Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
ta celo leto K 240-— ta pol leta K 120 —
V upravi stane mesečno K 18’—
V Ljubljani, sreda, 29. marca 1922.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna
Leto IL
•retoKtn tu .omnlitv* i to* •tttnir «Tto it«*. 6 — (Data ■ndnlitn it«*, so — Talatoa »a*. »prumlštn iU* 5U *ss*
CENE PO POŠTI:
ta četrt leta K 60*— ta en mesec K 20*—
Številka stane K 1*40
. A' . '".'lit* .' ' /v.'	*'	*'*»’	'	*v
Wi': !
aiscS dr. IKilhid
Hspoinlfe.
V torek 28. marca ob pol dveh popoldne je Umrl v Mariboru škof dr. Mihael Napotnik.
Pokojni škof je bil rojen dne 20 sept. 1850. v Tepanju pri Konjicah, gimnazijo pa je dovršil v Celju z odličnim uspehom. Po Bjaturi je vstopil v mariborsko semenišče
V mašnika je bil posvečen 25. julija 1875 Doktorat iz bogoslovja je napravil na dunajski univerzi. Po kratkem službovanju na deželi se je kasneje udejstvoval kot profesor v mariborski bogoslovnici in na dunajskem Avgustineju. Leta 1878. se je ude-fežil kot vojni kurat okupacije Bosne in Hercegovine. Za škofa je bil imenovan 27. sept. 1889.
Pokojni je bil tiha, skromna in deloma narava. Že v mladih letih je spisal več poljudno-znanstvenih razprav, kasneje pa se je pečal intenzivno s cerkveno-prav-nimi in cerkveno-političnimi vprašanji. Vse 8voje sile pa je posvetil podrobno cerkveno-organizatoričnemu delu. V tem oziru so znani njegovi globoki in stvarni pastirski listi. V Mariboru, kjer so za njegovega ško-fevanja divjali najhujši narodnostni boji med Sloveeci in Nemci, je imel pokojni silno težavno stališče. Le njegovi hladno preračunjeni taktiki se je zahvaliti, da je ohranila lavantinska škofija vladiko slovenske narodnosti, kar je pomenilo ob prevratu važen političen plus. Za njegovo zvesto zadržanje v Jugoslaviji je bil še
29.	jan. t. 1. odlikovan z redom sv. Save I. razreda. Svojo škofijo je vodil 32 let.
Pogreb pokojnega škofa se bo vršil v pondeljek, dne 3. aprila. Zjutraj ob pol 8. dri bodo blagoslovili truplo v škofijski pa-l*5i, nakar je bodo prenesli v stolno cerkev, kjer se bo pel mrtvaški oficij. Ob pol 10. uri bo slovesen rekvijem in cerkverii govor. Nato se bo vršil slovesen sprevod v baziliko Matere Milosti, kjer bo visoki pokojnik pokopan pod velikim oltarjem.
Pred hetifereicn o Gznoof.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA ZA GENOVO.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Jugoslovanska delegacija za genovsko obnovitveno konferenco je sestavljena sledeče: Predsednik Pašič; od ministrov so v delegaciji: op. NinČic, Kumanudi in Krstelj. Finančno-ekonomski ekspert je m. n. r. dr. Velizar Jankovič. Delegaciji je prideljena komisija strokovnjakov in sicer: dr. Todorovič, načelnik zun. min., dr. Radosavljevič, načelnik trg. min., sekretar dr. Miletič, Stoja-oinovič, ravnatelj Anglo-banke, dr. Janko
Hacin (edini Slovenec), dr. Stražnicki, profesor zag. univerze in zastopnik železniškega ministrstva Evgen de Rocco.
Zagrel), 28. marca. (Izv.) Spričo objave delegatov za obnovitveno konferenco
v	Genovi ugotavljajo blokaški politični krogi, da je belgrajska vlada s tem odklonila tozadevno noto Hrvatskega bloka in izključila hrvaški narod od genovske kon-
ference. Prva posledica tega preziranja hrvatskega naroda je, da belgrajska vlada v Genovi ne sme zastopati Hrvatov. Druga pa je, da bo šel Hrvatski blok sedaj svoja lastna pota, ki so mu na razpolago, ker je Belgrad dokazal s tem aktom prezira kon-čnoveljavno, da mu ni za sporazum med jugoslovanskimi narodi, marveč za nasilno hegemonijo.
SeUa parlamenta, minlsčer ne ve.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Mesto ob štirih se je današnja seja parlamenta začela šele ob šestih. Pred sejo se je namreč sestal ministrski svet, ki je razpravljal o moratoriju. Ker so se radikali izjavili proti moratoriju v celoti, demokratska mnenja pa so cepljena, se je sklenilo, vrniti zakonski načrt fin. odboru, kar pomenja padec moratorija. — V zbornici je bilo mnogo tujcev, ki z napetostjo pričakujejo, kaj bo z moratorijem, ki je na dnevnem redu.
