jih ne morem imenovati niti azijatske, ker b: s tem razžalil Azijo.« — Podpolkovnik je bi! Pribičeviču poprej torej azijatska prikazen v upravi, o pustu pa mu jc diktalura po volji. Ostra sredstva Dne 21. januarja jc Radič-Pribičevičeva zveza sklenila in objavila resolucijo, v kateri pravi: »Če bi sc koncentracija ne izvedla pred proračunsko razpravo, kmetska demokracija odklanja vsako odgovornost za to, da bo morala poostriti svojo borbo v parlamentu, da bo to borbo morala prenesli med narod — in da bo prisiljena v tej borbi uporabljati še ne- katera v zapadni demokraciji preizkušen« ostra sredstva, ki jih bo v slučaju potrebe pravočasno sporočila javnosti.« — Diktatura bi bila seveda najostrejše sredstvo, pa tedaj je Pribičevič mislil na čisto nekaj drugega. Kot barbari Dne 22. januarja je Svetozar Pribičevič na shodu kmetske demokracije poleg Kajmak-čalana tudi takole slikal naš notranji položaj: »Mi smo tako rekoč stavljeni izven zakona. To jc režim, proti kateremu se dviga upor iz globine naše duše. Današnji vlastodržci v Belgradu se kažejo kot barbari, pred katerimi moramo mi čuvati tekovine naše kulture in civilizacije. To in tako vladanje v naši državi, ki hoče edinstvo uniforme, je izzval to veliko formacijo, ki se imenuje kmetska demokracija. Jaz iskreno in odkrito govorim, nekako izgubljam vero v sposobnost tistih političnih činite-ljev, ki danes vladajo v Belgradu. — Tedaj je mož izgubljal vero, sedaj pa izgleda, da je izgubil glavo. Pozval bom narod na obračun Dne 5. avgusta 1. 1. je veliki mojster jugoslovanske demokracije v finančnem odboru svečano izjavil: »Mi bomo morali organizirati odpor naroda, ker mi nismo tukaj, da se dama klati od razbojnikov. Če ti opomini nič ne zaležejo, bom jaz pozval narod, da se na drugi način obračuna z nasilniki.« — Tedaj ni bilo ne razbojnikov ne nasilja, tedaj tudi ni bila govora o — diktaturi. Zopet Avstrija Dne 20. oktobra 1. 1. je v verifikacijski debati govoril Svetozar Pribičevič v imeni: svojega kluba: »Gospoda moja, moram vam povedati tudi to, da smo mi imeli v Avstriji več političnih svoboščin in državljanskih pravic kot v tej državi. — Pa tedaj nihče niti mislil ni na neparlamentarno diktatorsko vlado — razen če jo je imel v mislih Pribičevič sam. Svoboda edino sredstvo Dne 24. novembra 1. 1. jc Pribičevič utemeljeval svojo interpelacijo o naši zunanji politiki in je dejal: Mi bomo najboljše premagali vse naše nasprotnike tedaj, ko bomo uvedli svoboden režim v naši državi. Tudi naše nasprotnike v macedonskcm vprašanju bomo potolkli, če bo naš narod imel polno svobodo v svojem razvoju. Edino sredstvo imamo v svojih rokah, to je, da naj bo režim v naši državi dostojen svobodnega in civiliziranega naroda.« — Te dni smo pa doživeli pustno nedeljo Radič-Pribičevičevih idej o svobodi. Pravica na revolucijo Dne 17. julija 1. 1. je Pribičevič na shodu na Sušaku takole grozil: »G. Velja Vukičevič je gotovo slišal o izjavi Gambeta, ki je dejal, da ima narod pravico na revolucijo, če se nad njim vrši nasilje. Jaz ne grem tako daleč, a gotovo je, da bomo organizirali narodno brambo proti nasilju.« — In organiziral jc Pri-bičevič-Radičev predlog za diktaturo. Odpor Dne 21. julija 1. 1. je na konferenci šefo* parlamentarnih klubov Pribičevič dejal, di se bodo, če vlada ne napravi reda v državi, predstavniki opozicijo sestali in organizirali odpor proti vladnim nasiljem. Tak postopek pripravlja narod na revolucijo.« — Sestala sta se Radič in Pribičevič in organizirala odbor za diktaturo. Pribičeviča je sram Dne 4 avgusta 1. 1. na seji finančnega odbora je Pribičevič dal tole sramotno izjavo: »Mene je sram, da sem v državi, ki ni nič drugega kot bivša Avstro-Ogrska. Jaz vam izjavljam, da čc sc tako nadaljuje, jaz bom pozval narod, da se bo obračunalo.« Radikali so tedaj zaklicali: To pomeni upor. Pribičevič je nadaljeval: >Narod ima pravico tudi na upor, če se teptajo zakoni. Tega nisem rekel jaz, ampak Gambeta, ki ni bil ne boljševik, nc komunist.« — Sedaj pa smo po Radič-Pri-b.čevičevi zvezi doživeli največjo sramoto, ki je mogoča v parlamentarni državi. Hujše kot pod Madjari Dne 19. oktobra 1. 1. je v narodni skupščini izzval Pribičevič vihar ogorčenja, ko je dejal: Sedanji režim je prignal tako daleč, da široki sloji naroda v prečanskih krajih kličeio: MALI OGLASI Vsnke drobna vrstica I SO l»n ali vsaka beseda SO par. Najmanj^ o-las Л ali S Dlrt. Oglasi n<«*^ ^ množine. - rlačam proti akreditivu. - Ponudbe na V. Braz, Ljubljana, j poštni predal. 503. športni, dvosedežni, z dvema zasilnima sedežema, vožrn samo 2400 km, prodam zaradi nakupa večjega voza. Emil Rumpel, Ljubliana, Lan-gusova ulica 7. 1364 Spalna onrava nova, iz mehkega lesa, pleskana, poceni naprodaj. Al aževa cesta št. 20, Sp. Šiška. 1387 'lepe, naprodaj pri Ivanu IMrhar, mizarju, Starežiče 21, Št. Vid nad Ljubljano. It. proso, ajdo in 'ci'-iiin kupiti1 nnlcenele pri V. VOLIf. LJUBLJANA vo rtrirovin." Ht* »n moke /\ KOKS: cebln, Wolfova 1/2 mlekarja fivežbanega v vseb mlekarskih poslih; plača po Jogovoru, nastop takoj. Naslov pod »Mlekar« šl. 1432 pri upravi lista. Izurjeno pletiljo in šiviljo za pletenine sprejmem takoj M. Gostinčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. V lokalu, v katerem ni „Slovenca", tud: m mesta za našega človeka. Zahtevajte „Slovenca" povsod. Pozor na dražbo! Danes dno 21. II 1928 ob 9 dopoldne se vrši dražba elektrotehničnih in gasilskih predmetov, gasilskih cevi, aparatov za gašenje ognja in večje množine žarnic ter drugih elektrotehničnih potrebščin v skladišču Ranzinger. Na to sc opozarjajo interesentje. Motvoz (8pas') °,a! ceneišt direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 10245 flvtonoMiki popravila Meh nik IVAN LEGAT Specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetriniska ul. 30 Telefon i nt. 434. se opozarjajo, da je razpisana poštna vožnja Črna Trevalje (17 km), s katero vožnjo jc zvezan tudi prevoz oseb. — Potrebna pojasnila v zadevi prevoza daje interesentom Občinski urad Črna pri Prevaljah. 1437 «de- i|lics Stev Kupim avto šestsedežni, dobro ohranjen. Ponudbe z navedbo ccne, znamke i. t. d. aa 1 upravo Slovenca št. 420. Javorjeve j hlode in plohe Z neizmerno žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naš iskreno ljubljeni soprog in najboljši oče, gospod Franc Penič trgovec in posestnik danes v soboto 18. februarja ob 20.45 po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 56. letu starosti svojega življenja v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika sc bo vršil v ponedeljek dne 20. februarja ob 16.15 iz hiše žalosti, Vetrinjska ulica 9, v rodbinsko grobnico mestnega pokopališča na Pobrcžju. Svete maše zadušnicc se bodo bralo v torek ob pol 7 v stolnici. Maribor, dne 18 februarja 1928. MIRA, soproga. - BERTA, SLAVKA, DUŠAN, otroci. Dunalshi velesejem H.—17. marca 1928 (Rotuuda do 18. marca) Izredne prireditve: Reklamna razstava. Dunajski modni salon za kožuliovino. Tehniške novosti in izumi liaz-tava avtomobilov in motornih koles. Električna tožila — Cestne grudbe. „Dae TVochonendo" Brez potniškega vizuma I Z velesejomsko izkaznico iu s potnim listom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na obmejnih postajah proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti ua junoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadranskem morju in zrakoplovbi. Vsa potrebna pojasnila kakor tudi ve-lesejemsue izkaznice (po Din 4Spreten si, starec, zelo, kot vidim, za delo na vrtu, skrbno gojiš in paziš na vse, da dobro uspeva: debelca drobnih sadik in smokev in trta in oljka, gledaš na hruško skrbno in streieš gredici s čebulo (Hom. Od. XXIV. — Iz prevoda v rkp. Fr. Omerza.) Zanimanje za umno sadjarstvo je v zadnjih letih pri nas zelo narastlo, vendar pa pridelovanje sadja ni tako napredovalo kakor mnoge druge panoge kmetijstva. Še vedno večina naših sadjarjev ni prišla do prepričanja, da je sadno drevje kulturna rastlina, ki potre- Ivanovo grozdičje, komulja, maline, vrtne jagode, orehi, lešniki in kostanj. Ta knjiga mora biti učiteljica in vodnica našim sadjarjem in ne sme manjkati na polici nobenega zavednega kinetskega gospodarja. Vsak sadjar naj se odloči le za tri ali štiri, pri obširnem nasadu za pet ali šest glavnih sort. Potem naj sadi in preceplja dosledno in vztrajno samo te sorte vse do tje, da bo imel vse drevje v svojem sadovnjaku v maloštevilnih izbranih sortah. (V drugih državah so v tem oziru še bolj radikalni, ker imajo v sadnem izboru samo po 3 vrste jabolk.) gala na starejšem drevju suhe in pregoste veje, odrgnila staro skorjo, mah in lišaje, namazala debla z učinkovitim sredstvom, ki jih ne manjka, ki bi precepila nerodovitno sadno drevje itd. Od zanemarjenega drevja ne moremo pričakovati niti obilnega niti dobrega in lepega pridelka. V zanemarjenih sadovnjakih, ki so zarodišča in gnezdišča raznih sadnih za-jedalcev, propadajo neprecenljive vrednote na drevju in vsakoletnem pridelku. Poleg tega so zanemarjeni sadovnjaki veliko zlo za marljive sosede in sramota za pokrajino in lastnike. In kaj je lažje nego oskrba