APRIL 1996. CENA 260 SIT. POŠTNINA PLACAJtA V GOTOVINI PRI POSTI 1102 POŠTNI NABIRALNIK 'M mmmsimmms msiimtsisimmmmm SVVIFT S-1 RC-Kunstftogsegler M 1:6 mit hervorragenden Flug- eigenschaften. GFK-Fertigrumpf. Tragflugel in Fertigbauweise. ftk ME 323 GIGANT ^eis Nachschub-Transporter MaBstab 1:33 Fur Bektroantrieb t 6 Motoren SPEED 280 und fctat 8 NC-Zelen 1,4 Ah. Messen MaBstab 1: Fur Dtrekta E-Motor Sl und7bis.1l V OBJEKTIVU 1. Srečko Ornik iz Radizla pri Orehovi vasi nam je poslal sliko svoje dopolnjene verzije fregate iz 1 8. stoletja. Načrt smo objavili v Timu št. 2 (94/95]. 2. Na modelarskem sejmu v Nurnbergu je Graupner uradno pred¬ stavil nov model letala swift S-1, ki ga za to nemško firmo izdeluje MIBO/nodeli iz Logatca. Na sliki je direktor in konstruktor modela Bogo Štempihar. 3. Pred durmi je sezona tekmovanj mladih tehnikov. Letalski mode¬ larji, tečajniki ljubljanskega Mladinskega tehničnega centra so svoje modele že preskusili v parku Tivoli. 4. Zelo lep model nemške električne lokomotive 12 X v velikosti HO, ki so jo v Unicefovi akciji prijazno poslikali "za otroke tega sveta", je izdelala firma Marklin. Pri prodaji vsakega modela je 25 DEM namenjenih Unicefu. 5. Futuristični model RV-raketoplana, s katerim je francoski modelar Jean-Louis Benoit lani sodeloval tudi na tekmah za svetovni pokal. mm Foto: J. Čuden, S. Ornik , R. Zupančič, Marklin "S 6 6 71 REPORTAŽA Sejem modelarstva Praga, 14. do 17. oktobra 1995 Model hobby v Pragi postaja vse bolj odmevna sejemska prireditev in deležna laskavih ocen tudi v zahodnem strokov¬ nem tisku, ki je še posebno kritičen v oce¬ ni tovrstnih dogajanj v vzhodni Evropi. Seveda ne smemo pozabiti, da je bila že nekdanja CSSR v prejšnjem sistemu de¬ žela z močno razvitim modelarstvom ob razmeroma močni podpori domače proizvodnje modelarske opreme. V novih okoliščinah so se nekdanje tovarne pre¬ oblikovale v manjše in trgu prilagodljivej- še, mnogi posamezniki pa so svojo ga¬ ražno proizvodnjo dvignili na zavidljivo kakovostno raven. Razpad nekdanjega sistema, vsaj kar zadeva pestrost ponud¬ be, modelarjev ni prizadel, saj je ta v češ¬ kih modelarskih trgovinah še bogatejša, kot je bila nekoč, le cene za nas niso več tako zelo nizke, kot so bile v časih naku¬ povalnega turizma^ Ob vsem tem je ra¬ zumljivo, da so se Cehi odločili organizi¬ rati sejemsko prireditev, na kateri bi po¬ kazali dosežke in novosti številnih doma¬ čih proizvajalcev, pa tudi nekaterih vodil¬ nih svetovnih firm, ki kažejo vse večje za¬ nimanje za prodor na vzhodne trge. Očit¬ no je, da so se organizatorji (firma DART) Slika 1 v marsičem zgledovali po nurnberškem sejmu, s katerim se praški po velikosti sicer ne more primerjati, pač pa je kako¬ vost prikazanih domačih modelov pov¬ sem na ravni tistih na zahodu. Znano je, da se marsikateri češki ali slovaški izde¬ lek kmalu potem, ko ugleda luč sveta, po¬ javi pod tujo blagovno znamko na raz¬ stavnem prostoru in v katalogih zahodnih modelarskih velikanov - seveda po naj¬ manj trikrat višji ceni. Sejem Model hobby, ki je zanimiv zato, ker je na njem modele mogoče tudi kupiti (večinoma s sejemskim popustom), se je po treh letih gostovanja v središču mesta preselil v prenovljeno sejmiščno palačo, ki je vse od požara pred dvajse¬ timi leti samevala na Letni. Kljub temu, da je bila lanska razstava odprta le štiri dni, MODEL hobbv 95 si jo je ogledalo nad 30.000 obiskoval¬ cev, na njej pa je sodelovalo že 110 razstavljalcev. Ker je sejem zanimiv tudi za nas, tako za modelarje kot za potencialne uvoz¬ nike in proizvajalce, naj na kratko pred¬ stavimo nekaj najzanimivejših novosti do¬ mačih razstavljalcev. Med razstavljenimi modeli so pre¬ vladovali letalski. Največ je bilo manjših, ki so zaradi nizke cene dostopni širšemu krogu kupcev. Ze ob vstopu v dvorano nas je prijetno presenetila Igra, firma z dolgoletno tradicijo. Njihove jadralne modele in take s pogonom na gumo ali C0 2 -motor dobro poznamo tudi pri nas, saj jih uvaža in prodaja podjetje Plesten¬ jak s. p. iz Ljubljane. Na sejmu so pred¬ stavili svoj železni repertoar, modele ota, pinto, limit, fiesta, andulka 2, pa ladijske artur in pilot, ter s tem zanikali govorice o prenehanju delovanja firme. Na privlačnem skupnem razstavnem prostoru sta se predstavila Hacker model production in PAN air. Hacker se razvija v močnega proizvajalca z bogato ponud¬ bo modelov, ki jih večino proda na za¬ hod. Njihova zadnja novost je polmaketa letala bellanca decathlon z razpetino 2000 mm in maso okoli 3500 g. To je komplet za hitro sestavljanje modela z že izgotovljenimi deli, ki je predviden za motorje od 10 do 15 cm 3 in upravljanje s štirikanalno RV-napravo. Med malimi modeli s pogonom na C0 2 so poleg tudi našim kupcem znanega piperja J-3C CUB predstavili model DHC-2 beaver (sli¬ ka 1), ki je že v serijski proizvodnji, in novost D.H.-82 tiger moth. Beaver je naprodaj tudi že pri nas (pri Plestenjaku in v prodajalni Mladi tehnik na Levstiko¬ vem trgu 7 v Ljubljani). Mea proizvajalci malih modelov na E ogon s C0 2 je pozornost vzbudila Tur- inia z ličnim modelom citabria (slika 2), Slika 2 Urednikov predal Osvajanje vesoljskih prostranstev že od nekdaj buri domišljijo zlasti mladih. Marsi¬ kateri pisec znanstvenofantastičnih roma¬ nov se je posvetil prav tej tematiki. Med najbolj znanimi tovrstnimi deli lahko omeni¬ mo roman Julesa Verna Potovanje na Luno, nad katerim so se navduševali celi rodovi bralcev. Mnoge za tedanji čas drzne zami¬ sli so se v veliki meri tudi uresničile. Izstrelitev Sputnika, prvega umetnega satelita Zemlje, in prvega kozmonavta na začetku šestdesetih let sta oznanila začetek vesoljske dobe in razburkala javnost. Zani¬ manje za astronavtiko se je silovito razmah¬ nilo in se ob naporih in pripravah obeh velesil za osvojitev Meseca še stopnjevalo. Realnost je odstopila mesto fantastiki, člove¬ kove sanje o vstopu v vesolje so se začele počasi uresničevati. Vse več je bilo ljudi, ki so želeli na nek način sodelovati v tej vesoljski dirki. Tako so navdušenci začeli ustanavljati klube ljubite¬ ljev astronavtike, marsikje, tudi pri nas, pa so nastali raketarski klubi, v katerih so se ukvarjali s konstruiranjem in spuščanjem amaterskih raket. Po spektakularnem pristanku Apolla 11 na površju najbližje Zemljine spremljevalke pa se je evforija začela počasi umirjati: poleti v vesolje so postali del vsakdanjosti. Sodobna tehnika in neverjetne možnosti računalniške animacije so omogočili, da so skoraj po tekočem traku začeli nastajati teh¬ nično dovršeni znanstvenofantastični filmi, ki %o spet vzbudili zanimanje za fantastiko. Se vedno popularna televizijska serija Star trek je aobila nova nadaljevanja in med drugim spodbudila tudi proizvajalce maket k izdelavi natančnih posnetkov ve¬ soljskih plovil, ki se pojavljajo v filmih. Izde¬ lovanje pomanjšanih modelov nečesa, če¬ sar v resnici sploh ni, je dodobra razburka¬ lo maketarsko srenjo. Prodaja tovrstnih maket cveti, po nekaterih podatkih celo pri nas; trgovci si manejo roke, ljubitelji te te¬ matike pa se veselijo vedno širše ponudbe. V iskanju novih idej so tej usmeritvi sledili tudi raketni modelarji. Na pobudo fran¬ coskih modelarjev so celo v tako pravoverni organizaciji, kot je FAI, morali popustiti pod pritiskom in uvesti novo panogo - makete raketnih letal in futurističnih plovil. Med sodniki je završalo, saj ni na voljo nobenih pravih oprijemljivih dokazov za verodostojnost takih maket. Z malce privoščljivosti počakajmo na prva tekmovanja; zagotovo bo zelo zabav¬ no. Zanimivo bo spremljati razplet doga¬ janj in odločitve sodnikov, ki se za ocenje¬ vanje ne bodo več mogli naslanjati na že uveljavljena merila. Jože Čuden, urednik TIM 8 • april 1996 • 1 REPORTAŽA mer smo se lahko prepričali z videopos¬ netka poleta. Krilo z razpetino 1 380 mm ima izdelano v konstrukciji sendvič iz stiropora in prekrito z balzo, trup pa je iz epoksidnega laminata. HVP je za catali- no zasluženo prejel priznanje model leta 1995 (prodaja ga tudi že firma Roga). Med dobitniki tega laskavega priznanja je bila tudi firma OBAG za mali RV- jadralni model z električnim pogonom lucy. OBAG se je predstavil še z večjim številom zanimivih modelov, večinoma v laminirani gradnji, ki jih odlikuje visoka kakovost izdelave. Med njimi sta našo pozornost pritegnila modela cessna 177, ki je bil za to priložnost opremljen s plov¬ ci (slika 7), in hidroplan donald, ki smo ga v Timu pred časom že predstavili v rubriki V objektivu. Za naš trg bi bili nedvomno zanimivi modeli firme JR-models iz Brna, ki se lah¬ ko pohvali z izredno bogato ponudbo več kot 50 različnih kompletov RV-mode- lov začenši s preprostimi jadralnimi mo¬ deli, krmiljenimi z dvokanalno RV-napra- vo (Handsel), zahtevnejšimi, ki se v večini primerov lahko prilagodijo tudi za elek¬ trični pogon, in polmaketami jadralnih in motornih letal. Med temi je bil dvotrupi P- 38 lightning z razpetino 1200 mm tudi med osvajalci naslova model leta (slika 8). Po konstrukciji mu je podoben angle- Slika 5 ki je naprodaj že nekaj časa, in prototipi letal monocoupe, piper PA-20 pacer in dvokrilnik andreasson BA-4B, ki še čaka¬ jo na serijsko proizvodnjo. Med dokaj maloštevilnimi ladijskimi modeli na sejmu so pri Turbiniji ponudili kar dva, policijski čoln in jahto susan. Tudi WIPA je firma ki se skuša uveljavi¬ ti na področju ekološko neoporečnega malega letalstva. Predstavili so maketo an¬ gleškega letala auster Mk. III (slika 3). Njegov večji brat z električnim pogonom (speed 400) in razpetino 1015 mm pa je vzbujal pozornost med večjimi modeli, prav tako tudi električna verzija jadralne¬ ga modela bessy in dvokrilnik mystery z razpetino 1500 mm in motorjem 6,5 cm 3 . Posebnost med malimi modeli so bile sestavljanke brnske firme Flying styro kit, ki so po posebni tehnologiji izdelani iz drobnozrnatega stiropora. Poleg znane- Slika 6 ga meseršmita Bf 109 na pogon s CO 2 (slika 4) so predstavili več novosti: P-51 D mustang s pogonom na gumo ali CO 2 - motorjem GM-1 20, P-47D thunderbolt na motor GM-63 in F-16, ki ga poganja manjši elektromotor s kanaliziranim pro¬ pelerjem. Vsa ta miniaturna flota je seveda odvis¬ na od primernega pogona, za katerega je poskrbel ing. Stefan Gašparin, kon¬ struktor C0 2 -motorjev, ki povsod po svetu veljajo za pojem kakovosti (slika 5). Po¬ leg znanih standardnih motorjev firme G- MOT, ki so naprodaj tudi pri nas, je na sejmu prvič predstavil šestvaljni zvezdasti motor GM63-SR (6 x 63 mm 3 ), dvovaljni bokser GM-300T in vrstni dvovaljnik GM- 300L2. Za modelarske sladokusce in zbi¬ ralce z globokim žepom pa so bili na ogled še vrstni šestvaljnik (144 mm 3 ), dvanajstvaljnik z dvema vrstama valjev, postavljenih v "V", in osemnajstvaljnik z dvema nizoma valjev, postavljenih v obli¬ ki zvezde (432 mm 3 ). Na razstavnem prostoru firme HVP je kraljevala PBY-6 catalina, RV-polmaketa hidroplana s pogonom na dva elektromo¬ torja speed 400, napajana s šestimi do osmimi celicami Ni-Cd (slika 6). Ta model brez težav vzleti z vodne gladine, o če¬ Slika 8 Slika 4 Slika 3 2 • TIM 8 • april 1996 REPORTAŽA Slika 7 ški mosquito. Oba imata laminiran trup, nosilce motorjev in srednji del krila, konci kril in repne površine pa se vstavijo v trup. SVOR je predstavil všečno polmaketo P-51D mustang za motor 3,5 cm 3 , ki je tudi že v prodajnem katalogu nemške Ja- mare, in še nekaj drugih modelov. - Za ljubitelje večjih maket so poskrbeli pri firmi VL model. Pripravili so sestav¬ ljanke maket FW 190, P-51 mustang (slika 9) in nekaj tipov letal zlin v merilu 1:5 ter prototip makete letala hawker tempest. Vsi modeli imajo laminirane trupe z izdelanimi detajli in krila iz stiro¬ pora, prekrita s furnirjem. Slika 9 Znana firma PG Gerasis je na sejmu po¬ kazala več novosti, med drugim makete jadralnih letal ASW 24 in 27. Za model leta so razglasili njihov model RV-jadral- nega letala oella z razpetino 1500 mm, ki ima tudi možnost električnega pogona. Med razstavljalci, katerih modeli so bili deležni najvišjih ocen za kakovost in vrhunsko tehnologijo, je V. J. V. Valenta model. Njihovi kompozitni tekmovalni modeli kategorij F3B, F3J, F3F in F5B sodijo med vrhunske modele, ki so za povrh še izjemno lepo okrašeni in izvrst¬ no površinsko obdelani (slika 10). Njihov model thermik je dobil priznanje model leta. Slika 10 Med proizvajalci elektronskih naprav, polnilnikov, regulatorjev in elektromotor¬ jev velja posebej izpostaviti firmo ČETO. Pred nji hovim razstavnim prostorom se je kar gnetlo obiskovalcev. ČETO pri nas poznamo predvsem po najmanjših spre¬ jemnikih in super mikroservomehanizmih, primernih za krmiljenje modelov s po¬ gonom na C0 2 . Poleg miniaturnega spre¬ jemnika micro R4 FM so prvič predstavili Slika 11 tudi prototip servomehanizma z linearnim pomikom, ki tehta pičlih 6 g (slikal 1) in RV-napravo pilot 4 FM, ki ima krmilno ročico na oddajniku izdelano tako, da z njo krmilimo model enako kot pri pravem letalu. Način vodenja je bilo mogoče tudi preizkusiti na posebnem trenažerju. Vrhunske elektromotorje proizvajalca Paličke že dolgo dobro poznamo. Za nji¬ hovo prodajo pa je poskrbela firma Velkom. ZDZ model motor se je na tem sejmu predstavil prvič. Predstavili so kakovostne eksplozijske motorje s prostornino od 40 do 160 cm 3 za večje modele, ki med poznavalci veljajo za zelo zanesljive in so v primerjavi z enakovrednimi zahodni¬ mi seveda bistveno cenejši. Na sejmu smo lahko opazili tudi izvrstne madžar¬ ske motorje MOKI, ki jih je bilo včasih razmeroma težko dobiti. Češki motorji MVVS so visoko