—	Po rešitvi formalnosti odgovarja zunanji minister dr. Ninčič na tozadevno interpelacijo, da je Reka res najela posojilo v Italiji, česar pa Jugoslavija ne prizna, ker Reka še nima svoje ustave in more sklepati mednarodne pogodbe le s privoljenjem naše države. Na interpelacijo zemljoradni-kov o genovski konferenci odgovarja dr. Ninčič, da mu ni znano, da bo v Genovi stavljen predlog, da se Jugoslavija razoroži. Ako bi se to zares zgodilo, se bo naša država temu predlogu uprla, ker bi bil z razorožitvijo Jugoslavije ogrožen mir Evrope. Kar se pa tiče odnošajev do Rusije
smo v gospodarskem oziru skeptični, ker sta Rusija in Jugoslavija agrarni državi, v političnih vprašanjih pa bomo prej ko slej nastopali enotno in sporazumno z zavezniki. — Vojni minister odgovarja nato na vprašanje dr. Šimraka in tovarišev o oprostitvi novincev — vzdrževateljev 3vojih rodbin. Dr. Šimrak nastopa za človekoljubno postopanje in za razširjenje tozadevnih določil. — Nato pride skupščina na dnevni red: Debata o moratoriju. Pravosodni minister predlaga, naj se v smislu sklepa min. sveta vrne zakonski načrt fin. odboru. Večina pri glasovanju predlog pravosodnega ministra sprejme. — Zbornica preide na drugo točko dnevnega reda: Koncesija za ribolov na Ohridskem jezeru. K predmetu podajo zastopniki vseh strank svoja mnenja. Zemljoradniki se izrečejo za predlog, radikali proti. Pri glasovanju je bilo oddanih 126 glasov za, 44 pa proti. — Na jutrišnji seji se bo razpravljalo o obtožbi bivšega vojnega ministra, generala Zečeviča.
Ifinsliinsiil Izstopili iz olidE.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Radi globokega razkola, ki je nastal v muslimanskem klubu ob priliki glasovanja o oblastnih in srezkih samoupravah, sta podala danes muslimanska ministra ministrskemu predsedniku Nikoli Pasicu svojo ostavko. Spor med obema strujama v muslimanskem klubu je tako ostrega značaja, da se nameravata prva kot druga struja obrniti z apelom na volivce. Razvoj spora zasleduje-
jo belgrajski politični krogi z veliko napetostjo.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Situacija v Jugoslovanskem muslimanskem klubu je ostala nespremenjena. O izstopu dr. Spahe in njegovih pristašev iz kluba ni govora, ker se dr. Spaho sklicuje, da ima v klubu večino. Njegova struja šteje 11, dočim dr. Karamehmedovičeva samo 10 članov, ostali so indiferentni.
Kriza Dtsdizili strank.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Vladna kriza še vedno ni rešena in so spori o posameznih zakonih vedno ostrejši. Vlada zavlačuje krizo s tem, da glasovanje v spornih zakonih odlaga od dneva do dneva. Tako so odlagali glasovanje o zakonu za od-goditev plačil v inozemstvu, ker so proti njemu nastopili vsi radikali in tudi precej
Bela roha na suni im?
Belgrad, 28. marca. (Izv ) V parlamentarnih krogih se je zadnje čase živahno širila govorica, da namerava vojni minister
demokratov. Na eni zadnjih sej demokratskega kluba je dr. Kumanudi radi tega stavil svoj portfelj na razpolago. Demokratski klub je sinoči ponovno razpravljal o zade-
vi	in je po daljši debati izrekel ministru dr. Kumanudiju zaupnico, vsled česar je on svojo demisijo umaknil.
general Vasic odstopiti. Nekateri krogi so to namero vojnega ministra spravljali v zvezo z odstopom generala Okanoviča, vodje bele roke.
Ponra£ Rušili.
Strašna nesreča je zadela rusko ljudstvo. Silna lakota uničuje tisoče in stotiso-če življenj ruskih otrok, mater in očetov. Svet, ki tako hladno računa, tudi pri tej veliki katastrofi večinoma stoji hladno ob strani. Le posamezniki so se zganili ter; začeli nabirati prispevke v pomoč gladne-mu ruskemu ljudstvu. Med najizrazitejšimi klicarji na pomoč je slavni Norvežan Nan-sen, ki je organiziral veliko akcijo, s katero lajša gorje. Precej pozno se je razgibala naša javnost. V Ljubljani se je osnoval pretečeno nedeljo poseben odbor, ki mu načeljujejo škof dr. Jeglič, rektor univerze, namestnik dr. Hribar in župan dr. Perič. Istočasno so se začeli gibati tudi v Mariboru. Prispevki, ki se bodo nabirali med slovenskim ljudstvom, se bodo pošiljali v Rusijo naravnost v gladu joče kraje po posredovanju Nansenove akcije, ki ni strankarska, ampak izključno le dobrodelna.