sadovnjaka! Drevesna žagica, oster nož, strgulja, jeklena ščet in primerna lestva, pa je skupaj orodje, ki ga potrebujemo. Delo je lahko in prijetno. Izvršuje se ob takem času, ko je najmanj dela v kmetijstvu, to je pozimi in prav zarana spomladi. Gnojiti treba! Ob sebi je umevno, da potrebuje sadno drevo, ki naj rasle v višino iu širino, poleg; tega pa rodi obilo žlahtnega sadja, mnogo hrane. Ako pomislimo, da stoji vse svoje desetin desetletja dolgo življenje ua istem mestu, nam bo še bolj jasno, da morajo sčasoma usahniti prirodni viri in naj bi bili še tako obilni. Če torej hočemo, da bo čvrsto in zdravo r;tst- 14 letni visokodebelni nasad, vmes grozdjičnice in češplje. buje vestnega negovanja kakor vse druge rastline, ki jih gojimo v kmetijstvu. Še vedno je skrb za sadno drevje zadnja skrb, ki jo ima naš kmetovalec sadjar, dasi je dejstvo, da do-naša umna sadjereja primeroma največ čistega dohodka. Ako hočemo priti v sadjarstvu naprej, moramo doseči rcdnejšo rodovitnost in boljšo kakovost. u sadjarsfuii Varstvo sadnih kultur. Pri vsakem kmetijskem pridelovanju ja dandaues po vsem svetu ena izmed najvažnejših kulturnih opravil zatiranje škodljivcev. In baš po tem, kako je razvit boj s škodljivci, se najbolj kaže napredek v posameznih kmetij, sluh panogah. Primerjaj naše vinogradništvo. Pri sadjarstvu smo tudi v tem oziru jako zaostali, dasi dobro vemo in vsako leto bridko izkušamo, kako ogromne množine sadja пиш vražji škodljivci ali popolnoma uničijo ali pa vsaj tako oškodujejo, da za trgovino ninn ui-kake vrednosti. Tuintam posameznik še stori kaj malega, toda splošnost se še ni zganila, dasi marsikje že »teče voda v grlo«. Doslej se je sadno drevje samo hranilo kolikor toliko uspešno, toda odpornost pojema in nekatera sadna plemena so na robu propada (češnje, brepkve, češplje). Treba je torej seči po odpu-moči, kakor se je to že zdavnaj zgodilo pri vinski trti. Sredstev za preganjanje in zatira-nje zajedalcev imamo na izbiro. Ze leta in leta se priporoča škropljenje sadnega drevja z ar-bonnoni, ki uničuje razne žuželke. Obenem pa je obrambeno sredstvo proti raznim glivi-častim boleznim. Koliko pa imamo šele raznih preizkušenih sredstev za zatiranje posameznih škodljivcev, bodisi živalskega ali rastlinskega rodu. Izmed vseh so najvažnejša tobačni izvleček, inodra galita in žveplo v raznih oblikah. Manjka pa splošnosti potrebne uvidevnosti in odločnosti. Prepričanje, da brez smotrenega in vztrajnega zatiranja sadnih škodljivcev, sadjarstvo nima bodočnosti, žali-bog še ni prodrlo dovolj globoko v srca našib sadjarjev. Velika večina misli, da bo šlo tudi brez tega in da je vse odvisno od letine. Kako napačno pa je tako mnenje, nam dovolj jasno izpričuje vinska trta in propadanje češnjevega in češpljevega drevja. Kaj ko bi bile sedaj na Preveč sort. Preobilici raznih sort je največje zlo, ki tlači ceno našemu pridelku in najbolj ovira razmah naše sadne trgovine. Čim več sort imamo v sadovnjaku, tem manjša je skupna vrednost pridelka, iu pri isli množini pridelka raste njega vrednost z manjšim številom sort. Krčenje števila sort bi bilo torej prvo in najpotrebnejše kulturno delo v našem sadjarstvu. Izbira sort, katere edine naj se razmnožujejo in goje po posameznih okoliših, je pa težaven pcsel, ker zahteva dolgotrajne izkušnje in poznavanje raznih pogojev za uspešno gojitev te ali one sorte. Da se posameznemu sadjarju delo olajša in doseže potrebna enotnost, so sestavili sadjarski strokovnjaki v sporazumu s preizkušenimi praktiki pripomoček za izbiro sadnih sort, to je seznam vseh tistih sort, ki so prikladne za naše kraje, posebno glede podnebja in zemlje. Z navajanjem golih imen pa ne bi veliko dosegli, posebno ker so imena sadnih sort tuja. Zato je Sadjarsko in vrtnarsko društvo ravnokar izdalo knjigo: >Sadni izbor za Slovenijo v besedi in slikk, kjer priporočene sorte niso samo natančno opisane, ampak tudi naslikane v naravnih barvah. V tej knjigi je opisanih in naslikanih 20 sort jabolk, 10 sort žlahtnih hrušk, 3 sorte češenj, 3 sorte sliv in češpelj, 3 sorte breskev in 1 sorta marelic. Opisane so pa tudi najboljše sorte jagodastega in koščičastega sadja: Pravilno sajenje mladih drevesc: eden drži drevesce v pravi višini, drugi sipa rahlo zemijo med korenine. Dolžnost vsakega zavednega sadjarja je, da brez odloga začne preurejati svoj sadovnjak po tem izboru. To ni samo v interesu vsakega posameznika, ampak tudi v interesu naše sadne trgovine in našega narodnega gospodarstva. Le na ta način pridemo do enotnega sadnega pridelka, ki je prva in najvažnejša zahteva sadne trgovine. Taka omejitev v izbiri sadnih sort pa seveda ne velja za tiste, ki goje sadje samo za dom, in tudi ne za ljubitelje sadjarstva, ki sa-djarijo bolj iz ljubezni do tega lepega in zanimivega posla, nego zaradi dohodkov. Ti in oni bodo gojili i nadalje razne sorte, da bodo i imeli celo leto sadje domačega pridelka. Lju- j bitelji bodo i nadalje preizkušali nove sorte in svoje izkušnje obračali v prid splošnosti. Sadno drevje je kulturna rastlina, zato zahteva umno oskrbovanje. To so vedeli sadjarji že pred 4000 leti, kakor priča Homer. Toda kako pomanjkljivo je naše sadjarstvo tudi v tem oziru še danes! Večina naših sadovnjakov iz leta v leto zastonj čaka vešče, kulturne roke. ki bi obrezala in vzravnala vejevje mladega sadnega drevja, ga privezala ob kol, oplela in okopala kolobar, ki bi odstranila obnemoglo in odmrlo drevje, ki bi puža- Dielova tuaslenka. Io, zlasti pa še, da bo rodilo redno in prvovrstno sadje, je neogibno potrebno, da mu dodajamo hrane v obliki gnojila, ki vsebuje vse potrebne redilne snovi (dušik, kalij, fosforjevo kislino in večkrat tudi apno). V naših razmerah je gnojenje še posebno potrebno, ker raste sadno drevje na travnatem svetu, ki ga ne moremo tako obdelovati, kakor njivo in kjer ima v travi mogočnega tekmeca. Zelo uspešno in najpripravneje, dasi nepopolno je gnojenje sadovnjakov z gnojnico. Ako ga izpopolnimo z umetnimi gnojili, zlasti s kalijem in fosforjevo kislino, bomo dosegli izvrstne uspehe. Vse sadne rastline potrebujejo tudi mnogo apna. Kjer ga manjka v zemlji sami, je tudi gnojenje z apnom zelo potrebno in koristno. Ker izdatno gncjenje sadovnjakov obenem tudi pomnoži in izboljša pridelek tra- 1 ve, se trud in strošek tembolje izplača. Jablana — Veliki vojvoda Friderik — v obliki grma. vrsti jablane!... Za zgled naj nam bodo tuje države. Amerika je tudi v obrambi pred škodljivci na višku. Tam že leta in leta škrope nasade tako temeljito, da je vsaka večja škoda izključena. Na tisoče motornih škropilnic je na delu in v novejšem času škrope nasade celo iz aeroplanov. Martin Ilunipk. Marija (Dalje.) Gotovo poznate ono legendo, kako je obiskala nebeška Kraljica svetega Bernarda, ko sc je postil, da bi mogel napisati knjigo o sveti Devici. S svojim mlekom ga je okrepila! Ničesar ni, kar bi bolj globokoumno prispodo-bilo krasno notranjo svobodo, ki vlada v kraljestvu resnične čistosti; ničesar ni, kar bi nam jasneje predočilo bistvo ,svete Device' in .svetega moža' in ju razločneje razlikovalo od bojazljivosti izprijenih duš. Iz nje se nam svetijo globlji vpogledi v vprašanje spolov, kakor jih pa dobimo v vseh modernih knjigah o seksu-elnem vprašanju. Te govorijo venomer le o nižjem svetu, a popolnoma molčijo o zgornjem; in lc iz tega sta mogla sprejeti narava in duh svojo jasno pravico in ono zdravo razmerje, ki ju veže drug z drugim.« »Prav; to bi razumel,« jc pripomnil učitelj. »S sveto Devico, ki jo postavite za razliko med človeškim in božjim početjem, hočete pojasniti in razodeti, kako stopi pri viru nastanka človeškega življenja čista vdanost v božjo voljo na mesto tope naturne vdanosti. Zdi se vam, da jc potrebno to razumevanje pravega zdravja zato, da bi pravilno spoznali In preudarili človeško bolezen. Seveda mi je to, kar mi podajate, šc nekoliko previsoko; nc vidim natančnega razmerja do življenskc resničnosti in tudi nc, kako bi sc udejstvil vpliv onega življenja tujega ideala na resničnost in kako bi se pri tem izognil očitku, da bi tako ozdravljen človek napačno presojeval vse naravo« nagone in naloge.