cenjeni tudi na zahodnem trgu. Novost je bil dvo- valjni bokser s prostornino 20 cm 3 . Za¬ stopstvo tega znanega proizvajalca mo¬ torjev je prevzel Modelstudio Tupesy, ki ponuja široko paleto drobnih delov in opreme za RV-modele. Firma JAS med letalskimi modelarji slovi kot zelo cenjen proizvajalec propelerjev vseh velikosti in oblik. Na razstavnem prostoru so pred¬ stavili kompletno ponudbo predvsem le¬ senih propelerjev, med katerimi jih je bila tokrat cela vrsta tudi za CCVmotorje. Praški sejem je bil izjemna priložnost za seznanjanje s ponudbo modelov in opreme na češkem trgu ter možnostmi za nakup, prodajo in izmenjavo izkušenj. Jože Čuden Timov portret Otokar Hluchy je bil rojen 4._ septembra 1931 v Križevcih na Hrvaškem. Že od rane mladosti se ukvarja z letalskim modelarstvom. Svoj prvi začetniški prostoleteči model je izde¬ lal še kot osnovnošolec na modelarskem teča¬ ju, ko je bil star 11 let. To je bil čas vojne, ven¬ dar so s sošolci kljub temu gradili modele in jih spuščali na okoliških travnikih, dokler to ni postalo prenevarno. Že takrat je vzljubil mode¬ larstvo, ki mu je ostal zvest vse do današnjih dni. Ko se je vojna končala, je s prijatelji v rojstnem kraju nadaljeval z modelarjenjem, dokler se ni vpisal na srednjo tehniško šolo v Osijeku, Kmalu pa je navezal stike tudi s tamkajšnjimi modelarji. Skupaj so gradili različne letalske modele in prvič v Jugoslaviji po načrtih izdelali modelarski reaktivni motor za pogon svojih modelov. H konstruiranju motorjev ga je pritegnil g. Emil Dvorak, učitelj tehničnega pouka na šoli. Tega obdobja se še posebej rad spominja. Po odhodu na šolanje v Zagreb leta 1950 in zaradi kasnejših službenih obveznosti je bil prisiljen modelarst¬ vo za nekaj časa opustiti. Ko ga je službena pot zanesla k nam v Ribnico na Dolenjskem, je spet našel čas, da se je lahko posvetil modelarstvu. Nadaljeval je z individualno gradnjo in konstruiranjem pro- stoletečih jadralnih modelov in gumenjakov, preskusil pa se je tudi z vezanimi maketami. Leta 1968 se je vključil v Aeroklub Ljublja¬ na, katerega član je še danes. Bil je pobudnik in ustanovitelj sekcije RV-modelov v tem klubu. Sekcija je bila do leta 1 988, dokler jo je vodil, zelo uspešna in dejavna pri širjenju RV-mode- larstva, izobraževanju mladih modelarjev in organiziranju tekmovanj. Za svoje prizadevno organizacijsko delo in dosežene športne rezul¬ tate mu je klub podelil posebno priznanje. V tem obdobju so modelarji RC-sekcije osvojili več naslovov državnih prvakov. Leta 1979 pa so celo zasedli 1. mesto na balkaniadi v Romuniji. Za dolgoletno delo na področju modelarst¬ va in širjenje tehnične kulture je prejel več priz¬ nanj, med katerimi velja omeniti zlato plaketo ZLOS, srebrno plaketo Ljudske tehnike Jugo¬ slavije Ljubljana in bronasto plaketo Ljudske tehnike Borisa Kidriča. Na tekmovanjih je začel nastopati leta 1969 in je aktiven še danes. Sodeloval je sko¬ raj na vseh tekmovanjih z RV-modeli v Sloveniji in na vseh državnih prvenstvih v nekdanji Jugoslaviji, na katerih je v kategorijah F3A in F3B osvojil nekaj medalj, enkrat pa je bil tudi republiški prvak. Kot član državne reprezentance je leta 1977 nastopil na balkanskem prvenstvu v ka¬ tegoriji F3A in z ekipo osvojil srebrno medaljo. Uspešen je bil tudi na tekmovanjih z RV- maketami (F4C), ki so mu še posebno pri srcu. V iskanju dobre družbe modelarjev se je "pre¬ selil", tako da zdaj tekmuje za AK Kranj. Od leta 1988 je predsednik komisije za letalsko modelarstvo LZS. V zadnjem času se še posebej aktivno zavzema za ureditev sta¬ tusa letalskega modelarstva in njegovo vrnitev med kategorizirane športne panoge. TIM 8 • april 1996 • 3 REPORTAŽA 14. Memorial Stojana Kranjca Novo mesto, 10. 2.1996 Kot vsako leto so prizadevni organiza¬ torji iz Aerokluba Novo mesto tudi letos pripravili prvo modelarsko tekmovanje s prostoletečimi modeli kategorij F1A in -B v novi tekmovalni sezoni, za juniorje pa v kategoriji A-l (F 1 H). S tem tekmovanjem se je tudi pričel nov ciklus tekmovanj za letošnje državno prvenstvo v kateaorijah F1A, -B in -C. Tekmovanje je bilo v soboto, 1 0. febru¬ arja 1996, na zasneženem letališču v Prečni pri Novem mestu, z začetkom ob 9.30, Najprej je kazalo, da vreme tekmo¬ valcem ne bo naklonjeno, saj je bila tem¬ peratura 12° C pod ničlo, vendar se je kasneje le nekoliko ogrelo. Nizka tempe¬ ratura je povzročala velike težave pred¬ vsem tekmovalcem v kategoriji F1 B (gu¬ menjaki), saj je hladna guma pokala, zmrzovale so glave propelerjev, pa tudi časovni mehanizmi niso tekli, kot bi morali. Ozračje pa je bilo izredno mirno, brez izrazite termike, rezultati najboljših Start modela F1B Tomaža Hribarja Po končanem tekmovanju je udele¬ žence čakalo kosilo v prijetni letališki res¬ tavraciji, najboljši pa so bili nagrajeni s pokali in priznanji. V kategoriji F1A (jadralni modeli A-2) je tekmovalo 1 8 tekmovalcev. Po dotat- nih letih (fly-offu) so se najboljši razvrstili takole: 1. Danijel Terlep AK N. mesto 1260 + 266 2. Bojan Gjerek AK M. Sobota 1260 + 241 3. Robert Lesko MK Zaprešič 1260 +113 4. Damir Rogoz MK Karlovac 1252 V tej kategoriji so tekmovali štirje tek¬ movalci, mlajši od 1 8 let. V skladu s pra¬ vili FAI so bili rangirani posebej, dosegli pa so naslednje rezultate: 1. Bojan Gjerek AK M. Sobota 1260 + 241 2. Sašo Sinic AK M. Sobota 1195 3. Andrej Vogrin AK M. Sobota 1085 4. Marko Karaš MK Zaprešič 305 Zvone Žveglič: »Ali bo guma tokrat zdržala?« Brane Rozman, Marjan Klenovšek in Toni Nečemar na prvi letošnji tekmi pa odlični, saj so zmagovalci v vseh kategorijah dosegli največje možno šte¬ vilo točk. Tekmovanje je bilo odprtega tipa in so se ga poleg modelarjev iz Novega mes¬ ta, Litije, Murske Sooote, Ljubljane, Slo¬ venj Gradca, Radelj in Celja udeležili tudi gostje iz sosednje Hrvaške, člani MK Zaprešič in MK Karlovac. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, saj smo se po daljšem času spet srečali zadnji preostali zanesenjaki, ki se še ukvarjamo s prostoletečimi modeli. Razveseljuje dokaj veliko število mladih modelarjev, ki so se udeležili tekmovan¬ ja, in solidna forma državnih reprezen¬ tantov že na začetku sezone. Pogovor pred štartom: Dragan Stankovič in Darko Bauer V kategoriji F1H (A-l) je tekmovalo 17 mladih modelarjev. Najboljši so se razvrstili takole: 1. Bojan Gjerek 2. Tomaž Lepoša 3. Gorqp Pavlin 4. Jure Zulič AK M. Sobota 270 AK M. Sobota 254 AK N. mesto 252 AK N. mesto 219 Zaradi zahtevnosti kategorije F1B se zanjo odloča le malo tekmovalcev. Letos jih je tekmovalo samo 6, dosegli pa so naslednje rezultate: 1. Damjan Žulič AK N. mesto 1290 2. Marjan,Klenovšek AK Celje 1249 3. Zvone Žveglič MK Litija 1209 4. Dragan Stankovič MK N. mesto 1017 Marjan Klenovšek 4 • TIM 8 • april 1996 _ PRILOGA Q. B. cessna 20 Firma Cessna aircraft company je po skoraj 20-letni proizvodnji modela 150 leta 1 977 začela v velikih količinah izde¬ lovati nov model 152. Ta se od predhod¬ nika razlikuje le po močnejšem motorju, drugačnem gorivu, izboljšanem propeler¬ ju in konstrukciji, ki nekoliko zmanjšuje hrup v pilotski kabini in vibracije. Drugo je v zasnovi staro že skoraj 30 let. Tudi cessna 20 je le en člen v verigi tipov letal, ki so se razvijali vse do današnjih najno¬ vejših modelov. Preprosta in trdna visoko- krilna konstrukcija je lahko upravljiva in nezahtevna za vzdrževanje. Model, ki je pred vami, je namenjen izključno izkušenim modelarjem. Pogan¬ ja ga motor s prostornino 6,5 cm 3 , za kr¬ miljenje pa uporablja 4-kanalno RV-na- pravo. Trup je klasične gradnje, krila pa lahko izdelamo tudi iz stiropora, čeprav je na načrtu predstavljena klasična grad¬ nja. Celotni trup je najbolje narisati v na¬ ravni velikosti in ga pritrditi na šablonsko desko, kjer ga bomo trup sestavljali. Na načrtu je narisan v merilu 1 :2,5 in upam, da vam ne bo delal težav pri pove¬ čevanju v naravno velikost. Iz vezane plošče 4 mm izrežemo rebra od T 3 do T 1 0, T 19 in T 24. Pri rebrih T 8 in T 9 lahko nosilec za motor (T 15) po¬ ljubno prestavite glede na dimenzije va¬ šega rezervoarja. Iz 3-milimetrske balze izrežemo stranski opiati, s katerima si bomo pomagali začeti sestavljati trup. Dela T 1 9 in T 24, prilepljena med rebra, že tvorita osnovno obliko, na katero bomo naprej nadgrajevali preostalo kon¬ strukcijo. Z lepljenjem bočnih stranic ter dna trup že dobi prvotno obliko. Največ težav nam delata rebri T 5 in T 10, ki tvo¬ rita zgornjo ukrivljeno obliko. S smrekovi¬ mi letvicami 5x5 mm povežemo zgornje utore ter čez konstrukcijo prilepimo 3 mm debel balzov furnir, ki ga namočimo v vodi in ukrivljenega posušimo. Nos trupa je zlepljen iz dveh opiat iz 10 mm debele balze. Obe zlepite med seboj tako, da bodo letnice tvorile kot 90°. S tem bomo nosni del zelo okrepili, saj je ta najbolj izpostavljen grobemu ravnanju. Na dnu za rebrom T 9 prilepimo balzov blok T 14, ki nam omogoča, da lahko spodnjo krivino lepo obrusimo in nam še zmeraj daje močan spoj. Za rebrom T 7 prilepi¬ mo prav tako blok iz balze T 13 ter podenj 4-milimetrsko vezano ploščo, ki jo naslonimo na rebro T 7. Ta del mora biti dobro ojačen, ker nam nosi zadnje pod¬ vozje. Zadaj naredimo utor za višinsko krmilo, vendar moramo paziti, da je res pravokoten na trup, ter vanj prilepimo vi¬ šinski stabilizator. Tega prav tako kot trup sestavimo na šablonski deski iz 7 mm debelih balzovih deščic. Sprednji rob V 1 lepo okroglo obrusimo, preostala površi¬ na pa je ravna plošča. Premični del vi¬ šinskega stabilizatorja, ki je prav tako iz 7-milimetrske balze, obrusimo v trikotnik ter ga s štirimi šarnirji pritrdimo na nepre¬ mični del. Tudi smerni stabilizator izde¬ lamo iz 7 mm debele balze. Robovi so obrušeni kakor pri višinskem stabilizator¬ ju. Prilepimo ga na trup in ga z obeh stra¬ ni založimo z balzo T 1 8. Celotni trup le¬ po obrusimo, da bo dobil končno obliko, saj nam je preostalo le še fino delo pri montaži. Z ostrim nožem in pilo izrežemo okna in jih oblepimo z astralom. Za pred¬ nje in zadnje okno bomo morali narediti pramodela za vlečenje plastike, saj je tu površina napeta. Sam sem ju naredil iz lipovega lesa, ker je zelo mehak za ob¬ delavo in ima zelo neizrazite letnice. Pra¬ modela ne smemo kitati ali lakirati, ker se nam premaz pri vlečenju plastike lahko poškoduje. Zvrtamo tudi luknje za pali¬ čice T 1 7, ki nam služijo za pritrditev kri¬ la z gumo. Te paličice bomo prilepili šele potem, ko bomo celotni trup prekrili s foli¬ jo, saj jo bomo tako laže nepenjali. Iz 2 mm debelega duraluminija izdelamo zadnje podvozje in ga z dvema vijako¬ ma M 4 pritrdimo skozi del T 1 3. Prednje kolo naj bo kar kupljeno, saj imam z doma narejenimi slabe izkušnje. S štirimi vijaki M 3 ga pritrdimo na rebro T 9. Pa¬ ziti moramo na celotni kot trupa glede na tla, kajti njegova os naj bo raje malo nega¬ tivna, oziroma naj bo nos nekoliko po¬ vešen. Kolesa imajo premer 62 mm in omogočajo že kar dobro vožnjo po nizki travi. V rebro T 19, ki smo mu naredili utore glede na velikosti servomotorjev, ki jih imamo na voljo, montiramo tri servo- motorje in jih prek drogov povežemo s krmili. Prednje kolo krmili isti servomotor kot smer, zato priporočam, da izberete nekoliko močnejšega. Na smernem stabi¬ lizatorju uporabite spojko z vrtljivo krogli¬ co, saj je os vrtenja preveč postrani. Trup je tako gotov, treba je le še montirati motor in pripadajoče dele. Motor pritrdi¬ mo na kovinsko ploščico, to pa na nosi¬ lec. Za izpušni lonec in iglo uplinjača mo¬ ramo izpiliti utore, da imamo lahek dos¬ top do motorja. Sprejemnik in akumulator zavijemo v peno in ju fiksiramo med rebra T 7 in T 8. Krilo je, kot sem že omenil, klasične gradnje, lahko pa se odločimo tudi za jedro iz stiropora. Profil krila je naca 2412 in se mu vpadni kot vzdolž krila ne spreminja. Zaradi različnih načinov gra¬ dnje sem narisal le obris profila, tako da lahko sami narišete debelino opiate in nosilcev. Pri klasični gradnji je torzijski nos prekrit z 2-milimetrsko balzo, če pa delate s stiropornim jedrom, je ta debeli¬ na lahko 1,5 mm. Mogoče se bo kdo odločil za prekrivanje celo s tršim furnir¬ jem, kot je abahi ali koto, tu pa je debeli¬ na furnirja zanemarljiva, tako da je sploh ne upoštevamo. Obe vrsti gradenj imata enak nosilec K 12, ki je iz smrekove let¬ vice 10x6 mm. Iz 4 mm debele vezane plošče naredimo tudi dva kotna nosilca K 22. Pri klasični gradnji naredimo rebra K 13 in K 14 iz 3-milimetrske vezane ploš¬ če, preostala rebra pa iz 2-milimefrske balze. Eleron je zbrušen iz 10 mm de¬ bele trde balze in se ne bo krivil, saj je njegova globina samo 30 mm. S tremi šarnirji ga pritrdimo na letvico K 1 1, ki je prav tako iz 10 mm debele balze. Prednja letvica je lahko tudi smrekova, da je prednji rob dovolj močan. Torzijski nos prekrijemo z 2 mm debelo balzo, prav tako iz nje naredimo trakove K 26 in jih prilepimo. Del okoli servomotorja za nagib dodatno utrdimo z 4 mm debelo vezano ploščo in celotno krilo obrusimo. Krilo je v enem kosu in nam zato odpade vse dodatno delo okoli bajonetov, pa tudi servomotor in pogoni so kvalitetni in za¬ nesljivi. Celotna konstrukcija je zelo trdna in prenese tudi malo trše pristanke in grobo ravnanje. Vsi deli so lanko dostopni, tako da nam omogočajo res pravi užitek pri letenju in pripravi za letenje. Močan mo¬ tor ima še veliko rezerve, tako da model izvaja prav neverjetne akrobacije. Pri vzletanju potrebuje zelo kratko stezo in se tudi zelo strmo vzpenja. Z njim skratka lahko izvajate skoraj vse akrobacije, le prednjega sodčka ne poskušajte pri pol¬ nem plinu, če vam