Žal, da nasprotniki sovjetske Rusije to nesrečo celega ruskega naroda hočejo politično izrabljati. Zato je treba navesti besede Nansenove, ki jih je ta povedal *■ Londonu. Nansen pravi:
>Ostudne laži se širijo o meni, o sovjetski vladi in o pomožni akciji. Najne-sramneje se izrabljajo celo moje lastne besede. Te laži so se udejstvile s tem, da ovirajo naše delo in milijone gonijo v smrt. Hotel bi videti ljudi, ki si te laži izmišljajo, želel bi jim pokazati blede matere in umirajočo deco Volge. Želim na njihovih dušah zapečatiti krivico, ki jo nosijo do svoje smrti, do groba in onkraj groba.
Današnja lakota v Rusiji je najstrašnejša, — kar jih svet pozna. Lakota ni rezultat sovjetske uprave. Ona je rezultat vojne od zunaj in znotraj, in pa sedemletne blokade. V drugi vrsti je vzrok odvzemanje hrane v času, ko so se razne vojaške akcije vršile v Rusiji. Prvi in najtehtnejši vzrok je pa suša, kakoršne svet ne pomni.
Nesramna laž je trditev, da poslana pomoč ni bila izročena gladnim. Svečano izjavljam — pa naj bo kdorkoli, ki oporeka — da se je vse do zadnjega grama dalo gladnim 1
Evropa mora rešiti Rusijo, da reši sebe strašne gospodarske katastrofe. Na spomlad mora dobiti svet ob Volgi dovolj hrane in semena, drugače bo Povoložje pustinja in vrsta pride tudi na Evropo. Potrebna je za Evropo dovolj mala svota. Amerikan. kongres je izglasoval 20 milijonov dolarjev, še tri milijone angleških li-ver in glavno je rešeno. Doslej so evropski narodi nabrali 125.000 liver, a to je male in pomoč prihaja vse prepočasi — kot kaplja za kapljo.
20 milijonov ljudi, žen in otrok, je ob sojenih na smrt, če ne bo pomoč izdatnejše in hitrejša. Za polovico teh nesrečnikov j( itak že prepozno, drugi pa rabijo nujne pomoč. Ena tona hrane reši 12 živijenj, ene človeško življenje stane 15 šilingov. Mo goče celo manj, Evropa pa ne da niti tel 15 šilingov.
Tmel.
11
Romun, Spisal Bernhard Kellermann. —- Poslovenil Peter ^ Mlakar.
Nekaj minut pred deveto se je prikazal Altan sam )»b vrtu, da se prepriča, ali so se njegove odredbe natančno upoštevale. Kakor bi trenil, je zapazil vtihotapljeni brezžični telefonski aparat v vejah neke lovorike in čez četrt ure ga je spet prejel nazaj zvitež v sobi 3512 kot krasno zavit in zapečaten ekspresen paket — in ni bil presenečen, kajti v svojem slušalu je bil razločno slišal, kako je neki glas nekam nevoljno dejal:
»Spravite to reč vkrajl«
Od devetih naprej je začelo dvigalo svoj posel.
Povabljenci so kapljali poteč se in sopihajoč iz hotelskega velikana, ki je vkljub vsem hladilnicam žarel od vročine. Prihajali so iz pekla v vice. Vsakega, ki jc izstopil iz dvigala, je ta steber žgoče vročine Vrgel nazaj. Nato pa je vsak v trenutku slekel suknjo in ni navzočih dam nič prej vljudno prosil za dovoljenje. Ti dami sta bili Muud — vesela, cvetoča v anežnobeli obleki — in Mrs. Brown, stara, majhna, ubožno oblečena gospa z rumenim licem in nezaupljivim pogledom naglušnih skopulj: najbogatejša žena v Državah in slovita oderulja.
Povabljeni so se med seboj brez izjeme poznali. Seznanili so se bili na različnih bojiščih, in bili so dolgoletne bitke z ramo ob rami ali pa med seboj. Med seboj se niso bogvekako spoštovali, toda cenili so se vendarle. Bili so že skoraj vsi osiveli ali belih las, mirni, častitljivi, ustaljeni in modri kakor jesen;
večina je imela dobrodušne, prijazne, da, otroške oči Stali so v skupinah, kramljali in se šalili ali pa hodili po dva in dva gor in dol ter si prišepetavali. Samotarji in molčečneži so že tiho sedeli v naslonjačih ter gledali hladno, zamišljeno in nekoliko čemernega obraza na perzijsko preprogo, ki je bila razprostrta po tleh. Tupatam so potegnili uro ter se ozrli na dvigalo: še vedno so prihajali zapozneli gostje.