« »Le poizkusite,« je odvrnil urednik, »da ne boste v svojih predstavah v najglobljih vprašanjih človeškega razmnoževanja abstraktno plavali nad življenjem, marveč si nazorno predočite vse to, kar je živo in resnično, z vremi temnimi brezni. Tisti časi, v katerih so najprej nastale te dogme, so bili neskončno izprijeni in propali. Zato izvira vse tisto, kar so tedaj spoznali za rešitev in povzdignili na oltar, iz najiskrenejšega doživetja resničnega človeškega življenja. V času, ko je Kristus živel, se je hči cesarja javno prodajala na ulici. Herod je poplačal ples gole ženske z glavo preroka. Slikarije po stenah zasebnih hiš so vsebovale perverzne domišljije. Mogoče bomo morali tudi mi skozi slično dobo propadanja, da bomo vnovič razumeli vse tisto, kar se nam dozdeva kot zavržena pravljica. Le prehitro pozabljamo, kako se najboljše, kar jc v nas, podzavestno preživlja z onimi vizijami. Šc preden je prišel Kristus, je rekel Philo iz Alck-sandrije: ,Če se druži ženska z moškim, se iz-premeni devica v ženo; če se druži duša z Bogom, se izpremeni žena spet v devico.' Kdor razume tc besede od znotraj na vzven, ta razume veliko, dospe tudi do prvega vhoda v bistvo .brezmadežne Device'! Da more postati iz žene spet devica, če duša občuje z Bogom, tu je toliko globokega spoznanja in tako poglobitev v najnežnejšo skrivnost vsega duhovnega in telesnega zdravja, da bi se človek pregrešil zoper to čistost, če bi zahteval šc na-daljnih razlag o njej. ,Kdor more razumeti, naj razumel' A prav v današnji dobi, ko vse to vedno bolj propada, ko je vse žc naravnost nadležno usmerjeno na spolnost, tako čutnost, domišljija in iznadljiva pamet, in se brezob- zirno povsem razgali narava pred nami, v taki dobi bomo gotovo začeli umevati, kaj sc pravi, da sc žena spet izpremeni v devico in kako zadobi žena na ta način zdravje duše. in telesa. Sele če to premislimo in preudarimo, nedoločno zaslutimo, kaj jc prav za prav — pomen in bistvo čistosti, kako je čistost bogata molčečnost, velika zdržnost, ponižnost, nesebičnost, kako se boji sirovosti, igračkanja in da ne bi duša tako propadla, da bi zlorabljala naravo! Cim pa to zaznamo, pa tudi vemo, da vpliva grdo samoljubje vprav uničujoče na vse življenje tedaj, kadar sc izpremeni na onem polju molčeča čast službovanja in žrtvovanja v glasno in klepetavo polteno uživanje.« »Tudi to razumem,« je dejal učitelj. »Tež-koče pa nastopijo ondi, kjer jc vzvišena duhovna ideja brezmadežne Device vtelesena v Mater Kristusovo, imenovano resnica, ki je meso postala!« »Čc pa preudarite,« jc odvrnil urednik, »lo I vprašanje brez slehernih predsodkov tako zvarili prosvitljcnccv, tedaj morate vendar spoznati, da ni to nikakršna čudežna vera, Najbolj zdrava duhovna potreba po pravilnem izenačenju med vzrokom in učinkom je izražena v tem, če sc človeštvo prvega velikega stoletja krščanstva ni hotelo zadovoljiti, da bi bila Mati Gospodova navadno človeško bitje. Ali more nastati ogromen učinek iz majcencga vzroka? Ali ni to višek globokoumnosti, čc so sklepali, da mora biti duša človeške prinašavke takega Življenja tudi sama polna neskončnih milosti, taka duša, da žc vnaprej ustreza popolni oblasti Sina, ki jo ima nad naravo? Ali zares mislite, da bi sc bil včlovečil Jezus Kristus, nc I da bi bil ta neskončni čudež pretresljivo pre- vrnil poteka naravnega razvoja in povišal naravo v nedogledne višave? Resnično, kdor no vidi v Mariji najvišje žene, ta omalovažuje temeljne zakone vzroka in učinka!« »Na ta način povedano,« je dejal učitelj, »se seveda ne protivim temu. A ono o rojstvu Device in še vse drugo — to je pa lc prevod zahtevati, da bi človek verjel, posebno šc zato, ker dobite take trditve tudi v bajkah nekr-ščanskih narodov in jc češčenje Isis in Dcmctra gotovo zelo vplivalo na češčenje Matere božje.« »Take podrobnosti naj vas nikar nc zavajajo!« je rekel urednik. > Te le dokazujejo, kako je vsa ta ideja vkoreninjena v človeški duši. Jožef de Maistre pravi nekje: .Sleherna dogma jc tako stara ko svet.' Čc obrnete tc besede na to vprašanje, vidite, da sc jc življenje duše že od nekdaj bavilo s tako vzvišeno dušo, ki ne bi živela v zahtevah, temveč bi v svetosti slu-žila in brezmadežna šla skozi življenje. Tako dušo jc primerjalo s svojo propalo, ki se v sebične namene zlorablja pri razmnožitvi. In ali je bilo lc slučajno, da so imeli za tako vzvišenost žc od nekdaj podobo žene? Ali ni ženska dvša že po naravi določena za to, da se bori s svojo požrtvovalnostjo zoper delovanje samo-pašnosti v zaplojevanju? Ali ni torej s podvo-jeno močjo vteleseno to duhovno stanje v Brezmadežni? Stanje, ki so je žc prej polno pričakovanja častili, stanje duše, ki bi sc brez njene luči vse človeško razmnoževanje gotovo izmaličilo? In ali nc dokazuje to, da po vseh teh dogmah narava ni onečaščena, jc nasprotno še postavljena v varstvo duhovne moči, ki edi-no zdravilno vpliva? Ali niste tudi vi doživeli, da do dna občuti najbolj moški mož, najizrazi- Hujše nam je nego pod Madjari.« — Te dni pa široki sloji pravijo, da pod Madjari res ni bilo politika in parlamentarca, ki bi predlagal diktaturo. O glavah in atentatih Dne 5. novembra 1. 1. je v seji zakonodajnega odbora govoril Pribičevič proti spremembi poslovnika takole: »Ne pustimo, da se še boi, vežejo roke parlamentarizmu. Kaj hočete še od te uboge zemlje? Ne delajte atentatov na svobodo, ker se bo ta atentat razbil na vaših glavah.« Čudno, pa popolnoma una-logno bi zvenela primera o svobodi, diktaturi ti Pribičevičevi glavi. Ali ali • Dne 23. novembra 1. 1. je Pribičevič svetoval Vukičevičevi vladi v svojem govoru v skupščini: »Je samo ena alternativa: ali spoštujte zakone Ln ustavni in parlamentarni režim, ali pa pojdite v diktaturo. — Te dni je vodja vse demokracije predlagal samo še {.oslednjo pot. Radikal! o Radičevem predlogu »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, takole komentira Radičev predlog: »Eden glavnih pozitivnih uspehov te krize je v tem, ker se je marsikaj razčistilo in dema-skiralo. Najznačilnejša stran te krize je popolno demaskiranje brezidejnosti, brezprogram-noeti in breznačelnosti tako zvanc kmetske demokracije in njenih voditeljev. Ne samo poprej, tudi po otvoritvi sedanje krize so kmetska demokracija in njeni vodje nastopali kot patentirani borci resnične demokracije in čistega parlamentarizma. Zahtevali so, da se situacija vrne v parlament, čeprav ona niti za hip ni izpadla iz njega. Zahtevali so koncentracijo. Ko pa sc je kriza začela in ko so bili vprašani o rešitvi, so sc v vsej svoji politiki omejili na zgolj osebna vprašanja. Toda morala je priti šc predvčerajšnja av-dienca g. Radiča in morali smo slišati še njegove predloge, da začutimo ves nepariamen-taren duh, ki vlada v HSS in SDS. Za te farizejske borce za demokracijo in čisti parlamentarizem v parlamentu, ki ima 315 poslancev in niti ene osebe, ki b: bila sposobna, rodoljubna in a\ toritativna, ki bi mogla sestaviti kabinet, ampak jc potrebno seči izven parlamenta, in tam iskati neke nestalne osebnosti. Ali ne pomeni to čistega parlamentarizma? In kar sc tiče predloga o generalu, ali ni to očitni poizkus g Radiča, da sc v našo viteško vojsko zaneso klice partizanstva? Vukičevič v avdlenci T Belg ad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Ob 11 zvečer je bil iznetiada poklican v dvor g. Velja Vukičevič, ki je ostal v avdienci pri kralju do polnoči, nakar se je takoj podal naravnost na svoje stanovatje in ni dal časnikarjem nikakršnih izjav. Ta sinočnja avdienca g. Vukičeviča je vzbudila živahne komentarje. Uredba o pokojninskem fondu uradnikov. Belgrad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je izdelal načrt o pokojninskem fondu državnih uslužbencev in uradnikov. Ta uredba bo predložena glavni upravi uradniškega udruženja, da stavi svoje pripombe. Grška vlada dobila zaupnico v Atene, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Nova vlada je dobila v parlamentu zaupnico s 154 gbsovi proti 95 glasovom, dočim se je en poslanec odtegnil glasovanju. To veliko večino je dobila vlada s tem. da so zastopniki malo-azijskih beguncev glasovali za vlado. v Atene, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Minister za narodno gospodarstvo je predlagal ministrskemu svetu, da se nakupi grad Ahilejon na otoku Krfu za 28 milijonov drahem. Bolgarska vlada dobila 65 od-stotkov glasov v Sofija, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Občinske volitve v Bolgarski, ki so se vršile v nedeljo, so se končale z velikim uspehom za vlado, ker je odpadlo 65 odstotkov oddanih glasov na »zgovor«. Ostale glasove so dobili agrarci, dočim je ostala opozicija dobila malenkostno šlevilo glasov. Volitve so se v splošnem vršile mirno, samo v Slavovici, rojstnem kraju Stam-t>olijskega, je bil pri spopadu s policijo težko ranjen neki kmet; proli razburjeni množici je Moralo nastopiti vojaštvo. Anarhist pod posteljo v Sofija, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Pri eni zadnjih racij, ki so v zadnjem času običajne 7 svrho kontrole legitimacij in prijavnic, je našla policija v predkraju Podučni pod posteljo skritega moža, ki je takoj streljal na uradnike, Policija pa ga je prehitela in ga ustrelila. Bil je to neki anarhist, po poklicu čevljarski pomočnik. Pri hišni preiskavi so našli mnogo samokresov in ročnih granat. v Praga, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Uničenje transporta strojnih pušk v Monoštru, je, kakor poroča »Prager Presse« iz 2eneve, napravilo v krogih Društva narodov zelo neugoden vti* Postopanje madjarskih oblasti se smatra celo kot nerespektiranje Društva narodov l«r bo n„ prihodnjem zasedeni« obsojeno. Stresemann pri Titulescu v Pariz, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je bil prvi sestanek med dr. Stresemannom in Titulcscom. Razgovarjala sta se ano uro. Po razgovoru jc izjavil Titulescu, da je bil razgovor izredno prisrčen in prijateljski ter da sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Vršili sc bodo še nadaljnji razgovori, ki sc bodo končali o priliki obiska Titu-lesca v Berlinu s končnimi dogovori. Romunski finančni minister Ravilescu je temu poročilu dodal, da se madjarski finančni minister Pesthy pričakuje te dni na Rivieri ter da bo skupno obedoval s Titulcscom. V Romuniji jc položaj popolnoma miren. 