je kaj do celega mo¬ dela. Upam, da vam bo model v prijetno za¬ bavo in res sproščujoče nedeljsko letenje. Robert Resmaii TIMOVI OGLASI PRODAM čoln kategorije MČ1, MČ3. Ima motor Mabuphi 380, os, krmilo in stikalo. Cena je 4.O0O SIT. Prodam še plastično ladjico dolžine 230 mm z elektromotorjem, osjo, krmilom in stikalom. Cena je 1000 SIT. Anže Jamnik Verje 12 a 1215 Medvode Tel.: (061) 621-502 PRODAM RV-model piper z razpetino kril 2800 mm in maso 9 kg z motorjem Ouadra 40 cm 3 . Po želji so zraven tudi servomotorji, akumulatorske baterije in rezervni propeler. Slika modela je bila objavljena v Timu, sep¬ tember 1995, na drugi strani ovitka. Boris Maraž Kranjska pot 15 1218 Komenda TIM 8 • april 1996 • 5 PRILOGA Avto s propelerskim pogonom Doslej smo bili pri modelih vozile, na¬ menjenih modelarskim tekmovalnim vož¬ njam v cilj, vajeni predvsem oblik sodob¬ nejših avtomobilov, kakršne danes vidi¬ mo na dirkališčih oziroma cestah, ter po¬ gona, ki ga brez izjeme sestavljata elek¬ tromotor in zobniški prenos. Za model starinskega dirkalnika s propelerskim po¬ gonom zato lahko z gotovostjo trdimo, da je res nekaj posebnega. Izdelava je namenjena nekoliko bolj izkušenim mo¬ delarjem, samo modela (brez pogona) pa se lahko lotijo tudi začetniki. Pri tem jim bodo v veliko pomoč objavljene fotografije izdelka med nastajanjem, ki pojasnjujejo več kot še tako aolg in natančen opis. Material Model je v celoti iz 2 in 3 mm debele balze, propeler je iz približno 0,7 mm debele aluminijaste ali bele pločevine, poleg tega pa potrebujete še lepilo (npr. UHU hart ali UHU coli express), nekaj modelarskega kita in 250 x 400 mm velik kos vsaj 1 5 mm debele ravne ploš¬ če, ki jo boste uporabili kot šablonsko desko. Pri izdelavi osi, koles in detajlov iz predmetov, kot so npr. slamice za sok, deli odslužene igrače itd., ter barvanju modela se boste morali znajti sami. Po¬ gonski komplet, ki ga sestavljajo elektro¬ motor, gred s kardanom in baterije oziro¬ ma akumulatorji Ni-Cd, dobite v mode¬ larskih trgovinah, z nabavo klecnega stikala, ki naj bo čim manjše, pa tudi ne bi smeli imeti težav. Orodje Za izdelavo avtomobila s propelerskim pogonom potrebujete risalno orodje, pa¬ pir za kopiranje, modelarsko rezljačo, oster nož in podlago za rezanje (npr. Ol- fa), močnejše bucike, nekaj elastik, grob in fin brusilni papir, škarje za pločevino, fino pilo, kombinirane klešče, vrtalnik s kompletom svedrov, spajkalnik in manjši čopič. Izdelava Načrt v prilogi je narisan v merilu 1:1, zato obrise sestavnih delov preprosto pre¬ kopirajte na balzo in izrežite. Zaradi pomanjkanja prostora nekateri elementi niso narisani, vendar gre pri vseh za pov¬ sem navadno pravokotno obliko in njiho¬ ve mere najdete v kosovnici. Pri sestav¬ ljanju in lepljenju ogrodja avtomobila na montažni deski si pomagajte z bucikami (slika 1). Pokrov motorja in zadnji (ukriv- Slika 2. Ukrivljene površine vozila najprej pre- krijte z letvicami iz 2 mm debele balze (zgo¬ raj), reže zapolnite z modelarskim kitom (spo- dajj in površino zgladite z brusilnim papirjem. Ijeni) del prtljažnika (10a) prekrijte s 3 mm širokimi letvicami, ki jih narežete iz 2 mm debele balze (slika 2). Ko se lepilo posuši, ogrodje zgladite z brusilnim pa¬ pirjem, špranje pa zapolnite z modelar¬ skim kitom, ki ga naredite iz nitrolaka in smukca ali otroškega pudra. Zmes naj bo dovolj gosta, da jo boste lahko nanašali z lopatico, ki jo naredite npr. iz koščka trde tanke plastike (slika 3). Nosilca motorja in akumulatorjev (15a in 17a) naredite iz koščkov balze in tan¬ kih bukovih paličic, kot kažeta sliki 4. Prilepite ju v model (slika 5), nato pa se lotite izdelave propelerja (12). Na kos aluminijaste ali bele pločevine narišite krog s polmerom 75 mm in ga s šestilom razdelite na šest enakih delov. Izrezane krake s kombiniranimi kleščami ukrivite natančno po prekinjenih črtah in popilite vse robove, premer luknje na sredini pa prilagodite debelini gredi motorja. Pri izdelavi morate biti zelo skrbni, saj se neuravnotežen propeler ne bo vrtel ena¬ komerno. Z dvema močnima elastikama pritrdite elektromotor na nosilec ter v lini¬ ji z osjo motorja skozi peto rebro (5) in pokrov prtljažnika (10 a) izvrtajte luknjo in vanjo prilepite cevko gredi. Pri tem upoštevajte dolžino kardana, ki ga boste pozneje montirali med os motorja in gred. Kdor bo avto opremil s figurico voznika (če imate kaj umetniške žilice, jo lahko sami izdelate iz kosa balze in pobarvate, sicer pa pobrskajte po škatli z igračami), mora v zgornji pokrov prtljažnika (10) iz¬ rezati odprtino (slika 3) in pred njo nale¬ piti vetrobran (11). Celotno ohišje z zuna¬ nje strani vsaj dvakrat prebarvajte s po¬ ljubno v vodi obstojno barvo, notranjost pa lahko zaščitite z navadnim nitrola- kom. Za izdelavo prednjega dela vozila (slika 6) uporabite kos plastične ali ko¬ vinske mrežice, ki ga pobarvajte s črnim mat lakom, obod hladilnika in cevi, ki vodijo iz motorja (naredite jih iz koščkov upogljivih slamic za pitje), pa pobarvajte z bronco. Kolesa (13) izžagajte iz 3 mm debele balze ali plastike in jih okrasite, 6 • TIM 8 • april 1996 PRILOGA Slika 4. Nosilca za elektromotor in akumulatorje naredite iz koščkov balze in paličic. Slika 6. Izdelava nosu vozila je odvisna od razpoložljivega mate¬ riala in predvsem od vaše iznajdljivosti. Risba 8. Ščitnik propelerja sestavljata dva 165 mm velika kroga iz približno 2 mm debele ba¬ krene žice, ki sta povezana z enim daljšim in dvema krajšima kosoma enake žice, ukrivlje¬ nima v obliki črke U. Najbrž nima smisla posebej poudarja¬ ti, da se pločevinasti propeler vrti precej hitro in da lahko že ob najmanjši nepa¬ zljivosti poškoduje prste. Da se to ne bi zgodilo, ga je priporočljivo v celoti ali pa vsaj na zgornji strani obdati s kolobarjas- tim ščitnikom s premerom 165 mm in širi¬ no 30 mm, ki ga s kombiniranimi klešča¬ mi in spajkalnikom naredite iz 2 mm debele bakrene žice ter ga na obeh straneh pritrdite na stranici (7) pod blatni¬ ka (risba 8). Se bolj varno bo, če na obod ščitnika z UHU hartom prilepite tan¬ ko kovinsko ali plastično mrežico. Model spuščajte na dovolj veliki površi¬ ni; isto velja tudi, če boste priredili hitrost¬ no tekmovanje več enakih takih vozil. Kdor se namerava z avtomobilom na pro¬ pelerski pogon udeležiti tekmovanja v vožnji v cilj, mora - kot to zahteva pravil¬ nik - poskrbeti za krmilni mehanizem oziroma ustrezno predelati prednji del podvozja. Po reviji SYSTEME D priredil Matej Pavlič TIM 8 • april 1996 • 7 MODELARSTVO Spuščanje letalskega modela z vrvico - visoki štart Modele izdelujemo z namenom, da bi čim bolje leteli. Dober let poplača trud z izdelavo modela. Prostoleteče začetniške jadralne modele lahko spuščamo iz roke ali z vrvico. Ta drugi način spuščanja imenujemo visoki štart. Veliko je modelar¬ jev začetnikov, ki mislijo, da je po konča¬ ni izdelavi modela cilj že dosežen, toda ni tako. Sele na terenu pri spuščanju mo¬ dela ugotovimo, kako smo bili natančni pri izdelavi. Spuščanje modela z vrvico ni samo tehnična zadeva. Ta postopek od modelarja zahteva nekaj več, pred¬ vsem pa izbiro primernega terena za vi¬ soki štart. Teren naj bo brez dreves in gr¬ movja ter čim bolj oddaljen od naselja, električnih napeljav in podobnega. Za izvedbo dobrega in zanesljivega viso¬ kega štarta mora modelar najprej ugo¬ toviti smer in moč vetra, vedeti pa mora tudi, kako nastajajo toplotni zračni to¬ kovi, ki vplivajo na modelov let. Risba 1 Za izvedbo visokega štarta potrebuje¬ mo ustrezen pribor - motovilo, na katero je navita vlečna vrvica, in za začetek kakih 50 metrov laksa s premerom največ 0,5 mm. Vlečna vrvica mora imeti na stra¬ ni, ki jo pripnemo na model, privezan obroček in zastavico (risba 1). Pred viso¬ kim startom vsakič še enkrat preverimo let modela z metanjem iz roke. Ta postopek je bil doslej večkrat opisan (glej Tim 4/94 in 5/94). Ko se prepričamo, da model leti pravilno, preidemo na visoki štart. Pri tem nam mora pomagati pomoč¬ nik. Vrvico za visoki štart vleče modelar - graditelj modela, na drugi strani mu po¬ maga pomočnik, ki nad glavo drži model nekoliko nagnjen z nosom navzgor (okoli 20°). Na štartno kljukico modela natak¬ nemo obroček, ki je privezan na vrvici. Ta mora biti toliko napeta, da se ne vleče po tleh. Modelar, ki vleče model, da z roko znak pomočniku, kdaj začneta teči. Oba morata začeti teči v istem trenutku in enakomerno povečevati hitrost. Pomočnik drži model narahlo, tako da se mu ta sam dvigne iz roke. Takoj zatem se začne model strmo vzpenjati, modelar, ki ga vleče, pa mora počasi zmanjševati hitrost teka glede na hitrost vzpenjanja modela. Ko se mu model povzpne nad glavo, se zaradi zračnega upora, ki ga povzroča¬ ta zastavica in vlečna vrvica, loči od vlečne vrvice in let nadaljuje samostojno (risba 2). Pri visokem startu je treba model vleči vedno proti vetru, ker bo vzle¬ tanje mnogo lažje. Pri dvigovanju modela z visokim štar- tom pride lahko do nekaterih napak ali težav: 1) Model na vrvici opleta oziroma za¬ vija levo in desno. Do opletanja pride za¬ radi prevelike hitrosti vleke. Napako od¬ pravimo, če zmanjšamo hitrost vleke - tečemo počasneje do trenutka, ko se mo¬ del umiri, nato pa ga vlečemo naprej nor¬ malno (risba 3). 2) Model zavija v levo ali desno (risba 4). Vzrok za zavijanje je lahko zvito krilo, kar ugotovimo, če model pogleda¬ mo od spredaj (risba 4a). Drugi vzrok je lahko postrani postavljeno krilo ali višin¬ ski stabilizator, kar spet ugotovimo, če Risba 4b Odpenjanje in Zravnanje strmo vzpenjanje Začetek 8 • TIM 8 • april 1996 MODELARSTVO Risba 4c Risba 4d Risba 6a podložiti tu ali tu Risba 6b model pogledamo od zgoraj (risba 4b). Tretji vzrok je lahko zvito smerno krmilo (risba 4c), četrti pa je lahko nepravilna lega ali pritrditev kril oziroma višinskega stabilizatorja. To ugotovimo, če model pogledamo od spredaj (risba 4d). 3) Ce se model po normalnem startu, ko se sname z vrvice, strmo vzpenja in nato pada (risba 5a), je lahko vzrok pre¬ velika hitrost odpenjanja. Napako odpra¬ vimo, če pred odpenjanjem tečemo malo počasneje. Drugi vzrok "pumpanja" je lahko površno opravljena reglaža. Na¬ pako odpravimo, če s koščkom furnirja (debeline največ 1 mm) podložimo spred¬ njo letev višinskega stabilizatorja ali zad¬ njo letev krila (risba 5b). 4) Model kmalu po odpenjanju s štart¬ ne vrvice preide v precej strm let proti ali tu Risba 5b teka (premočne vleke) se lahko krila zlo¬ mijo in model uniči (risba 7). Kot sem že omenil, pri visokem štartu vlečemo model vedno proti vetru. Od hitrosti vefraje odvisna hitrost teka - vle¬ ke modela. Ce veter močno piha, sploh ni treba teči, saj se model vzpenjal sam od sebe. Navedel sem nekaj primerov nepravil¬ nosti, ki se navadno pojavljajo pri viso¬ kem štartu, in postopke, s katerimi jih od¬ pravimo. Namen tega pisanja je bil pred¬ vsem, pomagati najmlajšim modelarjem Risba 7 zemlji - "pikira" (risba 6a). Vzrok je sla¬ ba reglaža. Napako odpravimo, če s koščkom furnirja podložimo zadnjo letev višinskega stabilizatorja ali sprednjo le¬ tev krila (risba 6b). 5) Tehnika izvajanja visokega štarta se popravi z vajo. Zaradi prevelike hitrosti in začetnikom, tistim, ki težko pridejo v stik z izkušenimi modelarji. Priporočam pa, da ga preberete tudi tisti, ki izdelu¬ jete modele iz kompletov za sestavljanje, v katerih ni navodil za spuščanje modela z vrvico. Otokar Hluchy TIM 8 • april 1996 • 9 MODELARSTVO Modelarski motorji z notranjim zgorevanjem (9. del) Deli modelarskih motorjev se zaradi velikih obremenitev hitro obrabijo; njiho¬ va življenjska doba je zato razmeroma kratka, nepravilno vzdrževanje pa jo še skrajša. Visok delež olja v mešanici in ne¬ popolno zgorevanje sta vzrok, da se v zgorevalnem prostoru in na čelu bata nabirajo saje. Slabo vzdrževani motorji zato ne delujejo tako, kot bi si želeli. Ker je servisov za modelarske motorje precej manj kot npr. servisov za avtomobile, bi vsak modelar moral poznati vsaj osnovne postopke za vzdrževanje in popravilo motorjev. Res je, da obstaja tudi druga možnost: motor uporabljate, dokler dob¬ ro deluje, nato pa kupite drugega; ven¬ dar je mogoče denar v modelarstvu pora¬ biti tudi koristneje! Zaradi enostavne konstrukcije je vzdr¬ ževanje dvotaktnih modelarskih motorjev dokaj preprosto, vendar pa lahko že majhna nezbranost ali neustrezno orodje povzroči nepopravljivo okvaro. Večji del orodja, ki ga potrebujemo pri vzdrževanju in popravilih motorjev, je standardnega in ga lahko kupimo v vsaki bolje založeni trgovini z orodjem, ali pa ga že imamo v domači delavnici. Osnov¬ no zbirko orodja sestavljajo: - ploščati izvijači širine 2 do 6 mm, - križni izvijači velikosti 0 do 3, - viličasti ključi 4 do 13 mm, - natični ključi 5,5 do 13 mm, - šestrobi kjuči (imbus) 1,5 do 3 mm, - cevni ključ 8 mm za žarilno svečko, - kombinirane klešče, - koničaste klešče, -večja koničasta pinceta, - kladivo s plastičnim nastavkom, - manjši namizni primež, - manjši električni kuhalnik. Poleg tega potrebujemo še nekaj po¬ sebnih orodij, ki jih lahko kupimo v spe¬ cializiranih trgovinah ali pa jih izdelamo sami: - manjši izvlačilec ležajev, - momentni izvijač, - posebni ključi za montažo nekaterih iz¬ vedb valjev in glav motorjev. Načrt za izdelavo momentnega izvija¬ ča je bil že objavljen v Timu, objavili pa bomo tudi načrt preprostega izvlačilca ležajev. Osnova dobrega vzdrževanja motorja je njegovo redno čiščenje. Po vsakem štartu motor obrišemo s krpo, če pa je model "pristal" pod prevelikim kotom in je na motorju zemlja ali celo pesek, nas čaka temeljitejše čiščenje. Marsikdo tak¬ šen umazan motor samo nekoliko spere_z gorivom, nato pa ga znova požene. Če motor nima posebnega filtra za zrak, so pri tem zašli vanj drobni ostri delci in bo kmalu "izdihnil". Ker hočemo to prepreči¬ ti, moramo motor temeljito očistiti. Tudi če motor ni doživel udarcev ob tla, proizva¬ jalci priporočajo čiščenje na približno 1 5 do 20 ur delovanja. To pa lahko storimo le tako, da ga razstavimo. Večina mode¬ larjev postori to pozimi, ker je takrat časa za takšna opravila dovolj. Razstavljanje motorja Zaradi različnih konstrukcijskih izvedb motorjev postopek razstavljanja ni za vse motorje povsem enak. Vendar pa so raz¬ like le v podrobnostih in za večino motor¬ jev ustreza naslednje zaporedje demon- taže delov: 1. uplinjač 2. dušilec zvoka 3. sojemalno pesto elise 4. žarilna svečka 5. glava valja 6. pokrov karterja 7. sprednji del karterja pri nekaterih večjih motorjih 8. valj 9. bat z ojnico 10. batni sornik 1 1. glavna gred motorja 12. kroglični ležaji Motor razstavljamo na čisti delovni po¬ vršini. Če je to miza z občutljivejšo povr¬ šino, za podlogo uporabimo večji kos tr¬ šega kartona ali kos talne obloge. Pri¬ pravimo si orodje, kos papirja in svinčnik za skice in opombe ter čisto krpo, nato pa pričnemo z delom. Delovnih operacij pri razstavljanju motorja ni veliko, ker pa so nekatere med njimi nekoliko zahtev¬ nejše, si jih podrobneje oglejmo. Snemanje uplinjača Uplinjači so na motor običajno pritrjeni z enim ali dvema vijakoma. Če je uplin¬ jač privit z dvema bočnima vijakoma, ju odvijemo in ga izvlečemo. Pri tistih, ki so pritrjeni z enim vijakom, popustimo naj¬ prej matico, vijak nato potisnemo v nasprotno stran in uplinjač izvlečemo. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo tesnil¬ nega O-obroča ali celo deformiramo sklopa za dovod goriva. Uplinjač razsta¬ vimo na sestavne dele in jih očistimo s čis¬ tilnim bencinom. Začetnikom priporo¬ čam, da si skicirajo ali kako drugače oz¬ načijo položaj posameznih delov, da ne bodo imeli težav pri ponovnem sestav¬ ljanju. Snemanje sojemalnega pesta elise Trdno zvezo med glavno gredjo motor¬ ja in pestom elise zagotavlja oblikovna zveza obeh delov, torna zveza s konu¬ som, pri večjih motorjih pa moznik. Obi¬ čajno je zveza tako trdna, da moramo pesto sneti z izvlačilcem (risba 1). Risba 1. Snemanje sojemalnega pesta elise Čeljusti izvlačilca zataknemo za pesto, vlečni vijak pa v središčno luknjo v glavni gredi. Z roko držimo čeljusti in vlečni vijak privijamo, dokler spoj ne popusti. Snemanje glave in delov karterja Sam postopek snemanja glave in delov karterja ni posebno zahteven. Odvijemo vijake in del snamemo. Pomembno pa je, da pri tem pazimo na tesnila, ki se kaj rada poškodujejo. Tesnila karterskih de¬ lov so papirnata in se pogosto prilepijo. Če se pri snemanju delov raztrgajo, jih bomo morali zamenjati. Pri odvijanju glav motorjev Cox (slika 1) uporabljamo posebne ključe, ki jih kupimo ali pa jih izdelamo sami. 10 • TIM 8 • april 1996 MODELARSTVO Pred snemanjem si označimo položaj delov, da jih bomo pri sestavljanju motor¬ ja pravilno namestili. Za označevanje zadošča npr. droben ris z risalno iglo na glavi motorja, na kosu papirja pa si skici¬ ramo njen položaj glede na motor. Pri nekaterih motorjih so vijaki za pritrditev glave različno dolgi in pri razstavljanju si skiciramo tudi njihov položaj. Snemanje valja Valj je pri večini sodobnih motorjev z bolj ali manj tesnim prilegom vstavljen v karter. Kadar je prileg dovolj ohlapen, npr. pri motorjih z ABC-kombinacijo bata in valja, lahko valj izvlečemo s prsti. Če je prileg tesnejši, si pomagamo z leseno letvico, ki jo potisnemo v izpušni kanal valja in valj potisnemo navzgor. Pri nekaterih večjih motorjih z jeklenim valjem, npr. pri motorjih Super tigre, HP in K&B, je prileg zelo tesen in valja ne moremo (car tako izvleči iz karterja. Zato iz valja najprej izvlečemo bat, nato pa karter položimo z rebri navzdol na ploš¬ čo električnega štedilnika in ga segreje¬ mo na približno 1 80° C. Temperatura ne sme biti previsoka, ker se lahko karter deformira. Toplotni raztezek aluminija je večji kot raztezek jekla, zato prileg ni več tako tesen in valj lahko izvlečemo. Pri tem si lahko pomagamo z zanko iz jeklene žice (risba 2), vendar moramo zelo pazi¬ ti, da ne poškodujemo drsne površine valja. Opozoriti vas moram še na to, da vroče dele motorja prijemljemo le z zaš¬ čitnimi rokavicami ali s čisto krpo. Po de- montaži karter in valj položimo pokončno na leseno ploščo, da se počasi ohladita. Nikar ju ne ohlajajte z vodo, ker se lahko deformirata ali celo počita) Nekatere izvedbe motorjev, npr. mo¬ torji Cox, imajo jeklen valj, privit v karter. Veliko takšnih motorjev je bilo uničenih z nepravilnim odvijanjem, ko je lastnik v izpušni kanal valja potisnil kos pločevine ali izvijač in poskušal valj odviti. Pri tem se je notranji rob kanala deformiral in valj je bil uničen. Za privijanje in odvi¬ janje takšnih valjev potrebujemo poseben ključ, ki ga iz primernega kosa jeklene pločevine brez težav izdelamo sami (risba 3, slika 2). Zataknemo ga v eno od izpušnih odprtin valja in valj zavrtimo. Snemanje bata in ojnice Ko smo iz karterja izvlekli valj, lahko brez težav izvlečemo tudi bat z ojnico. Zaradi pravilne namestitve delov pri ses¬ tavljanju ojnico na zadnji strani označi¬ mo. Označimo ali skiciramo pa si tudi Slika 2. Posebni ključi za valje Risba 3. Ključ za valje motorjev pravilen položaj bata. Če ima motor t. i. plavajoči batni sornik, ga običajno zlah¬ ka potisnemo iz bata, če pa je sornik varovan z žičnimi vskočniki, jih s pinceto izvlečemo iz utorov v batu. Pri nekaterih starejših motorjih moramo skozi posebno odprtino na karterju najprej izvleči batni sornik, nato pa lahko izvlečemo še bat in ojnico. Takšni motorji imajo na zadnji strani karterja, približno v višini izpušnega kanala, precej velik okrovček, ki ga odvijemo z izvijačem, atni sornik pa izvlečemo s tanko žično zanko. Snemanje glavne gredi Preden se lotimo snemanja glavne gredi, jo zavrtimo in pri tem preverimo, ali morda opleta. Pri tem lahko ugotovi¬ mo tudi, ali se ležaji še normalno vrtijo. Glavno gred poskusimo potisniti nazaj iz karterja. Pri motorjih z drsnim ležajem glavne gredi gre to nekoliko laže, kadar je glavna gred vležajena v krogličnih ležajih, pa teže. V tem primeru si poma¬ gamo s kladivom s plastičnimi nastavjji, da ne poškodujemo navoja na gredi. Če takšnega kladiva nimate, poiščite kos tršega lesa (bukev) ali večji kos trše umet¬ ne mase in poskušajte z njim potisniti glavno gred iz karterja. Pri demontaži gredi naj bo karter naslonjen na ravno leseno podlago ali pa ga držimo kar v roki. Pri delu moramo paziti, da karterja ne poškodujemo. Snemanje krogličnih ležajev Če smo z vrtenjem glavne gred; ugo¬ tovili, da so ležaji še dobri, jih pustimo tam, kjer so. Kadar pa čutimo, da se za¬ tikajo, jih moramo aobro očistiti ali celo zamenjati. Čeprav je postopek preprost, ima pre¬ cej modelarjev velike težave z demon- tažo ležajev iz karterja motorja, ker jih poskušajo izvleči s silo. Tudi tu izkoristi- * mo večje toplotno raztezanje aluminija, kot ga ima jeklo. Karter segrejemo in ležaje brez težav izvlečemo. Včasih zadošča že rahel udarec s karterjem ob mehkejšo podlago in ležaj pade ven. Čiščenje delov motorja Vse kovinske dele motorja očistimo s čistilnim bencinom ali petrolejem. Naj¬ laže jih očistimo v posodi ali močnejšem kozarcu. Da se drobni delci umazanije sesedajo na dno posode, položimo vanjo aluminijasto mrežo (risba 4). Primerno aluminijasto mrežo snamemo npr. z od¬ služenega tranzistorskega sprejemnika in jo ustrezno "ukrojimo". Dele čistimo z mehkejšo zobno ščetko ali s čopičem, ki mu ne izpadajo dlake. Zaradi hlapov čis¬ timo na odprtem ali v dobro zračenem prostoru. Ostanke zgorevanja na vrhu bata in v zgorevalnem prostoru glave motorja pri redno vzdrževanih motorjih očistimo brez težav z zobno ščetko. Če je plast ostan¬ kov debelejša, jo skrbno ostrgamo z manj¬ šim nožem ali z medeninasto žično ščetko. Pri tem moramo paziti, da ne po¬ škodujemo robov, nato pa del speremo. Risba 4. Posoda za čiščenje delov motorja Očiščene dele motorja položimo na čisto bombažno krpo, da bencin oz. pe¬ trolej odteče, še bolje pa je, če jih spiha¬ mo z zračnim curkom. Nato jih namaže¬ mo z redkejšim strojnim oljem in jih na¬ tančno pregledamo. Izrabljene ali poš¬ kodovane dele moramo zamenjati. Pregled delov motorja S pregledom drsne površine bata in valja ugotovimo, ali sta že čezmerno izrabljena. Če lahko tik pod vrhom valja otipamo rob, ki loči obrabljeni del, po katerem je drsel bat, in del, ki ni obrab¬ ljen, valj ni več uporaben. Valj moramo zamenjati tudi takrat, kadar so na nje¬ govi drsni površini globlji vzdolžni risi. Kadar je poškodovan valj ali bat, zamen¬ jamo oba, ker proizvajalci pri izdelavi oba dela prilagodijo in ju prodajajo kot komplet. Če je bat iz sive litine, mora biti njego¬ va drsna površina enakomerno siva in brez globljih vzdolžnih risov. Rjava ali celo črna površina pomeni, da je zrač¬ nost med valjem in batom prevelika, in morali ju bomo zamenjati. Pri alumini¬ jastih batih brez batnega obročka mora TIM 8 • april 1996 • 11 MODELARSTVO biti drsna površina brez poškodb, če pa bat potisnemo v valj, začutimo, da se nekoliko pod vrhom ustavi. Nekoliko drugače ugotavljamo obrab¬ ljenost pri aluminijastih batih z batnim obročkom. Zračnost med valjem in batom je tu večja in zgornja tretjina drsne povr¬ šine bata je nekoliko temnejša. Če temna barva sega že do dna bata, ga zamen¬ jamo. Zračnost med batnim obročkom in utorom v batu ne sme presegati 0,02 do 0,03 mm. Obrabljenost obročka preveri¬ mo tako, da ga snamemo z bata, vstavi¬ mo v valj in preverimo, ali je med valjem in obročkom kje opazna zračna špranja. Če je ni, z merilnim lističem zmerimo še širino zračne reže obročka. Ta naj ne presega 0,2 do 0,3 mm. Batni sornik najprej pregledamo po površini, ki mora biti povsem brez poš¬ kodb. Zračnost med sornikom in batom oz. sornikom in ojnico nikakor ne sme biti prevelika. Vgradnja takšnih delov bo samo še bolj poškodovala motor, zato moramo včasih zamenjati bat, valj, sor¬ nik in ojnico. Glavna gred se pri trših pristankih hitro poškoduje, zato se pred ponovno vgrad¬ njo prepričajmo, ali je res še povsem rav¬ na, morda pa je celo počena. Večje ople¬ tanje glavne gredi lahko pred snetjem opazimo tudi brez merilnih instrumentov. Natančna kontrola ravnosti je nekoliko zahtevnejša, saj moramo gred vpeti med dve konici in z merilno uro izmeriti ople¬ tanje. To naj opravi strokovnjak. Zelo po¬ membna je tudi kontrola ojničnega čepa glavne gredi. Njegova površina mora biti brezhibna, zračnost med njim in ojnico pa ne sme biti prevelika. Če je zračnost povečana, ojnico zamenjamo. Če je površina ojničnega čepa poškodovana, moramo zamenjati tudi glavno gred. Preglejmo še kroglične ležaje! V brez¬ hibno očiščene ležaje kanemo nekaj kap¬ ljic olja, zunanji obroč zavrtimo, in če se ri vrtenju ležaj zatika ali če slišimo neo- ičajne šume, ležaj zamenjamo z novim. Oznaka novega ležaja mora biti povsem enaka, kot jo je imel stari. Pozorni pa bodite tudi na kletko kroglic. V mode¬ larskih motorjih uporabljamo samo ležaje s kovinsko kletko, najboljši imajo jekleno, ker se take iz umetnih mas zaradi tem¬ perature deformirajo. Pregledu delov uplinjača posvetimo po¬ sebno pozornost. Vsi deli morajo biti brezhibno očiščeni, navoji brez poš¬ kodb, regulirna igla pa povsem ravna. Valj za regulacijo vrtilne hitrosti motorja se mora v ohišju uplinjača vrteti brez za¬ tikanja. Poškodovane ali obrabljene tes¬ nilne O-obročke zamenjamo z novimi. Uplinjač sestavimo in ponovno preverimo tesnenje in gibljivost delov. Pregledamo še tesnila motorja. Če so uničena, kupimo ali izdelamo nova. Priskr¬ bimo si še preostale dele, ki jih moramo zamenjati, nato pa motor sestavimo. Sestavljanje motorja Sestavljanje motorja poteka v obrat¬ nem vrstnem redu kot razstavljanje. V karter najprej vstavimo ležaje. Karter segrejemo, da se zaradi toplotnega raz¬ tezanja nekoliko poveča, nato pa vanj pazljivo vstavimo ležaje in pri tesnih pri- legih tudi valj motorja. Ležaji ne smejo biti vstavljeni postrani! Počakamo nekaj minut, da se zaradi toplote karterja ogre¬ jejo in raztegnejo tudi ležaji, in vstavimo glavno gred. Sestavimo bat, batni sornik in ojnico. Pri tem pazimo, da so deli setavljeni v istem položaju, kot pred razstavljanjem. Če je sornik varovan z varovalnima vskočnikoma, ju vstavimo in preverimo, ali dobro sedita v utorih. Bat z ojnico vstavimo v karter in ojnico namestimo na ojnični čep glavne gredi, nato pa v karter vstavimo še valj. Pozorni moramo biti na položaj odprtin kanalov valja. Nekateri motorji imajo zaradi točnejše montaže valja v ohišje motorja vstavljen zatič, rob valja pa ima utor, kamor se zatič prilega. Pri drugih pa se valj v ohišju lahko vrti in njegov točni položaj moramo uravnati glede na odprtine kanalov. Pri motorjih s prečnim izpiranjem se pogosto dogaja, da nevešč modelar napačno vstavi valj. Odprtino prelivnega kanala postavi v Bovdenski vleki v radijsko vodenih modelih so običajno priključeni na ročice servomotor- jev in na vzvode krmil z vilicami, ki omogoča¬ jo natančno nastavitev dolžine vleka. Zatikanje vilic v odprtine ročic servomotoriev in vzvodov brez ustreznega orodja je dokaj zoprno opravilo. Večina modelarjev si pri tem pomaga z izvijači ali kleščami, pri čemer pa se vilice lahko poškodujejo. Zato si izdelajmo preprosto orodje, ki