Spodaj pa je vrel Ncw-York in zdelo se je, da to vrvenje podvaja vročino. NewYork se je potil kakor rokoborec po borenju, sopihal je kakor lokomotiva, ki ima že svojih tristo milj za seboj ter si oddihuje na kolodvoru. Avtomobili, ki so se prilepljali v razmehčani asfalt, so brneli in ropotali v broadwayski soteski, drug drugega potiskajoči vlaki električnih voz šo tolkli na svoje zvonce; nekje prav daleč je trgal ušesa visoki glas zvonca: gasilni vlak, ki je drvel po cesti. V zraku je brnel odmev velikih zvonov, pomešan z daljnjimi kriki, kakor da nekje daleč more ljudi na kupe.
Okoli in okoli so gorele v temnomodri, vroči noči luči, o katerih sc na prvi hip ni moglo reči, ali stoje na zemlji ali na nebu. Z vrta na strehi se je videl odsek dvajsetkilometrske broadwayske soteste, ki cepi New York v dva dela; razbeljen, zijajoč plavž, v katerem se ližejo barvasti plameni in na čigar dnu se vrste mikroskopični delci žlindre: živi ljudje. Stranska cesta v neposredni bližini jc jemala vid, kakor veletok razbeljenega svinca. Iz bolj oddaljenih prečnih cest so se dvigale svetlosrebrnaste meglice. Posamezni nebotičniki so se dvigali beli kot pošasti v svitu bližnjega trga. Toda tam je stala spet skupina tesno drug
ob drugem stisnjenih stolpnjakov, temnih, molčečih kakor velikanski nagrobniki, ki so štrleli iznad vase pogreznjenih pritlikavih, neznatnih dvanajst do petnajst nadstropnih bajt. Na nebu v daljavi ducat nadstropij medlo odsevajočih šip, ne da bi se moglo videti najmanjše znamenje o kakšni hiši. Tu in tam štirideset nadstropni stolpi, na katerih so plamteli medli ognji: strešni vrtovi hotelov Regis, Metropolitain, Wa!dorf Astoria, Republic. Okoli na obzorju so žarela motna, ognjena jezera: Hoboken, Jersey City, Brooklyn, Ost-New York. V vrzeli med dvema temnima nebotičnikoma jc vsako minuto zabliskal dvožaren svetloben pas, ka-< kor električni iskri, ki sikata preko zidov: zračna že-< leznica šeste Avenueje. Okoli hotela je blesketala v noči umetna razsvetljava. Neprestano so lili svetlobni curki barvaste snope žarkov s tal proti nebu. Blisk je oplazil stolpnjak od tal do vrha ter zažgal velikanski čevelj v visok plamen. Hiša se je ovila v morje plamenov in v zubljih se je prikazal rdeč bik: Buli Durharo
— tobak za kajenje. Rakete so sikale pod nebo, rnz-letavale se ter stresale vabljive besede. Violetno solnce je krožilo kakor blazno visoko v zraku ter bljuvalo ogenj na Manhattan, bledi svetlobni stožci žarometov so otipavali obzorje ter osvetljevali z apnom pobeljeno morje hiš. Visoko na nebesnem svodu so pa. brlele nad bleščečim se New Yorkom blede, neznatne mrli-have, zabrisane zvezde in medli mesec.
Od Botteryje sem je priplul med mehkim propeler-jevim brenčanjem reklamni zrakoplov: dvoje velikih oči kakor sova. Na trebuhu sove so se zapored vrstile besede: Zdravje! — Uspeh! — Sugestija! — Bogastvo!
— Pinestreet 141
Stran
. »Novi čase, dne 29. marca 1922.
štev. 72,
Pred štirimi meseci sem prosil pri vladah za 5 milijonov liver — pa so odbile! Izgubili smo štiri mesece in vsaki mesec jemlje skoro dvem milijonom življenje. Te žrtve bi bile lahko rešene do zadnje, če bi vlade poslušale naš glas ter dale potrebno svoto.
Nazadnje sem bil med glad no deco v Povolžju (kraji ob Volgi). Ždi se mi, da še danes vidim te otroške velike in žalostne oči, uprte v me. V njih imenu, v imenu človečanska in ljubezni do bližnjega apeliram na bližnje, na ves svet, da pomaga, dokler še ni prepozno k
Te besede povedo dovolj! Ljudje s človeškimi srci bodo pomagali sami, če vlade odrekajo svojo pomoč milijonom umirajočih. In če se tudi naša vlada na-pram bratskemu ljudstvu ne zgane, naj to stori slovensko ljudstvo samo, kakor se samo organizira v pomoč hrvatsko in srbsko ljudstvo. V prvi vrsti pa je to dolžnost vseh krščanskih ljudi in njihovih organizacij. Po naših cerkvah se je že pobiralo za stradajoče in lakote umirajoče! Sedaj naj vse krščanske organizacije iznova s podvojeno silo gredo na delo!
Današnje predborza-
Ziiricli, 29. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Budimpešta 0.57. Berlin 1.55, Italija 26.10, London 22.51, New-york 515, Pariz 46.50, Praga 9.30, Dunaj 0.0675, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Holandsko 196.16, n. a. krona 0.07.
maršttBrsfee asi«.