0 princu Karlu ne govori nihče več, tako da jc tudi vprašanje dinastije urejeno. v Milan, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Posebni poročevalec »Corriere della Sera« poroča o prvem sestanku Titulesca z dr Stresemannom v Cap Martinu: Za Titulesca je glavni cilj njegove zunanje politike ohranitev miru v okviru obstoječih pogodb. Romunija stremi po zadovoljitvi svojih narodnih teritorijalnih zahtev za tem, da uspeh zmage učvrsti z obročem prijateljskih pogodb, ker pri motenju sedanjega položaja lahko vse izgubi in ničesar ne dobi V takem razpoloženju jc začel i dr. Stresemannom razgovore, ki so se tikali bolj splošne politike, kakor pa za jUridično stran visečih, predvsem finančnotehničnih vprašanj. Taka vprašanja bi sc tudi nc mogla pri tako kratkem sestanku rešiti ter se bodo nadaljevala pri bodočem obisku Titulcsca v Berlinu, kamor misli iti neposredno po zasedanju Sveta Društva narodov. Davi sta bila Titulescu in njegova soproga gosta pri zajtrku pri dr. Stre-semannu in njegovi soprogi. V sredo sc namerava Titulescu s spremstvom preseliti v San Rcmo, da bo imel popolni mir brez vseh sestankov. »Corriere della Sera poroča dalje iz Mcn-tone, da sc možnost sestanka Titulcsca z ma-djarskim justičnim ministrom Pesthyjem de-mantira na vseh pristojnih mestih. v Pariš, 21. febr. (Tel. >Slov.<) K včerajšnjemu razgovoru med dr. Stresemannom in Titulescom doznava »Matin«, da je Titu-lcscu izrekel željo, da v okviru prijateljskih in zveznih pogoJb, ki i;h jc Romunija sklenila dosedaj, dobi kar največ prijateljev za svojo državo. Da se ustvarijo dobri odnošaji med Bukareštom in Berlinom, jc pred vsem potrebno, da se rešijo viseča vprašanja, posebno j.a vprašanje novčanic, ki so bile v Romuniji izdane v času zasedbe po Nemcih, predčasne izvedbe bukareškega miru itd. ■ a Krvavi spopadi pri Postojni v Trst, 21. febr. (Tel. »Slov.«) »Popolo d- Trieste« poroča iz Postojne, da so v Sel-cah trije neznani moški napadli pet mož ob-n.ejne fašistovske milice m nanje streljali. Trije fašisti so bili ranjeni. ž Trst, 21. febr. (Tel. »Slov.«) O dogodku v Selcah pri Postojni prinašajo tukajšnji li. ti nastopno verzijo: V ponedeljek 20. t. m. ob 19. je v Selcah večerjala četa 4 miličnikov pod poveljstvom četnika Ferfolje prostorih poleg vojašnice. Nenadoma se odpro vratn in noter stopita dva roparja, stara okoli 30 let, oborožena s samokresi tipa Steyer. Roparja sta oddala 10 strelov in 3 miličniki so se zgrudili zadeti na tla. 4o so se zavedli, je eden od iijih zgrabil za puško in ustrelil za roparjema, ki pa sta med tem že zginila v bližnjem gozdu. Medtem so pritekli na pomoč miličniki knrahinerji in vojaki in pričeli raziskovati gozd, toda ves trud je bil zaman. Ranjeni miličniki so vsi iz Sardinije: Trogu in Comhano iz Cagliari in Canna iz Sasari. Prepeljani so bili v bolnico v Postojno. Vsi trije so ranjeni v nogo, eden od njih težko. Miličniki pripadajo 59. legiji, imenovani Carso«. Iz Trsta se je odpeljal takoj komandant milice general Mozoni s svojim generalnim štabom. Po mnenju tukajšnjega časopisja gre za političen atentat, vendar listi izključujejo, da bi bili roparji v zvezi z domačini, katerim so šli fašisti pri zadnjem nožaru na roko. v Rim. 21. febr. (Tel. »Slov.«) Večerni listi pišejo o napadu, da je policija aretirala 13 oseb. Preiskava je dognala, da je b Ipo najel neki Kuket, bivši jugoslovanski častnik, ki je bil radi nevrednosti odpuščen iz jugoslovanske vojske. Da ni prišlo do Splošnega klanja, je pripisovati hladnokrvnosti nekega vojaka, ki je razbil petrolejsko svetilko. Policijska preiskava ob jugoslovanski ineji se vra dalje. Kdo bo še zastopan v parlamentu? * v Milan, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Tabela k fašistovskemu volivnemu zakonu določa, da bo 13 priznanih gospodarskih zvez in poklicnih sindikatov od skupno 400 poslancev predlagalo 100 kandidatov, in sicer; narodna zveza poljcdclccv ter delavci in nameščcnci poljedelcev po 12 kandidatov, industrijska zveza ter nameščenci in delavci industrije po 10 kandidatov, trgovska zveza ter trgovski na-stavljenci in delavci po 6, brodarstvo in zračni transport ter njihovi nameščcnci in dclavci po 5, transport po suhem in rečno brodarstvo z nameščenci in delavci po 4, zveza bankirjev ln zveza bančnih nastavijencev po 3, zveza prostih poklicev in umetnikov pa 20 kandidatov. Italijanski parlament se sestane 27. t. m- v Rim, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Italijanski parlament se bo zopet sestal dne 27. t. m. ter bo do konca marca opravil proračun ter med številnimi zakonskimi načrti tudi zakonski predlog o stabilizaciji lire. Italija se vtika v druge države v Dunaj, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Italijanska vlada se je informirala pri avstrijski vladi o ostrih napadih nekega krščanskosocialnega in nekega veleneniškega poslanca radi faši-stovskega zatiranja na južnem Tirolskem v tirolskem deželnem zboru, katerih predsednik deželnega zbora dr. Stumpf ni grajal in zavrnil. Tirolski listi zahtevajo od državnega kanclerja, da to italijansko intervencijo energično zavrne. Dopoldne jc zvezni kanclcr dr. Seipel sprejel italijanskega poslanca Auritija in mu izjavil, da omenjena poslanca nista ofi-cijelni osebnosti ter da se prostost njunega govora ne sme zavirati. Papež opozaria na slabe knuge v Rim, 21. febr. (Tel. >Slov.«) Papež je za bodoče postne pridige priporočil rimskim župnikom, da poudarjajo potrebo, da se nc smejo brati nobene prepovedane knjige, posebno sedaj, ko se poveličujejo v razkošnih izdajah dela nekega avtorja, ki kljub svojemu talentu in ustvarjajoči fantaziji kaže sledove hrezbožnosti ln nenravnosti. S tem se brez dvoma misli na D'Annunzija, v Milan, 21. febr. (Tel. Slov.' ) Določi'ev enotnega praznovanja Velike noči dne 2. aprila v angleški poslanski zbornici je Vatikan pre-enetila, ker se je katoliška cerkcv izrekla proti določitvi stalnega dneva ter je tudi temu stališču papeža pripisovati, da po Društvu narodov leta 1922. imenovana mednarodna ko- I misija za reformo koledarja glede Velike noči i ni prišla do nobenega rezultata. Papež je-gla-! som vesti »Gazetta del Popolo« odločno proti fiksiranju dneva Velike noči in je mnenja, da mnre izpremembo okleniti samo ekumenski koncil. Mojster prostozidarske lože v Carigradu aretiran v Carigrad, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Veliki mojsler turške prostozidarske ložo »Veliki Orijent« dr. Fikred beg je bil na povelje državnega sodišča v Angorj aretiran, ker je ob-dolžen, da je zapleten v podkupovalno afero mornariškega ministra Ihsana. i Belgija absolutno za mir 1 v Bruselj, 21. febr. (Tel. »Slov«) V senatu je imel danes zunanji minister Huysman pričakovani veliki govor o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Minister je izjavil, da je politika Belgije lojalna politika miru in politika pomirjenja gospodarskih moči. Govora Strcscmanna in Brianda sta pokazala željo po zhližanju. Belgija spremlja ta prizadevanja s simpatijo. Razumljivo pa je, da se Belgija ne spušča rada na teren varnostnih in reparacij-skih vprašanj. Belgijska vlada se ne bo branila spustiti se v razgovore glede zboljšanja dosedanjih modalitet uporabljanja obstoječih p,)godb; razumeti pa se mora, da bo Belgija proučevala take predloge samo z največjo previdnostjo in čuječnostjo. Stresemann jc zahteval, da velesile tolmačijo verzajsko mirovno pogodbo v duhu Locarna. Ta duh vodi Belgijo v odnošajih napram Nemčiji navzlic imjbolcstnejšemu spominu. Od Locarna dalic je Belgija pritrdila celi vrsti odredb, da se ublažijo neizogibne neprijetnosti, ki jih po- • vzroča prisotnost tujih čet na nemškem ozem- • lju. Belgija jc šc nadalje "pripravljena, nada-I ljcvati to lojalno in spravljivo politiko. Če je rr.ogoča še kaka druga garancija za izvedbo mirovne pogodbe. za demilitarizacijo Porenja T za renaracijska plačTla razen zasedbe, je na Nemčiji, da da pobude. Belgija jih bo skupno ■/. drugimi državami objektivno in pravično proučila. Minister je nato še naglašal pomen roparacij za Belgijo, ki so za obnovo dežele neobhodno potrebne. Pogaianja med vlado in rudarji. v Praga, 21. febr. (Tu!. »Slov.«) Pod zaščito ministrstva za javna dela so sc danes začela pogajanja med rudarji in rudarskimi podjetniki severozapadnih čeških premogovnih revirjev. Pogaianja se bodo jutri nadalic-alu. Nov stanovanjski zakon v Avstriji Dunaj, 21. febr. (Tel. »Slov.