ne bo poškodovalo vilic, nameščanje pa bo lažje in hitrejše. Potrebujemo samo košček 1 mm debele je¬ klene pločevine, malo fino pilo in namizni primež. _ ~60 _ . ja. Iz jeklene pločevine odrežemo 60 mm dolg in približno 6 mm širok trak. Po rezanju ostanejo robovi traku ostri, zato jih po¬ snamemo, nato pa spilimo utora, kot je prikazano na načrtu. Ročico 1 cm od roba zvi¬ jemo pod kotom 90° in izdelek je izgotovljen (risba 1, slika 1). Namesto iz jeklene pločevine lahko ročico izdelamo tudi iz tršega smeri izpušne odprtine in obratno. Kadar niste povsem prepričani, katera odprtina je prelivna in katera izpušna, je rešitev preprosta: izpušna odprtina je vedno nekoliko višja kot odprtina prelivnega kanala! Na glavo motorja namestimo brezhib¬ na tesnila in jo privijemo z izmeničnim privijanjem vijakov. Vsi vijaki morajo biti priviti z enakim momentom, saj s tem dosežemo dobro tesnjenje, hkrati pa pre¬ prečimo deformacije glave, valja in ohiš¬ ja motorja. Najboljše rezultate dosežemo s privijanjem z momentnim izvijačem. Sestavimo še karter in privijemo dušilec zvoka, nato pa še uplinjač in žarilno svečko. Delo je tako končano in motor je pripravljen za preizkus na testnem pod¬ stavku ali na modelu. Ce smo morali zamenjati vitalne dele motorja, npr. bat in valj, moramo motor ponovno utekati, kot smo novega. S tem dosežemo, da se novi deli natančno prilagodijo drug drugemu. Za zaključek še priporočilo. Vijake in matice odvijajte in privijajte s ključi, ne s kleščami! Klešče namreč puščajo neiz¬ brisne sledi o vašem ravnanju z motorjem in o načinu reševanja tehničnih proble¬ mov. Marjan Klenovšek Slika 1. Izdelana ročica Slika 2. Razpenjanje vilic aluminija, ki naj bo nekoliko debelejši, npr. 1,5-2 mm. Vilice nameščamo tako, da ročico vstavimo med krake vilic in jo nekoliko zavrtimo. Kraki vilic se razpnejo in brez težav jih namestimo (slika 2). Marko Klenovšek Ročica za razpenjanje priključnih vilic 12 • TIM 8 • april 1996 MAKETARSTVO N/ Sola plastičnega maketarstva (34. del) Letalske diorame (2. del) Mitja Maruško Gradnja letalskih dioram je v zadnjih letih nekakšna modna muha, ki jo podpi¬ rajo in spodbujajo tudi večji proizvajalci s ponudbo izdelkov za najbolj popularne teme, kot so nemška Luftwaffe in ameriško mornariško letalstvo. Tudi številni manjši proizvajalci epoksidnih in kovinskih delov zadnje čase zasipajo tržišče z novimi izdelki. Ti so po pravilu vezani na zelo detajlirane komplete za dopolnitev no¬ tranjosti letalskih maket. Razgaljeno no¬ tranjost pa dopolnijo figure mehanikov, pilotov in drugega letališkega osebja. Pregled v nadaljevanju bo le izbor med številnimi izdelki, ki smo ga podredili priljubljenim temam maketarjev in želji, da jih tudi slikovno predstavimo. Le redki katalogi prodajalcev, ki se ukvarjajo s prodajo po pošti, premorejo ilustracije vseh izdelkov, zato je med zgolj besedno opisanimi izdelki zelo težko izbirati. Založenost slovenskega maketarskega trga z izdelki za gradnjo maket ni preti¬ rana. Redka izjema so Airfixovi izdelki in serije vojaških in drugih človeških figur, ki jih lahko predelate v tehnično osebje. Pregled v nadaljevanju ne bo popoln, vendar dovolj obsežen, da vam bo služil kot kažipot do uresničitve vaših zamisli. Za dodatne informacije pa se bo treba povezati z maketarji v Združenju gra¬ diteljev plastičnih maket Slovenije, katere¬ ga sedež (poštni!) je na naslovu Tržaška 48, 1000 Ljubljana. AER Mala ruska firma se uveljavlja z make¬ tami sovjetskih tovornjakov. Cisterna BZ-35 je kakovostna maketa v merilu 1 : 72, ki sodi na vsako dioramo s sovjetski- AER-ova maketa cisterne RZ-35 v merilu 1 : 72 mi letali. Izdelujejo pa še GAZ-ove tovornjake. Aeroclub Program te angleške firme obsega predvsem kovinske motorje in elise, ki jih v dioramah lahko uporabite kot nado¬ mestne dele v zabojnikih. Kovinski deli so izdelani v merilu 1 : 72 in 1 : 48. Airfix Airfixovi izdelki na slovenskem trgu niso neznanka. V seriji figur v merilu 1 : 76 so na voljo trije kompleti plastičnih figur letalskega osebja iz druge svetovne vojne: 1747 osebje RAF (britanskega kraljevega letalstva), 1748 osebje USAAF (ameriških letalskih sil), kjer pred¬ njači osebje bombniškega letalstva, ter 1755 osebje nemške Luftvvaffe. Figure so zadovoljive kakovosti, le spremljajoče orodje ni preveč prepričljivo. Airfixove cisterne RAF z osebjem iz časov bitke za Britanijo v merilu 1 : 72 Airfix je med prvimi razveselil graditelje dioram s ponudbo angleških vozil, ki so jih med drugo svetovno vojno uporabljali na vsakem angleškem letališču. Vozila so izdelana v merilu 1 : 72. Komplet 3302 vsebuje dve cisterni, 3304 gasilno vozilo in reševalno vozilo ter komplet 3305 to¬ vornjak z dvigalom in vlačilec za prevoz večjih letalskih delov. Ponudbo zaključuje letalski stolp s kataloško številko 3380. Airmodel Airmodel je nemška firma, ki že vrsto let proizvaja zanimive vakuumsko preša- ne dodatke za makete. V merilu 1 : 35 ponujajo nekaj izdelkov, ki jih lahko upo¬ rabite pri dioramah z nemškimi lovci zad¬ nje vojne. Naj omenimo le cisterno Kfz.385 na šasiji opel blitz (kataloška šte¬ vilka AM-519). izdelke lahko naročite pri proizvajalcu Frank-Modellbau, ki je hkrati eden večjih nemških distributerjev maket. Airwar Ta britanska firma izdeluje izključno kovinske figure letalskega osebja različ¬ nih letalstev. Njihova odlika je sprejemlji¬ va cena in zadovoljiva kakovost. V kom¬ pletu najdete tri različne figure, ki so ve¬ zane na isto časovno obdobje ali bojišče. Za ilustracijo si oglejmo ponud¬ bo za nemško letalstvo v drugi svetovni vojni v merilu 1 : 48: (804) jurišne enote, (805) lovsko letalstvo, (809) osebje noč¬ nih lovcev, (811) lovske enote na ruski Airwarovi kovinski piloti republikanskega in nacionalističnega letalstva iz španske držav¬ ljanske vojne v merilu 1 : 72 fronti in (820) lovske enote v Sredo¬ zemlju. Med ponudbo v merilu 1 :72 naj¬ dete tudi pilote iz prve svetovne vojne, španske državljanske in vietnamske vojne. Airwaves Ob številni paleti kovinskih jedkanih delov Airvvaves ponuja tudi posamezne kovinske figure v merilu 1 : 48. Ponudba obsega večinoma figure britanskih, ame¬ riških in nemških pilotov v različnih držah. Dragon Privlačen Dragonov program na slo¬ venskem trgu ni neznanka, vendar visoke cene njihovih izdelkov marsikoga odvrne¬ jo od nakupa. Zanimiv je Dragonov pos¬ kus diorame dela vzletišča z ameriške so¬ dobne letalonosilke v merilu 1 : 144, ki ga ni več v najnovejših katalogih. Novo maketo ameriškega mornariškega lovca F4F-4 wildcat (5024) v merilu 1 : 72 bo¬ do izdelali z zložljivimi krili in palubno posadko. Dragon pa je pravkar izdal fi¬ gure nemških lovskih pilotov v merilu 1 : 48 (5532), pripravlja pa še nemške bombniške pilote in tehnično osebje (5533). Med Dragonovo bogato ponud¬ bo za graditelje vojaških dioram v merilu 1 :35 boste lahko našli tudi kakšen uporaben kos opreme. Eduard Češki proizvajalec maket in kovinskih delov izdeluje podstavke za kolesa sov¬ jetskih letal, ki so jih polna letališča v de¬ želah, kjer uporabljajo sovjetsko letalsko tehniko. Podstavki v treh izvedbah so na voljo v merilu 1 : 72 in 1 : 48. Esci Zanimiv program italijanskega Escija je verjetno že predmet antikvarnega pov¬ praševanja, saj je firma pred kakšnim letom prenehala delovati. Pa vseeno ome¬ nimo Escijev poskus ponudbe letalske TIM 8 • april 1996 • 13 MAKETARSTVO Eduardovi podstavki za sovjetska letala v meri¬ lu 1 : 72 so sicer že razprodani, zato pa so še vedno na voljo v merilu 1 : 48. Vlečni drog in orožarski viličar iz starega Escijevega kompleta z letališko posadko makete in osebja v merilih 1 :72 in 1 : 48. V merilu 1:72 so bili na voljo letališko osebje in piloti letalskih sil NATO. Med maketami vozil v merilu 1 : 72 lahko uporabimo ameriški 3/4-ton- ski poltovornjak, ki ga predelamo v vozi¬ lo za prevoz oborožitve. Med nemškimi vozili lahko uporabite Oplov tovornjak blitz (8007), gosenični poltovornjak Sd.Kfz 11 (8015), bolniški tovornjak opel (8035) in Oplov tovornjak s štiricev- nim topom flak 38 (8052). Flightpath Program angleške firme Flightpath je v večjem delu posvečen izdelkom za gra¬ ditelje dioram. V merilu 1 : 32 ponuja celo vrsto letališke opreme z britanskih le¬ tališč od kompresorjev do vozičkov za prevoz oborožitve. Podoben izbor je na voljo tudi v merilu 1 : 48 in 1 : 72. V meri¬ lu 1 : 72 pa je na voljo še nekaj vozil, kot sta traktor fordson N (72010) in cisterna fordson TB3 (72013). Med kovinskimi deli pa ne smemo prezreti kovinskih ele- Flightpathov komplet kovinskih delov (48103) za gradnjo polnilnika topa na ameriškem jurišnem letalu A-10 thunderbolt II v merilu 1 : 48. Dokument s serijsko številko potrjuje verodostojnost izdelka, ki je izdelan v zelo omejenem številu. mentov za gradnjo vzletišč, ki so zavez¬ nikom omogočili gradnjo zasilnih letališč po vsej Evropi za potrebe hitro na¬ predujočih enot. Tako imenovane plošče PSP so na voljo v merilu 1 : 24 (24001), 1 : 48 (48009) in 1 : 72 (72015). Njihov najbolj zanimiv izdelek je polnilnik topa na ameriškem jurišnem letalu A-10 v me¬ rilu 1 : 48 (48103), ki je izdelan iz jed- kanih in litih kovinskih delov. Fujimi Japonska firma Fujimi je med prvimi večjimi proizvajalci hitela zapolniti tržne vrzeli. V merilu 1 : 72 so ponudili palub¬ ne posadke ameriških letalonosilk z gasil¬ skim (35002) in vlečnim traktorjem (35001). Posadka je na voljo v merilu 1 : 48 (35003). Hasegawa Japonska firma Hasegawa je s kom¬ pleti letalske oborožitve v merilu 1 : 72 in 1 : 48 sprva le dopolnjevala svoje make¬ te, ki jih je krajši čas izdajala brez oboro¬ žitve. V merilu 1:72 pa je serijo štirih kompletov oborožitve dopolnila s kom¬ pletom vozil za prevoz oborožitve (35005), ki ga sestavljajo posadka, vleč¬ ni traktor in nekaj prikolic. V kompletu 35006 najdete generatorje in reflektorje ter tehnično osebje, v kompletu 35007 pa še pilote in nekaj letališkega osebja s kombijem. V merilu 1 : 48 je v kompletu Hasegawa je z dvema kompletoma ameriških pilotov in mehanikov s pripadajočimi vozili ponudila osnovo za izvrstne diorame v merilu 1 : 72. 36004 12 figur tehničnega osebja, gene¬ rator in kompresorska prikolica, v kom¬ pletu 36005 pa še 36 figur pilotov in le¬ talskega osebja. Ameriško palubno po¬ sadko z letalonosilk ponuja komplet 36006. Vse Hasegavvine figure so dobre kakovosti in primerne za modeliranje v različnih držah, saj v merilu 1 : 48 pre¬ morejo ločene ude. Tudi nalepke omogo¬ čajo verno kopijo letališke opreme in oborožitve. Med starejše izdelke v merilu 1 : 72 pa sodi japonski tovornjak s cisterno in tremi figurami (31116) ter tovornjak s startnim Izdelan kompresor z agregati iz Hasegawi- nega kompleta letališke opreme v merilu 1 : 48 Pri gradnji diorame s Flasegawinim F-15C eagfe v merilu 1 : 48 smo uporabili še osebje, generator in kompresor iz kompleta 36004. Vlečni drog pa je iz starega Escijevega kom¬ pleta. SS) Flasegawin komplet osebja na ameriški letalonosilki v merilu 1 : 48 drogom (31117). V enakem merilu je ob običajnem 2,5-tonskem tovornjaku GMC (31120) na voljo tudi tovornjak s cisterno (31121). Heller Med Hellerjevimi izdelki boste v merilu 1 : 35 lahko uporabili nemški tovornjak opel blitz (1128), ameriški tovornjak GMC CCKVV 353 (1121) in znani jeep (1105). Hi-tech Francoski proizvajalec epoksidnih do¬ datkov maket je v preteklem letu izdal se¬ rijo letalskih bomb in raket, ki so jih upo¬ rabljala zavezniška letala. Skladovnica teh bomb v merilu 1 : 48 bi vas stala celo premoženje. Makete ameriških motorjev pratt & whitney R-2800, R-2600 in R-l 830 so primerne za diorame, ki upo¬ dabljajo menjavo motorjev na letalih, opremljenih s temi zvezdastimi motorji (P-47 thunderbolt, B-17, B-24, B-26, B- 25, F4U-1 corsair, F6F hellcat). 