Protestni shod nižjih državnih uslužbencev v Mariboru proti odredbi vlade, da se onim slugam, ki od svoje imovine plačujejo več kot 5 Din davka, odtegnejo družinske doklade, in proti nesocialni raz-predelitvi osebnih doklad nižjim uslužbencem se vrši v četrtek 30. t, m. ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne Orovič, Vetrinjska ul. 24. Dolžnost vsakega nižjega državnega uslužbenca je, da se protestnega shoda zanesljivo udeleži. — Sklicatelji.
Krekova posojilnica v Maribora uraduje razen sobote popoldne od 3.-5. in vsako nedeljo od 9.—11. dopoldne, na splošno željo do preklica tudi vsako nedeljo od 4.—5. ure popoldne. Posojilniški prostori se nahajajo v Frančiškanski ulici 2.
Končana je stavka krojaških pomočnikov z ozirom na to, da so mojstri privolili 40 odstotno zvišanje mezd. oz Seja obč. sveta. V petek 31. marca ob
19. uri se v mestni posvetovalnici nadaljuje II redna seja občinskega sveta.
Zastopnik mestnega prebivalstva je demokratski obč. svetnik dr. Sernec. Namesto da bi zastopal interese mestne občine in njenega prebivalstva, pa zastopa velekapitalistično falsko elektrarno, v katere imenu je odpovedal pogodbo mestni občini. Ja kadar gre za denar, takrat pač demokratski ljudski zastopniki preradi pozabijo na svoje obljube, katerih so polni pred vsakimi volitvami.
Jfohtlčni dogodki.
4- O Ljeninovi smrti so poročali že nekateri časopisi. Vesti o Ljeninovi smrti pa še niso potrjene in so najbrže prezgodnje.
+ 40 milijonov kron za agitacijo in reklamo drž. investicijskega posojila je izdala belgrajska vlada, kakor je bilo ugotovljeno na seji finančnega odbora. Agitacija in reklama za državna posojila je sicer nujno potrebna, posebno v Jugoslaviji, kadar je na krmilu radikalno-demokratska koalicija, vendar je omenjena vsota sumljivo visoka. In kar je glavno: Vkljub agitaciji, ki je stala tako ogromne vsote, posojilo — ni uspelo. Uspelo pa ni, ker je bila na krmilu slaoa vlada. No milijoni, marveč dobra, na zaupanju delovnega ljudstva sloneča vlada je oajboljša agitacija za drž. posojilo!
+ Odločen ugovor bo podal predsednik reške vlade dr. Zaneila vsem državam. V protestu zahteva: 1. Povratek reške vlade, konstitiu nte iu policije. 2c Odstranitev vseh tujcev, ki so prišli na Reko po letu 1918. 3. Italij ' plača storjeno škodo. 4. Nepri-znanje d: igov rcvelucijonaraih vlad. 5. U>po-stavitev iuke bi drugih javnih zgradb. 6. Odstranitev vseh uradnikov, italijanskih državljanov.
+ OdklnfluBO stališče baltskih držav nasproti Rusiu. Sovjetska vlada je bila predlaga’a bal iškim državam skupno konferenco. S.e/.j sta Finska in Letonija odgovorili iv povabilo odklonilno. Finski ministrski predsednik je odklonitev utemeljil s tevii. da nima — časa.
+ v r> L votivna pravica na Francoskem. f.znicostfa poslanska zbornica je že
20. maje 1*719. sklenila zakon, ki daje ženskam alti. no m pasivno volivno pravico. Zakon j - n;, .o prišel v senat, ki ga je od-kazal pos.-bni Komisiji v pretres. Na tej točki je stvar ostala do danes. Sedaj je Irancev j .-er.stvo započelo veliko gibanj, da se vprašan e končnovcljavno reši, 18. t, m. se ie vršil na sorbounskem vseučili-
šču v Parizu pod predsedništvom rektorja Appella velik shod za žensko volivno pravico, ki se ga je vdeležilo nad 3000 oseb. Na shodu je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija, ki poziva senat, naj čim preje potrdi zakon za žensko volivno pravico.
4- Za znižanje vojaških izdatkov na
Češkoslovaškem. Češkoslovaško vojno ministrstvo je ustanovilo varčevalno komisijo, ki naj temeljito prouči vojno upravo in stavi primerne predloge za poenostavljenje in pocenjenje celega aparata. Komisija je takoj izdala poziv na pripadnike ministrstva in armade, naj vsak po svojem pre-vdarku izdela predloge za varčevanje in jih posije njej. Te predloge bo komisija pri izdelavi svojih lastnih predlogov vpošteva-la. Preosnuje se vojno ministrstvo in višja poveljstva, vse moči se bodo bolj izrabile, z denarjem in vsemi materialiami se bo kolikor mogoče varčno ravnalo. Vojaška uprava se bo smotreno decentralizirala, da se odpravijo nepotrebne pisarije. Vse vojaške pisarne in ustanove se osredotočijo v lastnih poslopjih. Na ta način upajo v nekaj letih znižati vojni proračun za 1 milijardo kron. Z 1. 1924. se zniža vojaška službena doba na 18 mesecev. Češkoslovaškemu vojnemu ministrstvu načeluje znani bivši državni pos.Hnec Udržal.