«) Avstrijska vlada jc dokončala novelo k stanovanjskemu zakonu in predložila načrt trgovski, obrtni, industrijski, kmetijski in delavski zbornici, kakot tudi drugim stanovskim organizacijam kot hišnim posestnikom, najemnikom, sodnikom, državnim nameščencem v izjavo* Rok za oddaje mnenja je določen do 25. marca. Koncem marca pride načrt pred parlament. Glavne določbe načrta so: Najemnina znaša za vsak kub. metei mesečno sedem grošev, v stanovanjih v podstrešju ali v spodnjih prostorih pa pet grošev. Pri tem se računa tudi prostornina stranskih ptostorov, razen podstrešja in tistih mest, ki so oddana v najem več strankam. Več kot polovica kub. metra sc računa za cel kub meter. Pri odprtih prostorih, hodnikih, skladiščih itd. se mesto kub. metra vzame za podlago kvadr. meter. Valorizacija jc upoštevana na ta način, da pride na vsako krono letne najemnine 1. 1914. 20, največ pa 30 grošev. Najemnina jc torej enotna. Stanovanjska zaščita je v bistvu ohranjena. Praktično bi po tem načrtu stanovanje obstoječe iz treh sob, pred sobe, kuhinje, sobe za služkinjo in kopalnice, skupno 420 kub. metrov, stalo mesečno 29,4f šilingov. Razorožitev in varnost. v Ženeva, 21. febr. (Tel. >Slov.c) Na današnji razpravi varnostnega komiteja je izjavil italijanski delegat De Marinis, da regi jonalne pogodbe izgubijo svoj nevarni znača samo s tem, da so pristopne vsem državan enakomerno. Samo defenzivne zveze bi lalikr postale nevarne, ker bi lahko izzvale proti-zveze drugih držav. Frai.coski delegat Paui Boncour je ponovno poudaril ugotovitev ple narnega zbora Društva narodov, da sta razorožitev in varnost neločljivo združeni med seboj. Zdramimo se! Državni tajnik svetega očeta kardina' Gasparri je izročil Mihaelu V/illiams, direktorju znamenitega severnoameriškega ot-zornika »The Commcmvveal«, sledeče sporočile katoliškemu časopisju, ki jasno izraža, kaj si misli sveti oče o mehikanskem preganjanju ir sokrivdi premnogih. Kardinal tajnik je izročil dokument v imenu svetega očeta. Ta se glas: »Čcstokrat jc že povzdignil papež v slovesnih alokucijah in okrožnicah svoj glas, dr pove svetu resnico o Mehiki; toda zviti načrti preganjalcev Cerkve, ki so spretno vse prei premislili, so zabranili, da ne bi-ga^l c«lftt|)o čuli. Da, pogostoma so ga celo čisto zaviBirttn pa posebno takrat, ko bi bilo najbolj .treba, da bi ga razumeli. Časopisje Združenih držav je v izvrstnetr položaju, da temu zlu odpomorc. Sveti oče bi z veseljem pozdravil, če bi se mu pomoglo, razglasiti civiliziranemu svetu resnico, in tako olajšati bedo ene neizmerne dežele, da, celega naroda, ki ga tlači najkrivičnejše vseh verskih preganjanj. Zgodovina še ni videla, kar bi bilo »ličnega temu preganjanju, celo ne v prvih časi! krščanstva, ko niso vere niti za časa Nerona Kaligule in Domicijana preganjali po zasebnih stanovanjih, katakombah in pokopališčih. Al* zdaj pa ne trpe v Mehiki ničesar, kar bi bik kolikortoliko še katoliško, niti ne zasebne svete maše ali delitve svetih zakramentov, či nov, ki so jih kaznovali v neštetih slučajih s smrtjo, in vedno vsaj z denarno globo, ječo ir krvavo sramoto. Usmrtitve so na dnevnem redu. Vsako vrstni brutalni atentati nasproti katoličanom se vrše brez vsake kazni. Najbolj zločinskil" nasilij se poslužijo, da jih privedejo do odpada od vere in jih spravijo v meščansko in moralno korupcijo. Vkljub svojemu heroičnemu odporu — in ta ne vzbuja le našega občudovanja, marveč tudi od strani civiliziranega sveta, v koliko so mu dejstvo znana — ne najde to ljudstvo spo-znavalcev in mučenikov duše, ki bi sc odzvale njegovim klicem na pomoč, ki bi ga rešila po-• gina, in ki bi obenem ves civilizirani svet ' oprostila sramote, ki je v tem, da pripustilo tako divje preganjanje sredi XX. stoletja, ki ga vendar tako slave radi svojega kulturnega napredka. Če bi moglo časopisje Združenih držav, če bi moglo vse ljudstvo dobiti uspešno sredstvo proti takšni socialni nesreči, bi si izteklo nc-venljivo slavo v zgodovini kulture in vere. t Peter, kardinal Gasparri, Kar pravi sveti oče o Ameriki, velja na isti način o nas vseh in vsakem posameznem: kdor molči k temu barbarstvu, jc sokrivl Živ-ljenske posebnosti kake filmske zvezde pol nijo celc strani naših dnevnikov, radi usmrtitvi dveh anarhistov (Sacco. Vanzetti) sc jc vzne I miril ves svet, junaška borba in umiranje ceh j nacije pa, se zdi, nc dirne nikogar. Časopisje molči, drugače tako scnzacije gladno časopisje i vseh dežel — in mehikanski mučeniki pa kr-I vavc in umirajo za svojo vero! In zakaj? Kci I ni nikogar, ki bi sc zmenil za njihove klicc n;; j pomoč!. .. Knko dolgo šc? Ali ni naša dolžnost kot kristjanov, da, kot ljudi, in kaj še lc , kot katoličanov, da vendar enkrat, zdaj vendar enkrat zdramimo vest vsemu svetu k mogočnemu protestu proti tako zločinskemu početju? Potem bo zares tega grozovitega barbarstva, tc sramote XX. stoletja brž konce' Ljubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi Imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * * • • 0 Na Etno ln Vezuv nas bo peljal g. prof. Janko Mlakar v petek zvečer s pomočjo skioptičnih slik. Predavatelj je pred letom dni prav ob tem času napravil to pot. S svojim živahnim pripovedovanjem, katerega včasih zabeli še s hudomušnimi dovtipi, bo vodil svoje poslušalce po neapoljskih ulicah, v ažurno jamo, v Vezuvovo žrelo in od tamkaj v Messino ter na sneženi vrh veličastne Etne. Posetuike prosvetnih večerov opozarjamo, da si pravočasno oskrbe vstopnice. Predavanje bo v petek ob 8 zvečer v veliki dvorani Unjona. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. 0 Inženerski diplomatski izpit iz gospodarstva je položil na gospodarsko-šumarski fakulteti v Zagrebu g. Ivo Kranjc iz Sp. ŠiŠke. 0 Železniški upokojenci se vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže pogreba umrlega gospoda Franca Pernuša, nadspre-vodnika v pokoju. Pogreb bo v sredo, dne 22. t. m. ob 4 popoldne iz Kolodvorske ulice št. 5. — Društvo železniških upokojencev. 0 Bojevito predpustno razpoloženje. Lansko leto smo mogli o predpustnem razpoloženju Ljubljančanov pisati, da je bilo precej naklonjeno dobremu humorju in uspelim šalam. Letos, kakor se zdi, so Ljubljančani razpoloženi bolj za izgrede in razgrajanja. Policijska kronika navaja številne osebe, ki so bile zabeležene, oziroma aretirane radi pijanosti in kaljenja nočnega miru. Na Ižanski cesti je prišel v neko gostilno vesel godec, ki je pričel ubirali na harmoniko malo bolj poskočne. Gostje so silili na ples, gostilničar pa nI pustil, ker ni imel za to dovoljenja in ker se je bal navzočega zastopnika policije. Tedaj je skočil mlad fant k stražniku in mu pričel dokazovati, da ima več besede kot on in da stražnik sploh ne sme nič ziniti, če bodo fantje plesali. Pri tem parlamentiranju je raztrgal stražniku lepi službeni plašč, katerega bo moral še drago plačati. Bil pa je s teni že kaznovan, da je moral takoj oditi z zabave. — V Kolodvorski ulici je našel stražnik v ponedeljek zvečer nekega Rusa, ki je bil ves potolčen in krvav, na prsih pa je imel večjo rano od sunka z nožem. Na stražnikovo vprašanje, kdo ga je tako neusmiljeno zdelal, je Rus odgovoril, da se je sam, ko je bil pijan. Ta izgovor ranjenega Rusa ni verjeten in je dobil poškodbe najbrže v kakem pretepu, pa sedaj'noče izdati imena krivcev. O Tatvina drevja. V gozdu nad Žapu-žami pri Zgornji Šiški je neznan tat posekal okoli 200 mladih jelkovih in drugih drevesc. Oškodovani so trije posestniki, ki trpe skupno okoli 2000 Din škode. O Splašcni konji. Delavec Franc Sojer pri tvrdki Rudolf Zalokar je peljal v ponedeljek popoldne prazen voz po Tržaški cesti skozi Glince. Blizu Kramerjeve gostilne sta se konja splašila in v divjem diru zdrvela dalje. Pred šolo se je vozu snelo zadnje kolo, voz se je prevrnil in Sojer je padel na tla in dobil znatne poškodbe na glavi. Konja sta oddirjala dalje, dokler se nista zaletela v brzojavni drog, kjer sta se ustavila. Voz je bil znatno pokvarjen, zlomile so se mu tudi oje. Bližnji kovač je voz za silo popravil, nakar je Sojer vožnjo nadaljeval, ker pa je bil znatno ranjen, so mu morali pozneje obvezati krvavečo glavo. O Brezobziren kolesar. Devetnajstletni trgovski sotrudnik J. R. se je vozil predvčerajšnjim zvečer brez luči in brez zvonca v naglem diru s kolesom po Križevniški ulici Ur pri tem podrl n« tla 71 letno Heleno Župančičevo, stanujočo v Ulici na Grad. Zupančičeva je dobila težje poškodbe ter bo morala oetati dalj časa v domači oskrbi. RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR Danes v eredo običajni Slanikov večer z veliko izbiro morskih rib. Svira salonski orkester. Maribor □ Kje je levo, kie je desno? Vstopnice za koncert 7. III. Haydn »Stvarjenje«, so v predprodaji: Leva stran sedežev pri Hoferju in desna stran v Cirilovi knjigarni. □ Seja aerokluba. V ponedeljek zvečer se je vršila seja oblastnega odbora aerokluba. Sejo so poselili tudi trije zastopniki iz Celja. Med drugim je bilo sklenjeno ob tej priliki, da bo priredil klub v mestnem kinu 3. in 4. marca predavanje o letalstvu. V soboto 3. bo zvečer podučno predavanje za odrasle, v nedeljo predpoldne za mladino in popoldne za vojaštvo. Klub bo priredil s sodelovanjem vojaških letalcev iz Zagreba in Novega Sada majnika na vežbališču na Teznu zanimive vaje z letali. Za mariborsko letalsko prireditvijo se bo ista ponovila tudi v Celju. Zanimanje za aeroklub je zelo veliko med vsemi sloji. П Koncert francoskega krožka. V nedeljo se je vršil v prostorih Vesne zelo dobro obiskani koncert francoskega krožka Na prireditvi je bila zastopana sama odlična družba. Brzojavno sta se opravičila francoski konzul iz Ljubljane ter Zagreba. Koncert je bil v vseh točkah nekaj prisrčnega. Največ priznavanja je žel kvintet s svojimi točkami in so rešili moistrsko svojo nalogo znani umetniki: gospa Brandl, kapelnik Frisch, g. zdravstveni inšpektor dr. Janko Dernovšek. gospodična Šantlova in gospod Serajnik. Francoskemu krožku je na umetniški prireditvi čestitati. □ Smrtna kosa. V starosti 76 let je umrl pleskar v delavnicah državnih železnic Ivan Lorbek, ki bo pokopan v četrtek ob dveh popoldne. □ Edini koncert moškega zbora v letošnji sezoni priredi »Drava« v petek, 2. marca v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v trgovini gospe Brišnikove. (1516) □ Trgovski gremij za mariborsko okolico obvešča svoje člane, da ima v nedelio dne 26. t! m. ob 13 občni zbor v Gambrinovi dvorani. Cel je Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 ivečer. Sreda, 22. februarja: Zaprto. Četrtek, 23. februarja: HAMLET. Oosbije g. Edvard Kohout, član Narodnega dlvadla v Pragi. Trven. OPERA. Začetek ob pol 8 гтевег. Sreda. 