14 • TIM 8 • april 1996 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Academyjini sodobni ameriški lovci Grumman F-14 tomcat (merilo 1 : 72, koda 1679) Konstrukcija sestavnih delov Academyjine makete F-14 A tomcat se skoraj v ničemer ne razlikuje od odličnih izdelkov Hasegawe in Fujimija. Rahlo vgravirame linije, izjemno tanke krmilne površine raket in drobni detajli na podvozju dokazujejo, da so pri Academy želeli za nižjo ceno ponuditi kar največ, Dober vtis kvarijo le preveč izraziti odtisi izbijačev v kalupu, ki jih srečujemo na notranjih straneh sestavnih delov, žal pa tudi na nekaterih zunanjih površinah, kot so pnevmatike pod¬ vozja in lopute jaškov za podvozje. Pilotska kabina je izdelana brez reliefnih upodobitev detajlov. Nalepke instrumentnih plošč so na žalost že presežena rešitev, zato vam priporočamo Eduardove kovinske dele. Zasteklitev pilotske kabine je tanka in lepo oblikovana. Krila so gibljiva, krmilne površine na njih pa boste zlahka izrezali, če jih želite odkloniti. Površinski detajli so izvrstni. Zložljiva lestev je pri maketah v tem merilu le redek dodatek. Oborožitev in zunanja oprema sta izvrstni in popolni. Tu so štirje AIM-7 sparrowi in štirje AIM-9 sidewinderji ob štirih AIM-54 A phoenixih. Tudi dodatni rezervoarji in izvidni- ški zabojnik ne manjkajo. Nalepke žal omogočajo gradnjo le enega F-14 A z ameriške letalonosilke C. VVilson s konca osemdesetih let, o čemer v navodilih ne najdete nikakršnega podatka. Čeprav je letalo enobarvno, v navodilih ne zasledimo oznake barve po FS-standardu. Primerjajoč ceno in kakovost makete, vam Academyjin F-14 A pri¬ poročamo kot najboljšo maketo v merilu 1 : 72 na slovenskem maketarskem trgu. General dvnamic F-16 A/C fighting falcon (merilo 1 : 48, koda 1688) Ob Italerijevi in Revellovi maketi F-16 v mer¬ ilu 1 : 48 je Academyjina vsekakor boljša. Za Academy značilni tanki vgravirani površinski detajli in kakovostno oblikovana površina celotne makete so odlike, ki privlačijo. Pilotska kabina in sedež sta enostavna in primerna za dodatno detajliranje. Nalepke nadomeščajo površinske reliefne detajle. Podvozje in jaški so solidno detajlirani, čeprav boste za številne hidravlične in druge vode morali poskrbeti kar sami. Oborožitev je solidna. Tu so štirje AIM-9 sidevvinderji, šest protitankovskih AGM-65 maverickov, dve klasični bombi Mk 83, rezervoarja za gorivo in dva izvidniška zabojnika. Površina nosilcev naštete oborožitve pa bi bila lahko bolje detaj- lirana. Maketa premore osnovne dele za gradnjo izvedenk F-l 6 in C, žal pa v škatli ne najdemo navodil, katere dele moramo uporabiti za F-16 C, ki ga ponuja izvrstna ilustracija na emba¬ laži. Sestavljanje je nezapleteno, dokler se ne srečamo s pomanjkljivimi navodili za barvanje makete. Načrt služi le kot vodilo za namestitev nalepk, podatkov o barvni shemi pa ni nikjer. Za popolnega začetnika, ki ne pozna klasične dvobarvne sive kamuflaže na F-16, je tovrstna pomanjkljivost nepremostljiva ovira. Nalepke so kakovostne, vendar natisnjene s klasičnimi Academyjinimi pomanjkljivostmi - nepopolno in poenostavljeno. S pomočjo dodatne literature, uporabe delov iz epoksidnih smol in kovinskih dodatkov lahko izdelate pravcato tekmovalno maketo, ki ne bo zaostajala za še vedno neprekosljivo maketo japonskega konkurenta - Hasegawe. Če bomo res kdaj ugledali F-l 6 A ali celo F-l 6 C s slovenskimi oznakami, potem si Academy- jino maketo kupite na zalogo. Mitja Maruško UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopi- rate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1111 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20 odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. aprila 1996 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Boštjan Štros, Marokova pot 26, 1270 Litija, Žiga Mohorčič, Kandijska 47, 8000 Novo mesto, in Jani Cigoj, Vena Pilona 14, 5270 Ajdovščina. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: __ Naslov: _ Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Izšli so novi TIMOVI NAČRTI! TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala Cessna180 .650 SIT TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I .500 SIT TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, RV-jadralni model za spuščanje iz roke .500 SIT Bralce obveščamo, da imamo še vedno na zalo¬ gi tudi ostale TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-modei Basic 4 Star .496,00 TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica Lipa 1 .496,00 TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model HOT-94 . 500,00 Vsi načrti so risani v merilu 1:1. Naročite jih lahko na naslovu uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo še naslednje izdaje: D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja). 2940,00 Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3150,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO.1995.00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE. 1995,00 M. Ban; ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE. 420,00 MIZARJENJE.840,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI.... 2100,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ...1260,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990,00 Naročniki revije TIM Imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. TIM 8 • april 1996 • 15 MAKETARSTVO Novosti male železnice na sejmu v Niirnbergu Vsakoletni sejem igrač v Nurnbergu je za proizvajalce male železnice nekaj po¬ dobnega kot spomladanski avtomobilski sejem, kjer tovarne predstavijo svoje no¬ ve modele, ki so jih prej skrbno skrivale pred očmi radovednih novinarjev. Tudi v Nurnbergu proizvajalci "na ogled posta¬ vijo" nove modele in včasih tudi kakšne izjemne novosti. Če si predstavljate, da je danes mogoče kupiti več kot 2000 mo¬ delov lokomotiv, potem si je kar težko zamisliti, kaj naj bi še bilo novega. Lahko bi rekli, da ima že vsaka velika lokomoti¬ va na svetu svoj model. Navadno - kot je to bilo pri modelu superhitrega nemškega vlaka ICE najprej ena tovarna izdela model, naslednje leto druga in potem še vse za njima. Tako dejansko nimamo osem novih modelov, ampak eno lokomo¬ tivo v osmih izvedbah, ki pa se ne more¬ jo bistveno ločiti med sabo, saj ie konku¬ renca tako močna, da hoče vsaka tovar¬ na izdelati čim bolj veren model "velike sestre". Tako tudi za letos ne moremo z navdušenjem ugotoviti, da se je zgodilo veliko novega, čeprav je bilo prikazanih vsaj 80 novih lokomotiv in še več va¬ gonov. Z resnično novostjo se letos postavlja tovarna Marklin, ki je predstavila svoj popolnoma novi tir - C. Marklin je sprva imel pločevinast tir, ki je bil oblikovan kot "gramozna greda", na kateri so bili nakazani pragovi in pritrjeni obe tirnici ter med njima zobci za pozitivni pol na¬ pajanja. V prejšnjem desetletju so začeli delati nov tir: na pragovih iz plastike so bili pritrjene tirnice in zobci. Pri izdelavi makete je bilo zato treba narediti gra¬ mozno gredo na enega od načinov, ki so opisani v knjigi Male železnice. Letošnji novi tir, ki bo v prodaji šele jeseni, je podoben, kot so tiri pri Roču ali Fleisch¬ mannu: iz trdne plastične snovi rjavkasto- sive barve je izdelana gramozna greda z oblikovanimi pragovi, na njih pa so pritr¬ jeni jekleni tirnici in zobci, ki ne rjavijo. Prednost novega tira je poleg izredne trd¬ nosti še preprost, hiter in zanesljiv način stikanja. Na spodnji strani je dovolj pros- HHHUlttmi Novi Marklinov tir C ima že plastično gramoz¬ no gredo, ki verno ponazarja pravi tir. Novi tir je mogoče z vmesnimi členi povezo¬ vati z obema prejšnjima tiroma, pločevinastim in plastičnim. tora za razne elektronske elemente, kar pride prav posebno pri digitalnem siste¬ mu upravljanja. Med tiri ni treba vstav¬ ljati izolacije, če hočemo tirni odsek izoli¬ rati, in ni treba kupovati posebnih tirov za dovajanje toka, ker je tega mogoče priključiti na vsak tir. V gramozni gredi so narejene zareze za speljavo kablov. Stare in nove tire je mogoče med seboj kombinirati z vmesnimi členi, kot kaže slika. Ker smo ravno pri Mdrklinu in ker se zadnjega pol leta tudi pri nas po ugodni ceni dobijo njihovi izdelki, (v trgovini Promodel-RemiKo v Ljubljani, v BTC v hali D), si oglejmo najprej nekaj njihovih no¬ vih modelov. Zelo lep je model nemške električne lokomotive 12 X, ki so jo pri¬ jazno poslikali "za otroke sveta za UNICEF". Pri nakupu tega modela je 25 DEM namenjenih Unicefu. Druga je veli¬ ka parna lokomotiva DB 044 s petimi po¬ gonskimi osmi za težke tovorne vlake, tretja pa nova izvedba "švicarskega kro¬ kodila" v rjavi barvi. Avstrijska tovarna Roco, ki ima tudi skrb¬ no izdelane modele in za nas dokaj spre¬ jemljive cene, je prva, ki bo jeseni ponudi¬ la model nove nemške lomotive za super- hitri vlak ICE 2.2. Zraven sta še dve lepi in zanimivi električni lokomotivi: prva je rdeče, druga, švicarska, pa zelene barve. Znana tovarna Fleischmann ima tudi precej novega; oglejmo si tri modele. Za¬ nimiv je zeleni model stare nemške parne lokomotive KPEV-516 za vleko tovornih vlakov. Zelo lep je pogonski člen - lahko bi rekli motorna lokomotiva - sodobnega primestnega vlaka s sedeži v dveh nad¬ stropjih, ki je obarvan zelenkastomodro. Pravo nasprotje je rdeč primestni motorni vlak iz petdesetin let. Izdelki italijanske tovarne Rivarossi so napravljeni zelo skrbno in natančno, zato pa so dvakrat dražji od podobnih loko¬ motiv drugih proizvajalcev. Izbral sem model francoske parne lokomotive. Nem¬ ška Brawa je prikazala ljubko majhno motorno premikalno lokomotivo "Manda- rindli" v opekasto rdeči barvi. Pa še ena zanimiva novosti V knjigi Male železnice sem za vlakce velikosti TT v razmerju 1 : 120 dejal, da so prav ide¬ alne velikosti, saj so modeli lahko izde¬ lani še dokaj natančno, za maketo pa je potrebno dosti manj prostora kot pri HO. To je vmesna velikost med HO (1 : 87) in N (1 : 160), tir pa je širok 1 2 mm. Zapi- Roco je prva tovarna, ki je pohitela z maketi- ranjem novega nemškega superhitrega vlaka Tudi model nemške električne lokomotive BR- 101 je izdelek tovarne Roco. Marklinov model nemške parne lokomotive DB 044, ki je bila namenje¬ na za vleko težkih tovornih vlakov. Izdelovali so jo med leti 1926 in 1949, obnesla pa se je tako dobro, da so jo izdelali v več kot 2000 primerkih. Model je dolg 26 cm. Legendarni švicarski "krokodil" je že velikokrat služil za izdelavo makete. Ta nova inačica je v rjavi barvi in ponazarja original iz leta 1926. 16 • TIM 8 • april 1996 MAKETARSTVO Zelo skrbno je izdelan Rivarossijev model francoske parne lokomotive 141 R 1242. O tem se lahko sami prepričate, če pogledate napeljavo cevi ob straneh. Pri Roču se lahko še posebej postavijo z modelom švicarske lokomotive Be 4/6 v zeleni barvi, ki je res enkraten izdelek. Tovarna Fleischmann ima lepo izdelan model dvonadstropnega primestnega vlaka. Prvi člen 28,7 cm. sodobnega nemškega - lokomotiva - je dolg Pravo nasprotje sodobnemu modremu vlaku je rdeč motorni primestni vlak iz petdesetih let, ki je takrat uspešno reševal težave primestnega prometa. Dolžina prvega člena znaša 15,3 cm. sta tovarna je izdelala tudi model stare pruske lokomotive za vleko tovornih vlakov, ki meri v dolžino 14,5 cm. Nov proizvajalec Jatt se je lotil zapostav¬ ljenega sistema TT. Rumeno obarvan model kaže nemško motorno premikalko BR 346 iz petdesetih let, ki pa je še danes v uporabi. Brawa je predstavila ljubko maketo motorne premikalke, ki je dolga le 7,4 cm. sal sem, da TT žal nima veliko privr¬ žencev, saj je takrat modele v tej velikosti izdelovala le ena sama nemška tovarna. Na letošnjem sejmu pa se je pojavil še en proizvajalec iz Schuetzenhofa v Nemčiji. Za zdaj ima na razpolago le modela dveh lokomotiv: starinske parne in nove motorne premikalke. Verjetno pa je, da se bo izbor vsako leto povečeval, in tako bo odločitev za to velikost lažja. Na koncu naj predstavim še en model, ki ne sodi v velikost HO, je pa lep in zani¬ miv. Japonska tovarna O.S. Engines iz Osake je izdelala model prve angleške parne lokomotive Rocket. Dolg je 60 cm, tehta pa 12 kg. Posebnost je, da ima pravi parni kotel, ki ga lahko kurite s pre¬ mogom ali tekočim plinom in da parni stroj lokomotivo fuai premika! Kolesa imajo premer 127 mm, prav taka pa je tudi širina tira. V sodček na tenderju je mogoče naliti tričetrt litra vode, kar za¬ dostuje za kar dolgo vožnjo. Ker pa tako velikih tirov nimate, in tudi ne dovolj denarja, cene ne bom povedal, saj bi se je ustrašili in bi v tem primeru raje kupili pravi majhen avto. Drugi izdelek iste tovarne je zelo lepo izdelan model Henschlove parne lokomotive iz leta 1882. Model ni narejen iz plastike, ampak iz cinkove zlitine. Japonska maketa prve angleške parne loko¬ motive Rocket, ki je opisana na koncu prispev¬ ka. To je le kratek pregled novosti, s kateri¬ mi je postregel letošnji sejem. V naslednji številki Tima pa si bomo ogledali nove modele avtomobilčkov v različnih veli¬ kostih, ki jih je še več kot lokomotiv. Vlado Zupan Združenje graditeljev plastičnih maket, Ljubljana, in Vojašnica Ivan Cankar, Vrhnika, Vabita na 1. pokal v plastičnem maketarstvu "Tan- keta 96" pod pokroviteljstvom 54. oklepno- mehaniziranega bataljona za nagrado "Sa¬ morog" v naslednjih tekmovalnih disciplinah: KI - figure (seniorji), K2 - vojaška vozila in sredstva (seniorji), K3-4 - diorame in vinjete (seniorji), K5 - figure, vojaška vozila in aiorame v vseh merilih (juniorji). Najboljši trije tekmovalci iz vsake tek¬ movalne discipline bodo prejeli diplome, najboljše delo pa posebno priznanje 54. okmb Vrhnika. Tekmovanje bo v soboto, 4. maja 1996, v sklopu dneva odprtih vrat Vojašnice Ivan Cankar nad Vrhniko. Prijava tekmovalcev bo potekala v razstav¬ nem prostoru do 10.00 ure. Prijavnina znaša 1000 SIT ne glede na število prijav¬ ljenih maket v disciplini. Tekmovalci morajo k vsaki tekmovalni maketi obvezno priložiti sestavnico, ki jo dobijo skupaj z vsako ses¬ tavljanko. Priporočamo, da je k drugemu dokumentacijskemu gradivu priložen tudi kratek opis opravljenih del. Podelitev priznanj bo po končanem oce¬ njevanju. Dobrodošli ! Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije Tržaška 48, Ljubljana TIM 8 • april 1996 • 25 RADIJSKO VODENJE Test RV-naprave micro četo Dr. Jan I. Lokovšek Uvod Kateri modelar si ne želi čim manjše in lažje RV-naprave? Priznati je treba, da so se te v zadnjih letih že zelo zmanjšale, kar je nedvomno posledica napredujoče tehnologije izdelave. Zdi se, da je na¬ daljnje zmanjševanje nepotrebno, vsaj kar zadeva "normalne" modele. Je pa že tako, da nismo nikoli zadovoljni in bi radi vgradili radijsko vodenje tudi v vse mo¬ goče miniaturne modele in igrače. Stiska s prostorom in modelarskimi poligoni je velika, manjši modeli pa zahtevajo manj prostora. Tako imamo že vrsto zelo majh¬ nih letalskih modelov, bodisi na pogon z gumo ali s CC> 2 -motorčki. Tudi električni pogon omogoča miniaturizacijo in vsi ti modeli kar kličejo po RV-napravi, ki bi tehtala le nekaj gramov. ČETO je ena takšnih. Splošni opis Na napravo me je opozoril članek v nemški reviji FMT, ki je predstavil tega češkega proizvajalca. Ker je bila ugodna tudi cena (približno 1 00 ameriških dolar¬ jev), sem napravico kupil. Kakor obljub¬ ljajo naši trgovci, bo kmalu naprodaj tudi v slovenskih modelarskih trgovinah. Zato bo prav, da o njej izveste nekaj več. ČETO je AM-impulzni sistem, ki ga iz¬ delujejo za frekvenčna območja 27, 35 in 40 Mhz. Ima en sam servomehanizem, ki zmore le dva položaja. Napravica je zares izjemno lahka in majhna: sprejem¬ nik je velik le 19 x 14 x 10 mm (masa 4 gl), servomehanizem pa 12 x 7 x 18 mm (masa 2 gl). Za napajanje uporabi¬ mo le tri miniaturne celice Ni-Cd, tako da je masa celotnega sprejemniškega si¬ stema s stikalom vred manjša od 1 2 gl Zal pa je sprejemnik regenerativnega tipa, ki tako že v osnovi ne more imeti po¬ trebne ločljivosti in ima zato omejene možnosti za vodenje letalskih modelov. Ker pa je proizvajalec že napovedal bolj¬ ši tip sprejemnika in pravi zvezni (pro¬ porcionalni) servomehanizem, smo vsaj za prvi hip nekoliko potolaženi, morate pa se seveda že v izhodišču zavedati po¬ manjkljivosti takega sistema. Oddajnik Oddajnik je robusten, močan in sploh tak kot "veliki". Res se niso trudili, da bi ga posebej pomanjšali; za to tudi ni pra¬ ve potrebe. Pač pa je antena oddajnika skrajšana. To je heliks v vzdolžni reso¬ nanci ali kot pravijo Nemci "vvendellan- tenne". Ker je to enokanalni tip oddajni¬ ka "klip-klap", imamo za vodenje le en sam gumb (tipko)! V notranjosti ima vgra¬ jen piskač, ki zapiska pri vsakem pritisku na gumb. Stanje napajalnih baterij sicer spremljamo na svetleči diodi, ki zmore tri različne barve. Napajanje je izvedeno z osmimi baterijami velikosti minjon (AA) tako, da je to možno od 9,6 pa do 12 V, odvisno od tega, ali vzamemo za napa¬ janje navadne vložke 1,5 V ali pa aku- Velik, manjši, najmanjši. Tako majhen gumenjak lahko upravlja le ČETO. Novi sprejemnik ČETO in zvezni servomeha¬ nizem, tokrat zares na dlani! mulatorčke Ni-Cd. Gradnja je klasična na enostransko kaširanem vitroplastu. NF-signal proizvajajo s skoraj klasičnim časovnikom 555, v VF-delu pa so bipolar¬ ni tranzistorji. Končni je v ohišju T05 z orjaškim hladilnim rebrom. V izhodnem filtru so štiri induktivnosti. Pri porabi pri¬ bližno 90 mA ta oddajnik izseva skoraj 100 mW, kar je za to vrsto prenosa kar precej. 100 mW je tudi zgornja dovolje¬ na meja za radijsko daljinsko vodenje. S tako močjo so se očitno hoteli zavarovati pred motnjami, saj gre vendarle za zelo enostaven sistem. Proizvajalec kljub temu obljublja doseg na zemlji več kot 200 m, kar tudi preverjeno drži! Čas delovanja oddajnika z baterijami kapacitete 600 mAh je tako več kot sedem ur. Sprejemnik Kljub superminiaturni izvedbi in imenit¬ ni SMD-tehniki pa je to le najbolj nava¬ den regenerativni sprejemnik z eno samo samcato induktivnostjo. Velikost je resda izjemna, vsega nekaj mm in gramov, za¬ to pa ni skoraj nobene ločljivosti. To ne¬ dvoumno pomeni, da takrat, ko želimo voditi svoj model, ne sme biti na našem frekvenčnem območju vključen prav no¬ ben oddajnik! Sprejemnik napajamo z napetostjo 3 do 4 V. Poraba je majhna, vsega 1,5 mA. Občutljivost pa je kar dobra: s 4 pV je boljša kot npr. pri "pravih" Graupnerjevih sprejemnikih! Servomehanizem Servomehanizem sistema ČETO je v bistvu le malo močnejši rele. Ko pritegne, porablja tok 40 mA (iz treh celic Ni-Cd). Dvogramski izdelek zmore navor 0,24 Nem na ročici, ki pa ima samo dva po¬ ložaja. Tako sme biti površina krmila le¬ talskega modela, ki ga servomehanizem še zmore krmiliti, največ 5 cm 2 . Praksa Sam sem napravico preizkusil v dveh modelih. Eden je dueted fighter, miniatur¬ ni model iz stiropora z električnim pogo¬ nom, po poreklu z Daljnega vzhoda. Kr¬ milil sem samo smerno krmilo, ker dru¬ gačna rešitev z enokanalnim sistemom pač ni mogoča. Model uravnamo tako, da stalno zavija malce v levo, s pritiskom na gumb oddajnika pa krmilo obrnemo v desno. 26 • TIM 8 • april 1996 RADIJSKO VODENJE Tudi za male češke modele, ki jih pro¬ daja trgovina Mladi tehnik na Levstiko¬ vem trgu, je tak sistem kot nalašč. Sam sem izbral model na pogon z gumo (pi- per), čeprav bi prav tako lahko tudi izve¬ denko s C0 2 -motorjem. Tudi tu krmilimo tako, da model sam po sebi zavija neko¬ liko v eno stran, s pritiskom na gumb pa ga obračamo v nasprotno. Seveda sem modele vodil sam, brez navzočnosti drugih modelarjev, ki bi lahko s svojimi oddajniki motili krmilje¬ nje. Motnje Tudi v praksi sem preizkusil, kaj pome¬ ni to, da imam v svojem območju (35 Mhz) tudi druge oddajnike. Temu bi lah¬ ko rekli sreča v nesreči. Frekvenci NF-sig- nala naprave ČETO (1000 Hz) in klasič¬ ne digitalne naprave se močno razlikuje¬ ta, tako da drugi oddajniki naši napravi¬ ci ne povzročajo lažnih povelj. Seveda pa močno zmanjšajo doseg, kakor je pač običajno pri vseh motnjah. Če hočemo kljub vsemu še varno voditi model, mora¬ mo biti s svojim oddajnikom vedno med modelom in motečim oddajnikomI Pri tem nas še nekoliko rešuje velika izhodna moč oddajnika ČETO. Ta oddajnik pa sam v svojem frekvenčnem pasu ne moti drugih oddaj. Zaključek ČETO še ni pravi sistem za leteče miniaturne modele, s katerim bi se lahko pojavili na kakem tekmovanju, in to prav zaradi slabe ločljivosti sprejemnika. Upo¬ rabimo ga lahko le, kadar v našem frek¬ venčnem območju ni nobenega drugega oddajnika. Tako z veliko upanja pričaku¬ jem že napovedan novejši sistem z bolj¬ šim sprejemnikom in pravim proporcio¬ nalnim servomehanizmom! Nadaljevanje sledi ... Zares najmanjši izdelki pa so še vedno izdelani v samogradnji ali pa v majhnih zasebnih firmah. Tako je H. Hogar v nemški reviji FMT (1/94) objavil načrt za samogradnjo pravega štirikanalnega heterodinskega sprejemnika velikosti Je 20 x 30 x 7,5 mm z maso le 3,9 g! Še največji in najtežji del na sprejemniku je bil sprejemniški kristali Kar zadeva mikroservomehanizme, pa je na lanskem modelarskem sejmu v Stutgartu WES- Technik pokazal servomehanizem, ki ga je poimenoval Leicht Servo 3,8. Tistih 3,8 pomeni maso v g! Drugi podatki ser- vomehanizma so: sila 0,5 N in hitrost iz nevtralne lege v skrajno 0,2 s. Novi ČETO seveda temu sledi in upaj¬ mo, da ga bomo v najkrajšem času sre¬ čali tudi pri nas! Prostorska stiska je danes že zelo pe¬ reč problem tudi v slovenskem prostoru. Tako niso več daleč časi dvoranskih tek¬ movanj, kjer bo ČETO nedvomno našel svoje mesto! Novosti na trgu Graupnerjev kooperant Mibo modeli iz Logatca je obogatil ponudbo z dvema RV-na- pravama, cenovno izredno zanimivo C4-X in X-388 S za zahtevnejše modelarje. RV-naprava Graupner C4-X (40 MHz) v kompletu: komplet z enim servomehanizmom stane 8700 SIT, z dvema pa 10.990 SIT. RV-naprava Graupner/JR X-388 S je 16- kanalna naprava z mikroprocesorjem, spomi¬ nom za 8 modelov, mešalniki za F3A, F3B, Polnilniki Izdelovalca z Daljnega vzhoda, Prafo, sre¬ čamo tudi pri Mladem tehniku. Polnilnik lader 6 s šestimi priključki (50, 60, 140, 180, 200 in 700 mA) stane 5680 SIT. Zelo podoben izdelek ima tudi Robbe, pravijo mu lader 5 r in stane približno enako, tj. 50 DEM. Imajo ga v Modelarskem centru. rri /vnaaem renmKu pa ima|o po ugodni ceni še dva polnilnika firme Graupner. Manjši minilader (2400 SIT) je namenjen (14-urnemu) polnjenju baterij sprejemnika in oddajnika. Večji turbo guick charger (2940 SIT) polni šest F3C, F3D in F5B. Opremljena z vsemi potreb¬ nimi stikali stane 75.900 SIT. Ljubitelji malih modelov se bodo razveselili kakovostnega servomehanizma: super mikro- servomehanizem Hiteč HS-60 je primeren za modele HLG in RV-raketoplane. Masa: 14 g. Hitrost: 0,21 s / 60° pri 4,8 V. Navor: 1,1 kgcm pri 4,8 V. Dimenzije: 26 x 13 x 24 mm. Cena v maloprodaji (Mladi tehnik, Levstikov trg 7 v Ljubljani in Japry v Mariboru): 6790 SIT. ali sedem celic Ni-Cd iz 1 2-voltnega izvora, kot je npr. avtomobilski ali pa modelarski aku¬ mulator. To je preprostejši hitri polnilnik, pri katerem čas polnjenja omejimo s programsko uro. TIM 8 • april 1996 • 27 ELEKTRONIKA Naprave za light show (2. del) Regulator svetilnosti žarnic Miha Zorec E V prejšnem prispevku smo si ogledali način regulacije izmenične moči s tria- kom. Spoznali smo, da triak deluje kot iz¬ redno hitro stikalo, ki ob pozitivnem impulzu na prožilnem vhodu priklopi žar¬ nico (breme) na napajalno napetost (220 V). Triak prevaja električni tok, dokler je na njegovem vhodu G pozitivna nape¬ tost. Vendar tudi, ko napetost na njego¬ vem prožilnem vhodu pade na nič, še vedno prevaja in se samodejno izklopi šele ob prehodu izmenične napajalne napetosti čez nič. Torej, če želimo, da triak prevaja izme¬ nični električni tok oziroma, da žarnica ves čas sveti, ga je treba ob vsakem pre¬ hodu izmenične napajalne napetosti skozi nič znova sprožiti. Če pa ob prehodu na- ajalne napetosti skozi nič proženje tria- a nekoliko zadržimo, dobi žarnica temu primerno manj električne energije in zato tudi sveti z manjšo močjo (glej risbo 2). Regulacija moči s triakom je kljub na prvi pogled zamotanemu načinu izredno preprosta. Zadnjič smo si ogledali naj¬ enostavnejše vezje za regulacijo moči, ki ga je sestavljalo le nekaj osnovnih ele¬ mentov, tokrat pa bomo spoznali vezje, ki je sicer nekoliko bolj obsežno, vendar tudi veliko boljše od prejšnjega. Omo¬ goča zelo natančno regulacijo moči in tudi krmiljenje z zunanjimi signali (avdio ali digitalni signal) Princip delovanja Risba 1 prikazuje blok shemo regula¬ torja moči. Srce regulatorja je monosta- bilni multivibrator, narejen z integriranim vezjem NE555. Monostablini multivibra¬ tor ni prav nič posebnega, le ime ima dolgo in zelo čudno. Kako je lahko neko vezje multivibrator (multi - mnogokratni), če ima le eno stabilno stanje (mono - eno)? No, pa prepustimo igračkanje z besedami strokovnjakom, saj nas bolj kot ime vezja zanima njegovo delovanje. Monostabilni multivibrator si lahko pred¬ stavljamo kot gugalnico (nihalo), ki, ko jo poženemo, zaniha le enkrat. Tudi elek¬ tronski monostabilni multivibrator ob pro¬ žilnem impulzu odda le en impulz, pri čemer lahko s potenciometrom in kon¬ denzatorjem - RC-členom natančno dolo¬ čimo dolžino oddanega impulza. In ravno takšno vezje rabimo za nadziranje triaka. Seveda mora biti delovanje monosta- bilnega multivibratorja popolnoma sin¬ hronizirano z omrežno napetostjo. Prožil- ni impulzi morajo nastajati točno ob pre¬ hodu omrežne napetosti čez nič oziroma po določenem časovnem zadržku. Sinhronizacijske impulze dobimo tako, da omrežno napetost najprej usmerimo (glej risbo 2, graf 1), pri čemer se nega¬ tivne polperiode obrnejo v pozitivno smer. Nato pa te "hribčke" - polperiode sinusne oblike z ojačevalnikom preobliku¬ jemo v ozke prevokotne impulze, ki proži¬ jo monostabilni multivibrator, ta pa triak. Opis vezja Risba 3 prikazuje električno shemo zveznega regulatorja moči. Čeprav to vezje predstavljamo kot regulator svetil¬ nosti žarnic, ga lahko s pridom uporabi¬ mo tudi v kak drug namen: za regulacijo temperature spajkalnika, regulator obra¬ tov elektromotorja ... Za napajanje celotnega vezja služi enostavni usmernik. Poraba vezja je nam¬ reč precej nizka, zato je stabilizacija na¬ pajalne napetosti izvedena le z uporom in zenerjevo diodo. Vezje tudi ne zahte¬ va točno določene napajalne napetosti, ta naj se giblje med 8 in 15 V. Usmernik pa ne zagotavlja samo napajalne nape¬ tosti, je tudi izvor sinhronizacijskih impul¬ zov za monostabilni multivibrator. Sinhronizacijske impulze odvzemamo v točki 1 oziroma na plus izhodu usmer- niškega mostička. Tu igra pomembno vlogo dioda Dl, ki prepreči glajenje us¬ merjene napetosti v tej točki. Do glajenja napajalne napetosti pride šele za diodo. Usmerjeno sinusno napetost iz točke 1 (glej risbo 2) vodimo prek upora R3 na preprosto ojačevalno vezje, zgrajeno s tranzistorjema Tl in T2. Ojačitev tega ojačevalnika je tako velika, da bi morala biti amplituda izhodnega signala mnogo večja od napajalne napetosti. Ker pa Risba 2 Risba 3 Risba 1 28* TIM 8 • april 1996 ELEKTRONIKA amplituda izhodnega signala ne more presegati višine napajalne napetosti, do¬ bimo na izhodu ojačevalnika močno limi¬ tiran signal, ki je praktično preoblikovan v izredno ozke pravokotne impulze. Toč¬ no v trenutkih prehoda omrežne napetosti čez nič napetost na izhodu ojačevalnika (točka 2) za zelo kratek čas pade na nič voltov. Ti kratkotrajni impulzi služijo kot sinhro- nizacijski impulzi za proženje monosta- bilnega multivibratorja, narejenega z in¬ tegriranim vezjem NE555. Zgradba mo- nostabilnega multivibratorja je izredno enostavna, saj zanj potrebujemo štirikrat manj elementov, kot je dolgo njegovo ime. Najpomembnejšo vlogo poleg inte¬ griranega vezja imata potenciometer P2 in kondenzator C1, s katerima določamo dolžino izhodnih impulzov oziroma za¬ drževalni čas impulzov, ki prožijo triak. Ko monostabil s sinhronizacijskim im¬ pulzom sprožimo (točka 2), se začne kon¬ denzator C1 prek trimerja Pl in poten¬ ciometra P2 polniti, hkrati preide izhod integriranega vezia (nožiča 3) v visok potencial - začetek impulza, ki ga gene- rira monostabilni multivibrator (glej risbo 2). Visok potencial na izhodu integrirane¬ ga vezja se prek upora R4 prenese na bazo tranzistorja T3. Upor R4 omeji tok čez bazo tranzistorja T3 in hkrati zmanj¬ ša obremenitev izhoda monostabila. Po¬ zitivna napetost na bazi PNP-tranzistorja pomeni, da tranzistor ne prevaja elek¬ tričnega toka in je napetostni potencial na prožilnem vhodu G triaka nič voltov. Triak je zaprt - žarnica ne gori. V trenutku, ko se kondenzator dovolj napolni (skoraj na napajalno napetost), napetost na izhodu integriranega vezja pade na nič - konec impulza monostabil- nega vezja. Čas, v katerem se kondenza¬ tor C1 napolni, določa RC-člen, ki ga se¬ stavljajo: trimer Pl, potenciometer P2 in kondenzator Cl. S potenciometrom P2 torej