jDnevni dogodki
— Poštni čekovni zavod v Ljnbljani
objavlja vsem svojim računoimetnikom, da se bode po odredbi ministrstva za pošto in brzojav z dne 18. marca 1922, št. 14.930 počenši s 1. aprilom 1922 začela obrestovati imovina na čekovnih računih pri poštni hranilnici v Sarajevu ter pri poštnih čekovnih zavodih v Zagrebu in Ljubljani z 1.8 %.
— Stanovanjska kriza in varstvo najemnikov na Češkoslovaškem. Te dni se je vršil v Pragi velik javen shod, ki se je pečal s stanovanjsko krizo in varstvom najemnikov. Glavni govornik je bil mestni svetnik dr. Langer, ki je izvajal: V Pragi je glasom uradnih podatkov 4000 družin brez strehe, mnogo drugih družin stanuje po nezdravih, prenapolnjenih stanovanjih. Vsled pomanjkanja stanovanj se je razvilo veliko stanovanjsko oderuštvo. Vsemu temu je mogoče odpomoči le z zidanjem novih hiš. Da se dobe sredstva v to svrho, je treba obdavčiti tiste, ki imajo udobna stanovanja, delavnice in trgovske lokale. Tako si je ustvarila stavbeni fond med drugimi državami Nemčija, ki pobira 50 odstotni stavbni davek. Ta davek ji prinaša na leto 6 milijard mark, kar zadostuje za zgradbo 200.000 stanovanj letno, ne da bi bi bil prizadet državni proračun. Zakon o varstvu najemnikov se mora podaljšati najmanj za 5 let; sodnijsko deložirati se ne sme nihče, kdor brez lastne krivde ni mogel najti drugega stanovanja ali lokala. Najemnine se smejo zvišati le v toliko, v kolikor ie to potrebno za vzdrževanje poslopij.
Iz Trebnjega poročajo: Kakor do malega povsod tako smo imeli tudi v našem kraju lansko jesen slabo seneno letino. Marsikateri rep je moral iz hleva, ker ni bilo dovolj piče. Slednji kmetič je obdržal doma, kar je vzdržali moral za obdelovanje polja. A še to govedo, ki je ostalo pri jaslih, trpi pomanjkanje. Mnogi krmijo s slamo, nekateri so pa tudi s slamo pri kraiu ter gonijo živino že na pašo, dasi je komaj dobro izginila bela snežna odeja. Da ti siromaki sila težko pričakujejo toplejših dni, da bo po pašnikih in ob potih trava pognala, je jasno ko beli dan. Dežja imamo dovolj, zdaj si vsi želimo samo soinca.
— Iz Preserja. V neposredni bližini preserskega kolodvora stavi pctorica kme-tiških veljakov parno žago, odkoder se bo po železn. tiru odpravljal les na postajo. Vse podjetje bo stalo lepe denarje, a se bo vsekako rentiralo. Kakor znano, imamo tod okoli lepe gozde. Zadnje dni smo imeli dosti, ali bolj rečeno preveč dežja. Cesta pri Notranjih goricah je pod vodo, kar se ni zgodilo že nekaj let sem.
— Plesalce na vrvi kot oče. V Parizu so zaprli akrobata Hanibala i\layerja, ker je trpinčil svoja dva sinova, stara 12 ozir. 13 let. Mayer je bil dvakrat oženjen in je iinel 16 otrok.
— Za ohranitev narodne pesmi. Med istrskimi Hrvati se je začela akcija za ohranitev in poživitev istrske narodne pesmi med ljudstvom. Nanovo se izda Brajšova zbirka istrskih narodnih pesmi z napevi ter se še izpopolni z novimi izbranimi pe-smami. Istrske hrvatske narodne pesmi so pravi biseri jugoslovanskega petja.
— Izseljevanje iz Nemške Avstrije na-rašča. Po uradni statistiki se je izselilo iz Avstrije v prekomorske kraje vsega vkup 5176 oseb in sicer: z Dunaja 1982, iz Nižje Avstrijskega 429, Gornfe Avstrijskega 99, Štajerske 452, Koroške 102, Solnograške 25, Tirolske 25, Predarlske 189 ter iz Bur-genlanda 1873. V Ameriko je šlo od navedenih števil 4157 oseb.
— Preganjanje tobakarjev sn napoveduje na češkoslovaškem, železniško ministrstvo je y smislu obratnega reda nreno-
vedalo kajenje po kolodvorskih čakalnicah.