22. februarja: MARTA. Red A. Četrtek, 23. februarja: Zaprlo. Gostovanje odličnega (iraškega igralca g. Edvarda Kohouta se na večstransko izraženo željo vrši žele v četrtek 23. t. m. Opozarjamo p. n. občinstvo, ki si je kupilo vstopnice za sredo, da veljajo isto za četrtkovo predstavo. V sredo ostane drama zaprta. Abonentn red« A opozarjamo, da imajo za svoj abonma opero »Marto« г gg. Davidovo, Medvedovo ter Betettom. Banovcem, Jankom in Perkom v glavnih vlogah danes v sredo v ljubljanski operi. Sprememba se je morala izvršiti vsled zamenjave dramskega repertoarja. Mariborsko gledališče Sreda, 22. februarja ob 20. url: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ab. C. Četrtek,, 23. februarja ob 20. uri: MANON. Ab. D. Kuponi. Mariborski Ljudski oder vprizori v nedeljo 26. februarja v dvorani Zadružne banke Ulderico Douadinijevo euodejanko »Uo-goljeva suirt«. "Poizvedovanja Daljnoged se je našel v dramskem gledališču. Lastnik se zglasi pri vratarju v drami. zvišala najemnino v občinskih hišah, pri čemer bo vpoštevala socijalno stanje najemnikov. — Občinsko zemljišče v Gaberiu bo dala občina v zakup na podlagi licitacije, ki se ima izvršiti tako, da ne bodo oškodovaui revnejši sloji. — K predlogu gremija trgovcev v Celju je sklep okoliškega občinskega odbora istoveten s tozadevnim sklepom občinskega sveta mesta Celje, t. j. da je treba najprej sporazumno ugotoviti predpogoje /.družitve. — Na poziv okrajnega glavarstva, da naj občina izplača prispevek za regulacijo Hudinje, se sklene istega izplačati šele, ko bodo dela izgotovljena. — Z ozirom na nesrečo, ki se je pripetila prošlo soboto na prelazu žel. proge med Lavo in Levcem, pri kateri je zadel savinjski vlak v voz posestnika iz Dobriševasi, voz polomil, voznika pa nevarno ranil, bo občina pozvala železniško upravo, da zavaruje prehod z zatvornicami. — Seja je potekla mirno ln stvarno. •0 Neumnost in brezvestnost. Ker večina v celjskem mestnem občinskem svetu ni ugodila s prozornim namenom stavljenemu nujnemu predlogu demokratov glede podpore v prid gladujočim v Bosni in Hercegovini, vpije sedaj »Nova doba« in za njo »Jutro« o neumnosti in brezsrčnosti. Stojimo na stališču, da ne gre izmetavati občinskega denarja v času, ko je na mestu skrajna štednja, ko imamo v lastnem mestu po demokratski zanl-krnosti sistematično ubožno skrbstvo šele v povojih in ko kriči dolga vrsta perečih in doslej preziranih komunalnih vprašanj po rešitvi. Tudi ne gre dajati denarja, ne da bi se že naprej vedelo, če bo prišel res tudi v prid naibednejšim. Demokrati bodo razumeli, da smo v tem oziru skeptiki že radi tega, ker je prišel predlog z njihove strani. Da je imela večina prav, kaže baš pisanje demokratskega časopisja, ki izrablja to zadevo za ščuvanje in obljublja grajo vsega jugoslovanskega časopisja, kar bi značilo, da bo celjski sotrudnik »Rjcči« svojo nalogo dobro opravil. Gre kajpak izkliučno le za interes Celia?! & Občni zbor mestne organizacije SLS v Celju se je ob veliki udeležbi somišljenikov iz celega mesta vršil v ponedeljek, 20 t. m. zvečer v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Iz poročil načelnika o predaval pisatelj br. Cerkvenik o temi: »Uspehi in neuspehi prolialkol'olnega delovanja doma in drugod v najnovejšem Času«. Pridite vsi člani ш članice ter drugi 1 Predavanje v »Pravniku«. V sredo 22. febr. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« univ. prof. g. dr. Milan Skerlj o predmetu: »Nekaj poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku delniškega zakona«. Predavanje se bo vršilo ob pol šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor »Zvem blagajniških zdravnikov« se vrši v nedeljo 2(i. febr. t. 1. ob pol tt. dopoldne v veliki dvorani OUZD ainbulatorlja na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom. Na obilno udeležbo članov vabi odbor. Prihodnja vaja (perfekrija) Družabnega odseka trgovskih nameščencev ZPNJ se vrši izjemoma jutri v Četrtek, dne 2». t. m. v r.e!enl dvorani hotela »Union«. Vsi dosedanji obiskovalci in člani so vljudno vabljeni. Maribor. Zadruga đri. nam. »Stoj Dom« v Mariboru ima avoj redni občni zbor v petek 24. t. m. ob pol osmih zvečer v prostorih društva stanovanjskih najemnikov. znanje. Dopisi Kranj. Danes pa še o cesti s kolodvora v mesto. Po mnenju »Jutra« naj bi io očedil poslanec Brodar. Ne bi vam bilo treba hoditi po takem blatu, če bi bili hoteli imeti v Kraniu carinarnico, in iz kaldrmine bi bil Inhko napravil tlakano cesto. Torej ni b'ata kriv g. poslanec, ampak kranjski mogotci, ki carinarnice v Kranju niso pa niso hoteli imeti. Pred leti so trgovci v Kraniu sami dali pobudo za carinarnico, dobro se zavedaioč velikih koristi in mnorih olajšav. ki bi iih imeli od tepa. Vse je bilo v teku, prostori za stanovania in skladišča ob-Hublieni, poslanec Brodar ie obvestil g. mestnega župana, je tudi druge veliake opomnil na te dobrote in na resto na ko'odvor. V*e zastonj, niso hoteli izvesti, kar hi še bilo treba! Zakaj, ne vemo, a dejstvo ie: oor^mno blato, ki bi ga ne bilo, če bi bila carinarnica, ker bi s tem prišla Kraniu v prid knldrmina. še več. Ooonndie. ali veste, kdo ima zasluge za to, da ste dobili direktno telefonsko rvezo iz Krama s Trstom in Gradcem ozir. Avstrijo In Italiio? Ali nai vam poslanec Brodar pred nos pomoli dvoie zahvalnih pisem krani*kih nek'erika'nih kropov za ninfrove ti«nešne intervpnriie za kraniske posnod«? Zdi se. da ste po7ablMvi: prej ste se obračali nani in se mu zahvalievali. kakor gre možem in kavalirirm, a sedai pa hočete vse utajiti? Kako nai se imemi'e to ravnanje? Ormež. V na?em okraiu obstola posebno Vinarsko društvo. Niepov tainik oblastni no«lanec Pe-tovar ie na svoio mko brer vednosti odbora in članstva, forei le kot član skliral občni zbor tega društva na jutri, 21. t. m. To no^ton^nie ie nam rerantmliivo in ukor smo zvedeli, ie predsednik društva protestiral 7oner občni 7bor. f«to ie storil hidi podpredsednik. Če bi se hitri občni 7bor vršil, so seveda vsi skleni — neveliavni. ker občni 'bor ni bil nravilno sklican. V mariborski oblasti deluje sedai SnlnSno vinarsko drušbo. ki bo v posameznih okraiih i7vedlo ori»ani7a<-i'-o podružnic. V ormoškem okraiu se bo ravnotako osnovala podružnica in ne vemo, k^k v7rok vodi p. Pefovaria. da na«'ona na tak način Storiti ie treba vse. da ne pride tudi v takih zadevah politika vmes. Kdor ie politik, je pač težko obiektiven gospodarski voditelj. Kamnik Naše prosvetno društvo nam je v preteklem tednu nudilo kar dvoje predavanj s skioptičnimi slikami. Prvo je imel prea polno dvorano 13. t. m. ff. prof. Janko Mlakar o svoii turi na Monte Rosa n Matterhorn (4505 m); poživil je popis svoie ture г njemu lastno dovtipnostjo, tako da že težko čakamo prihodnjega njegovepa predavanja, ki se nam obeta v kratkem času. — Drugo kaj zajemliivo predavanje pa je imel 17. f. m. mekiniski župnik V. Ca-dež o svojem potovanju skozi Švico in Nemčijo i I. 1911. Najden je bil okrog Novejša leta v Mekinjah pred župno cerkvijo zlat uhan. Lastnik ga dobi v občinski pisarni v Kamniku. Trbovlje Požar v rudniškem smrekovem nasadu. V soboto popoldne ie zlobna roka zanetila v rudniškem smrekovem nasadu na Podmcji požar, ki bi lahko uničil vse obširne, bogate napade, ako bi z vso naglico in požrtvovalnostjo ne iidušila ognia g. višji gozdar Arhar in g. Mauser, rudniški poduradnik v družbi še nekai drugih vaščanov. jJk Razdelitev rudniških travnikov in njiv najemnikom se je v ponedeljek izvršila pod vodstvom g. šumarskega inž. Vidra prvič, kar pomnimo v zadovoljstvo vseh navzočih. V obzir so se jemali res potrebni in oni z družbo in se ta pravična d* litev soloSuo odobravala. Na potovanju so glavoboli in nervozne te2-koče pogoste. Izkušeni potniki se varujejo s tem, da nosijo seboj vedno To ne olajšuje samo te bolečine, temveč tudi druge različne vrste in so izvrstno sredstvo pri mrzlici Pristne semo v originalnem zavoju Spori KONČNI