Vsled kajenja se kvari oprava, a nad slabim zrakom se pritožujejo potniki nekadilci. Železniško ministrstvo naznanja, da bo posvetilo večjo skrb tudi vozovom za nekadilce.
— Veleposestvo Maksimir in kmetje. Dokler je bilo posestvo Maksimir pri Zagrebu še last nadškofa, so okoliški kmetje obdelovali zemljo in spravljali ves pridelek zase, ne da bi jih kdo motil. Letos pa je to posestvo prevzela poljedelska fakulteta, kar je bilo kmetom tudi objavljeno. Ti pa so ldjub temu prišli te dni in pričeli orati. Vlada je vsled tega poslala oddelek policije na konjih, ki jih je po dolgem prerekanju odgnala, voditelja pa zaprla.
— Tatvina v goričanski papirnici. Ana Lukančič, katera je ukradla v goričanski papirnici 148 kg papirja, je bila obsojena na deset dni zapora.
ljubljanski dogodki.
lj Prijave tujcev. V interesu državnega gospodarstva bodo veljale od 1. aprila 1922 nadalje tri zglasilnice za prijave strank, tujcev, sprememba bivališča i. t. d. kakor je to predpisano za ljubljanski okoliš v deželnem zakoniku z dne 28. marca 1913, št. 13 30 p a r. Zgasilnice se bo prodajalo v Zglasilnem uradu policijskega ravnateljstva in po vseh polic, stražnicah v Ljubljani.
lj Skrivnosten kriminalen slučaj. 23. t. m. so delavci vevške papirnice našli pri zatvornici dva kosa človeškega trupla in sicer del noge in večji del stegna. Kosti so se držale mišice in koža ter so ležale v vodi kake 3—5 mesecev, Ti kosi so po mnenju strokovnjakov ostanki razvitega ženskega trupla. Naše kriminalne oblasti delajo s polno paro, da razjasne ta misterio-zen slučaj.
lj Junaška zgodba ali poplačana nehvaležnost. Grdo nehvaležnost je doživel sinoči neki F. F., ki je gostil 7 visokošol-cev in jim dobro plačeval za pijačo. Mesto da bi mu bili hvaležni, so ga pa na šentjakobskem mestu napadli. Junaški F. F. pa je ta napad z vso odločnostjo odbil in se pri tem pokazal tako izurjenega in spretnega, da je na lice mesta došli policaj našel samo še tri nehvaležneže, ki so ležali na tleh, dočim so ostali urnih nog zbežali v nočno temo.
lj Tatica perila. Policija je aretirala neko Marijo Druškovič, ki je prodajata mokro rjuho zaznamenovano z I. K. 16. Komur je bila ukradena, naj se javi pri revirnem nadzorniku Žajdeli.
Jtaša društva.
i Srbolirvatski tečaj za mojstre in pomočnike priredi kat. društvo rokod. pomočnikov. Vodil ga bo g. prof. Mazovec. Pricno se v sredo 29. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani rokodelskega doma. Kdor ga želi obiskovati, naj se takoj zglasi pri predsedstvu društva.
d Kako čitajmo knjige, pojasni gosp. Narte Velikonja v rak. krožku v četrtek
30.	aprila zvečer ob 8.
d Ljudski oder. V nedeljo 2. februarja ob pol 8. uri zvečer ponovi Ljudski oder na splošno željo narodno igro s peljem »Deseti brate — Vstopnice se dobe v predprodaji v nedeijo, na dan predstave od 9.—12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne do začetka predstave.
gospodarstvo.
= Cene v sovjetski Buški. Zadnje dni so bile registrirane na moskovski borzi naslednje cene: železo raznih vrst 1,000.000 rubljev (kjer ni navedena teža, je umeti ceno za 1 pud = 16 kg), valjčno železo
1.500.000 rubljev, tirnično železo 1.200.000 rubljev, črna pločevina 1,600.000 rubljev, bela pločevina 1,700.000 rubljev, jeklo: za stroje 2,000.000 rubljev, besemersko 1 milijon 200 tisoč rubljev, dobro kaljeno
3.500.000 rubljev, peresno jeklo 1,200.000 rubljev, vijaki 300.000 rubljev, žica v svitkih 900.000 rubljev, aluminijasta in jeklena žica 2,800.000 rubljev, med v ploščah 3,000.000 rubljev, med v palicah 2,800.000
j rubljev, cin 3,500.000 rubljev, cink 650.000 j rubljev. Plug stane 3,000.000 rubljev, brana 2,500.000 rubljev, grablje 185.000 do
200.000 rubljev. Velblodova koža se plačuje po 3,000.000 rubljev, ovčja koža po
2.200.000 rubljev.
iiteinšCirlen.
VABILO NA ŽELEZNIČARSKI SnOD!
Železničarji! Kljub temu, da je bil žel. koalicijski odbor na javnem shodu v Mestnem domu dne 23. marca t. 1. obsojen in pozvan, da se loti nemudoma dela v ko-
rist železničarjem, se tovarišu Blažu Ko»| rošcu ni zdelo vredno, da bi se na to oziral. Njegovi zavezniki v koaliciji se tudi ne ganejo. Ker vem, da me moji nasprotniki zaradi moje brezobzirnosti in odločnosti ne morejo prenašati, se mi je zdelo potrebno da se iz koalicijskega odbora sam prostovoljno umaknem, .samo zato, da bi se f odboru delalo.
Toda, vse nič ne pomaga. Tov. Blaž Korošec hodi okoli in pravi, da se je koalicija razbila. Straši železničarje, da bodo že videli, kaj bodo dosegli z Beltramom, če ZJŽ noče biti ž njim v koaliciji. Ker se zastopniki »Saveza« in uradniškega Udru-ženja ne ganejo, je jasno, da se obsojeni zastopniki v koalicijskem odboru, nočejo ozirati na resolucijo, ki jih poživlja n* resno delo. S tem hočejo voditelji organizacij, pod vodstvom tov. Blaža Korošca terorizirati celokupno železni carstvo. To postopanje je tem bolj neodpustljivo, ker se je zgodilo v trenotku, ko je treba med že* lezničarstvom zaradi v nebo vpijočih krivic, ki se nam gode, največje sloge in solidarnosti. Medtem, ko je en del železničarjev oropan državljanskih pravic in svobode, drugi del pa se protizakonitim potom odpušča iz službe, vpokojuje ter brezobzirno premešča iz kraja v kraj kakor žoga, ko se za uveljavljenje službene pragmatike na merodajnih mestih še niti ne menijo, se tov. Blažu in njegovim zaveznikom ne zdi vredno, postaviti se odločno v bran proti tolikim krivicam in preganjanju.
Dolžnost me v vesti veže, da storinl vse, da se prepreči in onemogoči tako početje tov. Blaža in njegovih zaveznikov.’ Zato sem se odločil, da sklicujem za v soboto 1. aprila t. 1.
javen železničarski shod,
ki se bo vršil v Mestnem domu ob pol 8. uri zvečer, da si na tem shodu izvolite odbor, kateri edini bo imel pravico vas zastopati.
Na shod pridite vsi organizirani in neorganizirani železničarji, kjer izjavite, da vas nihče drugi nima pravice več zastopati kakor edino le tisti odbor, ki si ga boste sami na shodu izvolili. Dobro se pripravite s tem, da se že pred shodom med seboj razgovorite in predlagate na shodu izmed sebe samo take poštene in zanesljive tovariše, kateri ne bodo klečeplazili na merodajnih mestih, ki se ne bodo branili imeti javnih sej, ter o vsem delu javno obravnavati in biti pod vednim nazorstvom tistih, katere bodo zastopali.
Poskrbeti morate, da se slioda udeleže samo železničarji, ker je na dnevnem redu zadeva, ki se samo železničarjev tiče.
Nadalje je treba, da skrbite na shodn za red in dostojno zborovanje. Nikdo naj ne moti nobenega govornika, naj se ne kriči in ne vpije, temveč naj se shod mirno in resno vrši, kakor je potrebno, da se pokaže medsebojna bratska sloga in edinost.
Tako se mirno, složno in sporazumno brez vsakega razburjenja izvoli odbor, ki bo edini pooblaščen zastopati celokupno železničarstvo namesto žel. pokrajinskega koalicijskega odbora. Tako bo solidarnost vseh železničarjev najbolje zagotovljena.
Upam, da se bo železničarstvo na ta način rešilo škodljivega početja Zveze jug. železničarjev in njihovih zaveznikov, ter da se bo začelo tako resno, složno, sporazumno in odločno delo, da bomo železničarji dosegli svoje pravice in se rešili zatiranja, preganjanja in krivic, ki se nam gode.
Prosim vse tovariše železničarje, da pridete vsi na shod. Posebej pa še prosim vse strojne in vlakospremne tovariše južne in državne železnice da obveste tovariše po vseh postajah tudi izven Ljubljane, da pošljejo na shod tudi izvenljubljanski železničarji svoje zastopnike.
Tovariši železničarji! Pokažite, da ste resni in odločni možje, ki se ne pustite terorizirati od nikogar ter se znate zastopati tudi sami, brez tovariša Blaža in njegovih zaveznikov.	Fr.	Beltram.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremlar,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
■J!
Oj
10
iil
Išče se
tovarniški jermenar in sedlar
z dobrimi spričevali o ednakem službovanju, kateri se razume na vsa v poStev prihajajoča dola. Ponudbe na bombaževo piedil-nico in tkalnico v Tržiču.
Ul
Ml
§
m
»Gazela" »Gazela"
»Gazela"
»Gazela"
milo se peni kot najboljše toaletno milo. milo je visoko procentno in zategadelj Stedljivo v porabi.
milo je popolnoma neutralno, torej perilu ne škoduje.
milo je v ceni brez konkurence.