ZAKLJUČKI V ST. MORITZU. Z bobsleighom so dvakrat sankali. Obe dirk? skupaj sta odločili končni vrstni red. Prvi dve mesti si je priborila Amerika, tretje mesto Nemfiia, četrto in peto Argentina, šesto Belgija, sedmo Romunija osmo Švica. V končni klasifikaciji vfeh tekem je dosegi« Norveška 95 točk, Amerika 45, Finska 35, Švedski 34, Avstrija 24, Kanad 14, Belgija 8, Francija id Anglija no 7. Češkoslovaška in Svita po 6, Argetv tina 5, Nemčija 4, Italija 3. Pripovedujejo, da je bila vsa prireditev slabo aranžirana; tudi 7akliučna slovc^nisl ni ostala udeležencem v po?ebno dobrem spominu Občinstvo «o na primer pripustili v stadion šele sredi med govorom predsednika olimpijskega odbora, grofa Baillet-Latour. THUNBERG O ST. MORITZU. Thunberga imenujejo »Nurmija na ledu«. Na povratku v finsko domovino so ostali Finci nekaj časa v Berlinu. Brez obotavljanja v cestni obleki so se spustili na drsališče in šlo je naokoli, da ie gle-davccm kar sapa zastajala, rundo za rundo hitreje. Drsavci podoba miru, roke nepremično na hrbtu. Okoli krivulj so kar frčali. Takih drsavcev Berlin še ni videl«. Ker so prišli Finci nenapovedani v športno palačo, šest krepkih postav, z zagorelim obrazom, jih ni nihče po7nal. Kar gledali so jih. ko so zvedeli, da so to "Ihunbcrg, Skutnabb, Back-man. Friman. Blomquist in Ovaska. Najbolj so se zanimali za Thunberga, ki si je bil v teku treh tednov priboril finsko, evropsko in svetovno prvenstvo ter dve olimpijski zmapi! Pripovedoval ie o svetovnih prvenstvenih tekmah v Pavosu in o olimpijskih igrah v St. Morit7U. »V Davosu je bilo krasno, v veselje nam je bilo drsanic lam. Od St Moritza sem pa prav 7a prav več pričakoval. Tudi orpani7aciia bi bi 'a lahko boliša. Edini, ki je položaj obv'adal, je bil Valair iz Davosa. a premalo so ga podpirali. Vreme ni bilo ugodno, led v primeri z Davosom slab. Na krajše razdabe niso inHi Amerikanci nobenega upania na uspeh. Na 10.000 metrov ie dosegel Amerikanec Joffe v presledkih najboljši čas, in ni i7kliučeno, da bi bil tudi v odlo-čivnem boju zmagal. Protest Amerikanr-ev proti anuliranju predtekov in proti niih ponovitvi sc m' zdi upravičen. Teka na 10.000 metrov bi ne bili smeli pričeti zaradi slabeča vremena; — če so ga pa pričeli, bi pa bili morali tudi do konca izvesti. Noben tekač bi se ne bil branil nastopiti. Amerikanci so i7rcdno fair snortniki. Kanadci so pa razočarali: hitro se razjezijo in se potem ne obnašajo športno. Slišal sem, da je olimpii«ki odbor ma'o ne-voljen, ker smo mi severn'aki tako hitro odšli. Vzrok je ta, ker smo se že davno prei dogovorili, da se sestanemo v soboto in nedeljo v Oslo in da st tam še enkrat poskusimo.« Teki v Oslo, ki jih Thunberg omenja, so se v soboto in v nedeljo tudi res vršili in so prinesli sledeče 7aključke: 500 metrov: Th. 44.1, Fvensen in Larsen 44.7 1500 m: Th. 2-21.8, Larsen 2:27.3, Ballangrud 2:27.0. Fvensen 2 283. 5000 Blomouist 8-47.2. Fvensen 8.48, Ballan grud 8:52.5, Carl-en in Th. 8-56.8. 10.000 m: Blomquist 17:47.7, Evensen 18:00.7 Th. 18 05.4. Skoda, da izbornl Blomnuisl v St Moritni ni mogel pokazati, kaj 7na. Vožnia iz St. Moritza v Oslo ni kar tako; zato so gornii rezultati nov d<*-kaz o i zborni kakovosti severnjakov. Hadlio PROGRAM. Sreda, 22. februarja: Zagreb: 20.35 koncert ruskih pesmi za solo In klavir. — Milan: 21 prenos operete iz gledališča. — Bretlau: 20.10 »Salomon', oriitorij (litin--del)- — Barcelona: 23.40 koncert kvinteta — /Ve-ga: 2146 klavirski koncert F-dur (F. Lisil). — Siuilgart: 20.15 simfoničen koncert. Mozart: Simfonija v G-molu — Čajkovskij; Suita — Milhaud: Saudades do Braz.il.; 21.16 Mati in dete v glasbi — Kalimice: 20.30 koncert — Brno: 19 orkestralni koneert. Thomas: »Mignon«, uvertura — Mi-cheli: II. suita — Godard: llereeuse de Joeelyn — Lconcavallo: Fantazija iz opere »Bajazzo«; 21 ljubezen in zakon v glasbi. — Him: 20.45 instrumentalni in vokalni koncert. — Oslo: 19.30 -22 koncert finskih skladb. — Lannenberij: 20 1'utovanj« po Afriki in besedi ln elasbi — Berlin: 1930 pre nos iz gledališča: »Corregidor«, opera (llugo Wolf) — L)avenlry: 19.46 lahka glasba: 21 orkestralni koncert. — Mil nt h en: 21.80 »?.овд1ег naše ljube Gospe«, muzikal. legenda za barilon s klavirjem. — Budapesl: 17.30 simfoničen koncert. — I ar-fanuL' 20B0 ve&vrui koncert. / / a//e novega KOLEDAR. Sreda, 22. februarja. Pepelnica. Sv. Petra stol v Antijohiji, Margareta, Abilij. — Jutri: Peter Damijan. Dunajska vremenska napoved za 22 februar. Jasno, ponoči mrzlo, podnevi zelo zvišana temperatura. ZGODOVINSKI DNEVL 22. februarja: 1897. je umrl zadnji nemški ljubljanski župan Anton vitez Laschan. — 1869. se je rodil slovenski slikar Josip Germ. — 1873. je umrl slovenski pisatelj Peter Danj-ko. — 1916. se je otvorila ruska Duma. — 1882. je srbska narodna skupščina proglasila Srbijo za kraljevino. — 1455. se je rodil humanist Ivan Reucl !in. — 1512. je umrl v Se-villi italijanski pe'ovalec Amerigo Vespucci. Po njem je dobila od Krištofa Kolumba odkrita Amerika svoje ime. — 1732. se je rodil ustvaritelj neodvisnosti Severne Amerike George Washington. — 1788, se je rodil filozof Artur Schopenhauev. — 1817. se je rodil komponist Niels W. Gade. — 1840. se je rodil socialist August Bebd. — 1875. je umrl geolog Cli. Lvetl. — 1912. je umrl etnograf Richard Ar.dree. it 5C letnica predsednika Slov. lovskega društva. Danes obhaja 50 letnico svojega rojstva predsednik Slov. lovskega društva g. dr. Ivan Lovrenčič. Jubilant se je rodil v Sodražici. Po končanih gimnazijskih študijah jc študiral pravo najprej na Dunaju, nato pa v Pragi, kjer je 16. decembra 1905 promoviral za doktorja prava. Leta 1913. je odprl odvetniško pisarno v Ljubljani, kjer deluje še danes. Dr. Lovrenčič je posvetil vse svoje moči organizaciji slovenskih lovcev. Leta 1907. je uetanovil Slovenski lovski klub v Ljubljani, ki se je leta 1909. spremenil v »Slovensko lovsko društvo«. Za predsednika je "bil 26 aprila 19)0 izvoljen dr Lovrenčič in je ostal predsednik do danes. .Kako lepo se je razvijala lovska organizacija pod spretnim vodstvom dr Lovrenčiča kažejo sledeče Številke: Leta 1907. je štela 63 članov, leta 1909. 170 članov, 1921. 1584 in 1927. 3053 članov. 2e leta 1910. ie začel dr. Lovrenčič izdajati »Lovca« kot glasilo S. L. D. Danes je »Lovec« gotovo najbolje urejevana znanstvena revija te stroke na jugu. Na pobudo dr. Lovrenčiča se je 1924. ustanovila Osrednja uprava zveze lovskih društev v kraljevini SHS s sedežem v Belgradu. Že leta 1922. je kralj Aleksander sprejet dr. Lovrenčiča v avdijenci La mu poklonil svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Najvišje odlikovanje pa je doseglo Slov. lovsko društvo in predvsem njegov zaslužni predsednik dr. Lovrenčič, ko so pristopili k društvu Nj. Vel. kralj m kraljica kot pokrovitelja, Nj. Vel. kralj Jurij Grški, Nj. Vis. knez Pavle in Nj. Vis. knez Nikola Gršiki kot ustanovni člani in pripeli društveni znak na sVoj lovski klobuk. Zaslužnemu organizatorju slovenskih lovcev ob petdesetletnici iskreno častitamo in želimo, da bi še mnogo let mogel delovati v procvit lovstva. VaruHe se prehlada! Pri bolezni, hripavosti glasa in nahodu чо neobhodno potrebne okusne ANACOT- PAff tejši človek moči, kako je njegova duša enostranska, in hrepeni po izpopolnitvi z vsem takim, kar je podobno Mariji, kar je .večno žensko'? Prav tako je hrepenel rimski človek volje po grški človečnosti. Zdravniki za živčne bolezni, ki niti oddaleč ne poznajo vsebine človeške duše, so dejali, da je češčer.je Marije nekakšna ljubezenska zabloda ali posledica neutelešenih otroških željž. Ne bom trdil, da ne bi bilo pri tem češčenje nikoli takih občutkov, posebno pri ljudeh, ki imajo nezdravo podlago. A bistva tega pojava se take razlage niti malo ne dotaknejo. Marijinega češčenja ne moremo rešiti s formulami spodnjega sveta, kaj izvira iz duhovnega stremljenja moža po osvoboditvi iz enostranosti spolne duše, po razširjenju lastnega bistva z darovi drugega spola — torej iz stremljenja po splošni človečnosti. Saj tudi Goethe ni mogel najbolj zrele razrešitve človeškega problema drugače podati, kakor z »mater glorioso«, ki povede trdo in slepo voljo moža v popolnoma drug svet duševnih sil, brez katerih se ne bi mogla dovršiti niti ena velika naloga človeškega skupnega življenja. Ali se ne ponavlja večno rešitev Oresta s pomočjo Iphigenije? (Ali Črtomira z Bogomilo?) Molčeče žrtvovanje, vest, čistost, odpuščanje, usmiljenje — vse te neoborožene sile življenja so za orožja vajenega in v orožju mislečega moža vtelesene v taki idealni ženi. Čim bolj doživlja resničnost Eve. čim več je v njem razborite in bojevite volje, tem bolj jc potreben zadoščenja in izpopolnitve tiste moči, ki vsebuje ponižno in miru polno dobroto, it Do 1. marca t. 1. je še čas, da se oglasijo oni, ki žele ob 70 letnici lurških prikazovanj pohiteti v Lurd. Romanje bo od 10. do 21. aprila in stane III. razred 2900 Din, hrana, stanovanje in vožnja. Poleg lepe vožnje ob laški in francoski revieri si bodo romarji ogledali tudi Ars in Рагау le Mcmial. Ker se bo treba odločiti do 1. marca, zato prosi vodstvo romanja gg. duhovnike, da blagovolijo na to romanje opozoriti prihodnjo nedeljo svoje vernike. it Shod SLS se je vršil v nedelfo 19. t. m. pri Sv. Gregoriju. Poročal je poslanec Š k u 1 j o političnem položaju in davčnem zakonu Obl. poslanec g. Peterim pa je poročal o delu obl. skupščine. Soglasno se je sklenila zaupnica in zahvala našim poslancem. it Materinski dan 25. marca bo najlepše proslavilo ono društvo, katero bo vprizorilo igrico: Mati. po Andersenovj pravljici, dramatiziral K. Meško. Igro je izdala in založila družba sv. Mohorja. Glasbene točke za tri-glasni ženski zbor je komponiral dr. A. Do-linar. Igrica obsega obilo krasnih mest, s katerih diha materinska ljubezen do otroka. Ako igro čitaš, te gane do solz. Lepi prizori Ln mične pesmice bodo glavno misel še lepše ožarile. Naroča se pri Prosvetni zvezi v I.iub-ljani, Mariboru in pri družbi v Celju. it Zlata poroka. V Pavli vasi v župniji Pišece pri Brežicah sta obhajala zlato poroko zakonska Franc in Marija Škof v krogu svojih štirih sinov in štirih hčera. Od sinov je eden zdravnik v Rajhenburgu, drugi bančni uradnik. * Podaljšanje roka za izvedbo volitev delavskih zaupnikov. Z ozirom na predlog Delavske zbornice v Ljubljani v zadevi podaljšanja roka za izvedbo volitev delavskih zaupnikov v letošnjem letu, ki je bil določen v smislu čl. 2 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov (U. 1. št. 3-3 z dne 9. jan. 1928) za mesec januar, je ministrstvo za socijalno politiko z odlokom Z. R. br. 610-IV z dne 24. jan. 1928 odredilo, da naj inšpekcija dcla v Ljubljani v sporazumu z Delavsko zbornico v Ljubljani podaljša za letošnje leto navedeni rok. Vsled tega podaljšujem za območje inšpekcije dela v Ljubljani, z ozirom na dopis Delavske zbornice št. 267 z dne 8. febr. 1928, rok za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za leto 1928 do konca meseca marca 1928. — Šef inšpekcije dela v Ljubljani: Ing. Evgen Baraga s, r. it Divji petelini že pojejo. Lepo in toplo vreme je letošnje leto zgodaj zbudilo divjega petelina in se že v loviščih proti Mariji Reki oglaša s svojim petjem, kar sc navadno zgodi druga leta šele v aprilu. it Za lovce. Dosihmal so imeli lovci za pokončavanje lisic in drugih živali največ zaupanja v strihninu. G. višij gozdar Arhar, ki je zaposlen v tem svojstvu pri TPD v Trbovljah, je pa po temeljitem večkratnem poskusu spoznal, da je za pokončavanje škodljivih živali najboljši strup »Cyanin«. Ko n. pr. lisica zavžije strihr.inov strup, se od mesta, kier ga zavžije, oddalji 100—500 korakov, ga izbluva ter zdrava odkuri, medtem ko cyanin takoj deluje in žival na mestu pogine. Od 12 lisic, se je samo ena oddaljila za par korakov. •k Glad v Hercegovini. Po poročilih Rdečega križa v Mostarju strada v Hercegovini okrog 14.000 družin s 70.000 člani. V samem Mostarju gladuje 2600 ljudi. it Tudi Dalmacija strada. Na otoku Braču je nastala velika lakota. Posebno stradajo kraji, kjer ni industrije. V neki vasi so za lakoto umrle tri osebe. * Požar. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestniku Jerneju Pušmku v Slatini na Svetini pri Celju. Zgorela je vsa krma, poljedelski stroji in orodje, 250 desk, preša, meso, zabela, sodi in še mnogo drugih reči. Gospodar se nahaja v največji stiski, ker je bilo poslopje zavarovano le za malenkost in ima bolehno ženo in otroke. ir Tatvina. Nad Zidanim mostom proti Rimskim toplicam ima znani ribič Laznik gostilno »Naš tabor«. V zgornji sobi je imel v predalu pod ključem shranjen prihranek 7300 Din. Tat, kateremu so morale biti vse razmere v hiši prav dobro znane, je izmaknil najprej ključ od predala, odprl in vzel le tisočake, ki so bili spodaj, pustil je drobiž 300 Din in zlatnino nedotaknjeno. Po tatvini je predal lepo zaklenil in položil ključ na svoje mesto. Zločin so kmalu odkrili, ker je rabil Laznik denar za nakup vina in zapazil, da je imel nepovabljenega in nepoštenega gosta v hiši. Orožniki z Z'danega mosta so zaprli enega osumljenca, ki pa odločno zanika vsako krivdo. it Donava narašča. Zadnja dva dneva je Donava pri Budimpešti narasla na 4 m 26 cm, pri Bratislavi pa je dosegla višino 5 m 35 cm. it Mačka zanetila ogenj. Dne 18. t. m. ob pol deveti uri zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje Leopolda Nanotnika v Gav-cah, župnija Sv. Martin na Paki. Zgorela so gospodarska poslopja ter kozolec, hiši je ostala nepoškodovana. V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti živino. Ogenj ic zanetila mačka, ki sc je grela preblizu železne peči. Užgala *e ji je dlaka ra v bolečinah je zdiv- BISEPN0BELI Z0B3E DEHTEČA USTA jaia žival proti gospodarskemu poslopju, kjer se je hotela skriti in je zanetila slamo. it Nove zračne p.oge v naš! državi. Zračna proga, ki je bila pred nekaj dnevi v naši državi otvorjena, je pokazala že prve dni svojega funkcioniranja, da ni bila samo potrebna, temveč, da jo jc zahtevala tudi trgov-sko-kulturna potreba, ki so jo zapadne države rešile še pred mnogimi leti. Ta naša prva zračna proga, ki veže zaenkrat le Belgrad in Zagreb, ima poleg tega še zvezo z zračno progo Belgrad — Bukarešt — Sofija in preko te z ostalimi orientalskimi progami. Projektiranih je še več zračnih prog, ki bodo otvorjene v najkrajšem času in ki bodo vezale med seboj vsa večja mesta v državi. Najprej bo uvedena zračna proga Belgrad :— Podgorica, na khteri bo trajalo potovanje tri ure. Nato se uvede proga Zagreb — Split in Belgrad — Skoplje z nekoliko postajami na progi. Velike važnost: bodo nove mednarodne proge, ki se bedo v kratkem uvedle. To bosta v prvi vrsti zračni progi Zagreb — Dunaj in Zagreb — Ljubljana — Trst. Na prvi progi bodo vršili promet izmenjalno naši avioni in av;odru škofijske gimnazije v dnevih 19. in 21. t. ui Najgloblja pripovedka, ki jo je ustvaril pred stoletji, v srednjem veku, nemški narod, govori o čarovniku Faustu Nezadovoljen s svojo e trudom pridobljeno učenostjo se Faust v svojem napuhu, da bi še \eč vr .lel in še več časti užil, zapiše hu-diCu; pogodba se glasi za 24 let. Toda tudi vse nove časti: sijajna palača, uič mu ne more ulešiti srca. t)o zadnjaga gledavec upa, videč, kako se nesrečni mož buri in okleva med nebom in peklom, da bo morda vendarle rešil svojo dušo; zaman, približa se dvanajsta ura zadnjega leta — Faust umrje nespokorjen. Nasprotno pa neuki šaljivec Pavliha s svojo preproščino srečno uide zankam pekla. To je ideja ljudske pripovedke, prvič tiskane v Nemcih 1. 1587. Doživela je potem nešteto dramatizacij, katerih je tudi Kralikova; najslavnejša je seveda Ooetliejeva. Pri Goetheji! se, kakor znano, Faust na koncu II. dela zveliča: Marija ga vzame v nebo; Kralik nasprotno ee je zvesto držal ljudske knjige. — To dramo so zelo srečno in z velikim umevanjem uprizorili dijaki zavoda ev. Stanislava. Faust in Mefisto sta imela najtežji vlogi, zlasti Faust, ki je bogastvo svojih lepih čustev z razsodnostjo ohranil prav do zadnjega, Mefisto ee je skrbno varoval, da ni zašel v palos in deklama-cijo; najhvaležnejšo vlogo pa je imel Pavliha, ki jo je bilo res tudi najlaglje naravno igrati. Tudi vsi drugi so svoje vlogo znali prav dobro. Gledavci smo sledili prav vsem prizorom z največjo pazljivostjo, često s prisrčnim emehom. Godba (pod vodstvom prof. V. Hybaška) nam je s svojimi diso-nancami prekrasno tolmačila grozni duševni boj Faustov. Vse, igravce in gledavce, je igra — to lahko zatrdimo — etično presunila: ne bomo je zlepa pozabili. Prevod je oskrbel in režiser je bil g. prof. Omerza. (Tisti prizor po pogre/.nitvi Faueta bi bil smel črtati, ker je bil odveć.) Udeleženec. Napitnic bo pri tem najbrže man|, bodo pa i zato — pametnejše. Kako še stanujejo ljudje v Evropi V San Cesareo v najbližji bližini Rima je okoli Icr-io-ov ft-inovalo v takih »laronMIh kolihMi. Meta mšnkh ргрешенз Seruns zoper gobavost Letno poročilo Britanske zveze za boj proti gobavosti napoveduje, da se bo ta strašna bolezen dala v kratkem popolnoma iztrebiti. Novo zdravljenje bo pomenilo triumf britanske medicine, ki je po več kot 10 letnem preizkušanju iznašla absolutno zdravilno sredstvo zoper gobavost v izsušenih plodih hyd-nacarpus-drevesa. V vsem britanskem imperiju, kjer ta bolezen razsaja, se bodo zgradila lečilišča. Število gobavih po vsej zemeljski obli znaša štiri milijone, od teh je 416.000 na britanskih tleh. >000 let stara pšeniena zrna dozorela Kakor znano, so našli v grobnici egiptovskega kralja Tutankamna poleg mumije tudi pšenična zmazki so bila 3000 let pred Kristusom kot daritev položena z njo v grob. Ta zrna so poslali v Kanado, in sicer v provinco Albcrto blizu South-Cooking jezera, kjer so najboljša tla za pšenico. Prva žetev jc bila malenkostna, vendar je dokazala, da pšenična zrna skozi cclih 3000 let niso izgubila svojo plodnost. Druga setev pa je prinesla še nepričakovano boljši rezultat. Klasje se zelo razlikuje od kanadskega, kajti iz egiptovskih zrn izrastlo klasje nosi 12 v obliki pahljače razvrščenih koncev. Zornost tisočletnega zrna je J|blla fblikči, da so posamezni klasovi imeli po '150 zrn. Iz tega zrnja dobljena moka jc mnogo frneiš'a k