spreminjamo hitrost polnjenja kon¬ denzatorja Cl in posredno določamo dolžino impulza, ki ga odda monostabil- no vezje. Padec napetosti (praktično na 0 V) na izhodu monostabila pomeni nizek poten¬ cial na bazi PNP-tranzistorja T3, kar ta tranzistor odpre. Pri tem električni tok od pozitivnega pola napajanja prek emi- torsko-kolektorskega spoja in prek upora R5 steče v prožilno nožico triaka. Triak začne prevajati in žarnica zasveti. Žar¬ nica sveti do prehoda omrežne napetosti skozi nič, takrat se triak samodejno iz¬ klopi in ostane izklopljen do novega po¬ zitivnega impulza na prožilni nožiči. Daljši je zadrževalni čas (čas med pre¬ hodom omrežne napetosti čez nič in pro- žilnim impulzom), manj časa sveti žarni¬ ca v eni polperiodi, manjša je skupna svetlobna moč žarnice in obratno. Daljši čas žarnica sveti v eni polperiodi, večja je njena skupna svetlobna moč. Z regulatorjem v bistvu vsako polperio- do za daljši ali krajši čas izklopimo žar¬ nico. Vendar utripanja žarnice ne zazna¬ mo, saj ima nitka v njej dovolj veliko žarilno vztrajnost in žarnica kljub izklopu napajalne napetosti ne ugasne takoj - nitka še nekaj časa žari. Trimer Pl pri tem služi za prednasta- vitev delovanja multivibratorja. Potencio¬ meter P2 zapremo, in če pri tem žarnica ne ugasne, zavrtimo še trimer ter z njim zatemnimo žarnico. Zatem počasi od¬ piramo potenciometer in opazujemo prižiganje žarnice. Svetlobna moč žar¬ nice se mora enakomerno povečevati brez vsakršnih skokov in urtipanj. Malo pred tem, ko potenciometer do konca od¬ premo, mora žarnica svetiti z največjo močjo. Za neenakomerno prižiganje žar¬ nice je lahko več vzrokov: slabo nastav¬ ljen trimer, slab potenciometer, pre¬ močno odstopanje vrednosti kondenza¬ torja Cl ... V večini primerov lahko pra¬ vilno delovanje vezja nastavimo s trimer- jem Pl, če pa to na noben način ni mo¬ goče, dodamo še en trimer na drugo stran potenciometra ali zamenjamo kon¬ denzator Cl. Vzporedno s triakom je dušilni RC-člen, ki odpravlja visoke napetostne impulze, ki nastajajo ob preklopih triaka. Te nape¬ tostne konice so nevarne za triak, po drugi strani pa povzročjo močne radio- frekvenčne motnje (brenčanje v avdio- komponentah). Ža dušenje teh motenj lahko zaporedno s triakom vežemo še du- šilko L1, ki jo naredimo kar sami. Na fe¬ ritno jedro premera 10 mm in dolžine vsaj 30 mm navijemo okoli 60 ovojev bakrene lakirane žice debeline najmanj 0,5 mm. Tudi kondenzator C6 služi za odpravljanje motenj, ki jih povzroča re¬ gulator. Na risbi 4 je ploščica tiskanega vezja, na risbi 5 pa montažna shema. Zaradi enostavnosti in razmeroma majhne moči triaka (največ 1000 W) je dušilka izpu¬ ščena. Če pa želimo regulirati večjo moč, moramo uporabiti triak, ki prenese večji tok in dodati dušilko. Na koncu velja opozoriti, da je vezje med delovanjem priključeno na omrežno napetost in zato smrtno nevarno! Pred po¬ pravljanjem ali pred kakršnim koli drugim opravilom, med katerim se bomo vezja dotikali, ga moramo obvezno izklopiti! Miha Zorec Seznam elementov: Upori: Rl = 1 kn R2 = 2,2 k£2 R3 = 1 k£2 R4 = 1 k£2 R5 = 560 £2 R6= 100 £2/ 1 W R7 = 47£2/ 1,5 W Pl = 47 k£2 LIN - trimer P2 = 100 k£2 LIN - potenciometer Kondenzatorji: Cl = 100 nF C2 =10nF C3 = 100 nF - keramični C4 - 100 uF/25 V C5, C6 = 220 nF / 400 V C7 = 470 pF / 25 V Polprevodniki: Tl, T2 = BC109 T3 - BC177 Dl =1N4001 D2 = BZ 10 Tr. - TIC226 IC = NE555 Gr. = B80C1000 TIM 8 • april 1996 • 29 TEHNOLOŠKI POSTOPKI Ulivanje kovin Vsaj 5000 let v preteklost sega zgo¬ dovina obdelave kovin. Najprej je človek bolj po naključju ob svojem ognjišču spoznal baker in kositer. Kar nekaj časa pa je trajalo, da mu je uspelo na zelo primitivne načine iz rude pridobivati pre¬ cej bolj trdno in tršo kovino - železo. Iz njega je izdeloval orodje in orožje. V začetku je prevladovalo zgolj kovanje, saj je le tako lahko predeloval trdo žele¬ zovo gobo, polno vključkov žlindre in drugih nečistoč. Ko pa je v talilnih pečeh dosegel dovolj visoke temperature, da se je kovina stalila, je predmete za vsak¬ danjo rabo, denimo sekire, srpe, osti puš¬ čic in podobno, oblikoval tako, da je te¬ kočo talino ulival v kamnite, večkrat upo¬ rabljive forme. Sivo litino so že pred našim štetjem uli¬ vali Kitajci, ki so prednjačili tudi na tem področju. Evropa jim je sledila šele v srednjem veku, iz katerega se je ohranil spomin na številne umetniške ulitke - zvo¬ nove, svečnike in lestence. Poleg tega pa so ulivali tudi topovske cevi in krogle. Li¬ var je takrat spuščal talino iz peči nepos¬ redno v formo in je lahko le zelo malo vp¬ lival na njeno sestavo in kakovost ulitka. Sele v 1 7. in 18. stoletju se pojavijo prve plamene in jaškaste peči, v katerih je bilo mogoče metalurško-kemične procese uravnavati in voditi z večjo zanesljivostjo in izdelovati bolj kakovostne ulitke. Danes talino, razen v jaškastih pečeh, imenovanih kupolke, pripravljamo tudi v raznih vrstah elektropeči. Tu imamo stvari trdno v rokah. Med taljenjem namreč lah¬ ko zanesljivo krmilimo - pospešujemo ali zaviramo - različne procese (redukcija, oksidacija, naogljičevanje). Tudi v Sloveniji imamo več livarn, v ka¬ terih ulivajo jekleno in sivo litino, bakro¬ ve, svinčeve in kositrove zlitine, pa tudi aluminij, ki mu primešajo silicij, magne¬ zij, cink, baker in druge prvine. V enem samem stavku predstavimo iz¬ delavo ulitka: staljeno kovino ulijemo v formo ali kalup, kjer se strdi ter obdrži obliko livne votline - negativa želenega predmeta! Za bolj nazorno predstavitev različnih postopkov v livarni smo se odločili, da najprej opišemo, kako izdelamo preprost ulitek (risba la). Najprej moramo izde¬ lati model - pozitiv. Ta je lahko lesen, kovinski ali iz umetne smole. Ima enako obliko, kot naj jo ima ulitek. Sestavljata ga dve polovici (risba lb) in z njima v dveh okvirih oblikujemo livno votlino. S posebej pripravljeno peščeno mešanico namreč napolnimo livarska okvira, in sicer v vsakega namestimo po eno polovi¬ co modela. Ko je forma po stresanju in stiskanju dovolj trdna, da se ne bo poruši¬ la ali kako drugače poškodovala, model 1 a) predmet izvlečemo. Delo nam gre laže od rok oziroma model iz peska, če mu na stran¬ skih ploskvah dodamo majhen naklon (0,5-3°). Obe polovici forme nato dokončno izgotovimo in očistimo, preden ju sestavimo (risba lc). Pri tem se zgornji in spodnji okvir ne smeta zamakniti drug proti drugemu, saj bi tako nastal popačen ulitek. Za to poskrbijo vodila, ki so pritrjena na zunanjih straneh okvirov. Sedaj je forma pripravljena za ulivanje. Talino pripravimo v peči. Kadar uliva¬ mo sivo litino, jo običajno stalimo v t. i. kupolni peči, ki po svoji konstrukciji neko¬ liko spominja na plavž, vendar pa je pre¬ cej manjša. Tudi tu v plasteh zakladamo kovinski vložek (sivo surovo železo, jek¬ lene odpadke in ponesrečene - izmetne ulitke), koks, apnenec in druge dodatke. Tekoča kovina in žlindra se zbirata na dnu peči v talilniku, tam pa ju zaradi nju¬ ne različne specifične teže ločimo pri iz¬ pustu iz peči. Za doseganje potrebne temperature taline (okoli 1500° C) vpiha¬ vamo skozi venec pihalic v peč dodatne količine zraka (boljši učinek dosegamo, če je vpihani zrak nekoliko predgret). Talina steče iz peči v livni lonec, kjer odstranimo še preostalo žlindro, ki plava na površini, in jo prenesemo na livno mesto, kjer med drugimi že čaka naša forma. Talina steče skozi ulivno čašo (risba 1 d) v lijak, vstopi v razdelilni kanal in pride skozi dovodne kanale do livne votline. Ko je ta napolnjena, dotočimo še določeno količino taline, s katero se napolni napa¬ jalnik. Njegova vloga je naslednja: ob 1 b) model Ulitki za avtomobilsko in strojno industrijo za armature in kanalizacijske cevi. Ulitki so iz sive in jeklene litine ter iz neželeznih kovin. zg. in sp. polovica modela , , delilna ravnina naklon 1c) forma zg. okvir napajalnik zračnika zg. polovica forme sp. okvir S p. polovica forme zračniki ulivna Risba la-d. Na slikah so predmet, ki ga želimo uliti, po njem narejen model, sestavljena forma in surov ulitek s prilitki. 30 • TIM 8 • april 1996 TEHNOLOŠKI POSTOPKI ohlajanju talina iz tekočega agregatnega stanja preide najprej v testasto in nato v trdno. Pri tem se litina ves čas krči, in če bi ulitku namenili le toliko taline, kolikor je gre v livno votlino, ta na koncu zaradi krčenja ne bi imel zahtevanih mer. Z do¬ tokom dodatne taline iz napajalnika, v katerem je talina najdlje tekoča, zago¬ tavljamo, da ulitek "načrpa" vso potreb¬ no količino taline. Tu ne gre samo za krčenje, katerega posledice bi bile opaz¬ ne že na zunaj, ampak bi se lahko zara¬ di opisanega pojava zgodilo, da bi se v notranjosti ulitka izoblikovala votlina - lunker, zaradi česar bi morali tak izdelek zavreči. V peščeni mešanici za izdelavo form so poleg čistega kremenovega peska še veziva in drugi posebni dodatki. Ko ji pri¬ mešamo vodo, dobi oblikovalnost in plas¬ tičnost. Pri ulivanju in strjevanju omenjeni dodatki in vlaga delno zgorijo oziroma izparijo. Nastanejo torej kar precejšnje količine^ plinov, ki pa ne smejo ostati v ulitku. Cim boljši prehod na prosto jim omogočimo s tankimi zračnimi kanali, ki jih oblikujemo v zgornji polovici forme. Ob koncu ulivanja jih brez škode zalije odvečna talina. Ulite forme po ohladitvi izpraznimo in odstranimo z ulitkov nepotrebne prilitke. Sledi najprej grobo čiščenje v peskalnem stroju, kjer z močnim curkom drobnih jek¬ lenih zrn odstranimo tanko plast peska, ki se je pripekel na površino ulitka. Po pes¬ kanju ulitek obrusimo in predvsem odstra¬ nimo šiv, ki je značilen za ulitke iz ses¬ tavljenih form. Zdravi ulitki potujejo v nadaljnjo obdelavo, kar pa je že zunaj livarjevega delokroga. Oblika ulitka pa ni vedno tako enos¬ tavna, kot v opisanem primeru. Na sliki si oglejmo si nekaj zahtevnejših ulitkov. Po¬ drobneje bomo opisali še, kako ulijemo krajšo cev s prirobnicama (risba 3a). Uliti moramo samo plašč cevi in izoblikovati notranjo odprtino. Najprej izdelamo mo¬ del (risba 3b), s katerim izoblikujemo zu¬ nanjo obliko cevi. V jedrniku (risba 3c) pa izdelamo jedro, s katerim izoblikuje¬ mo notranji del cevi, tako da aa ne zalije talina. Na risbi 3d je prikazana že sestavljena forma za naš ulitek. Jedro je nekoliko daljše, da lahko njegova konca trdno opremo na podlago v formi; ob uli¬ vanju bi se namreč lahko premaknilo. Lahko pa bi se zaradi svoje vitkosti pod težo taline zlomilo in ga zato na več mestih podpremo z jedrnimi podporami, ki se ob stiku s talino raztalijo in ostanejo brez škode v notranjosti ulitka. Na risbi 3e je surov ulitek s prilitki. Peščeno jedro smo iz nastale cevi že iztresli. Precej manjših delov za ročne ure, fo¬ tografske aparate, brivnike in podobno je tudi ulitih. Na njih pa bi zaman iskali šiv zaradi deljene forme. V tem primeru gre za t. i. precizijsko litje. Model izdela¬ mo iz voska in ga v več zaporednih plas¬ teh prevlečemo z maso, ki je obstojna v 3 a) Predmet - cev ^ VzzzzzzzzzzzzzzzzzzzEl ■^ZZZZZZZZZZZZ&ZZZŽZZfc 3 b) Model 3 c) Jedrnik 3 d) Forma Risba 3a, b, c, d, e: Prikaz izdelave krajše cevi s prirobnicama. Potrebujemo model za izoblikovanje njene zunanjosti in jedro za izo¬ blikovanje notranje odprtine. ognju. Po sušenju nastane trdna lupina - enodelna forma, iz katere nato vosek iztalimo in v nastalo livno votlino ulijemo talino. Za enostavne ulitke brez jeder je smotr¬ no izdelati izparljive modele iz pohstire- na. Model obdamo z utrjeno peščeno mešanico, zato ob ulivanju ostane kar v formi. Zaradi sorazmerno visoke tempera¬ ture, ki jo ima talina, se masa postopoma uparja in nastalo livno votlino počasi za¬ polnjuje kovina. Za ulivanje zlitin z nižjimi tališči, kot so cink, kositer, svinec, izdelamo plastične forme iz silikonskega kavčuka. Potrebno trdnost med ulivanjem jim zagotovimo tako, da jih obdamo s plastjo utrjene peš¬ čene mešanice. Od oblike ulitka je odvis¬ no, ali je forma enodelna ali pa sestavlje¬ na iz več delov. Na koncu moramo povedati, da je delo livarjev še vedno izredno naporno in ga skoraj smemo primerjati z delom rudarjev. Njihovo delovno okolje ni nikoli čisto, v zraku, polnem par in dima, nepre¬ stano lebdijo prašni delci. Delo v vročini s staljeno kovino je vedno nevarno in ob nezgodah nemalokrat pride med drugim tudi do težjih ali lažjih opeklin. Vendar pa vse le ni tako črno in brezupno! Teh¬ nologija se je do danes že zelo močno razvila ter posodobila in težaškega dela je vse manj. Večino ga že opravijo števil¬ ni avtomatski stroji, ki jih dobro us¬ posobljen človek zlahka upravlja in nad¬ zoruje. Prikaz izdelave form in ulivanja Slika 1. Da ne bi ostali le pri besedah, smo pripravili nazoren praktični prikaz izdelave form za manjše in enostavne ulitke. Pred radovednimi očmi učencev smo nato stalili svinec in ga ulili. Vse se je dogajalo pri pouku tehnične vzgoje na Osnovni šoli Poljane v Ljubljani. TIM 8 • april 1996 • 31 Slika 2. Na sliki sta spodnja in zgornja polovi¬ ca forme, preden smo ju sestavili in pripravili za ulivanje. Kremenovemu pesku kot vezivo primešamo vodno steklo, mešanico pa v livarskem okviru utrdimo s prepihovanjem s plinom C0 2 . Slika 3. Svinec, ki ima tališče pri 327° C, smo brez težav stalili v železnem lončku kar na obi¬ čajnem električnem kuhalniku. Pri delu mo¬ ramo paziti, da se z vročo talino ne opečemo. TIMOVI OGLASI PRODAM RV-elektroavto firme Robbe, fire fox 4WD, off road z vso dodatno opremo. PRODAM igre na zgoščenkah: Full throttle, Simon the sorcerer 2, Destruction derby, Pinball illusions, Beneath a Steel sky, Syn- dicate (5500 SIT za kos). UGODNO PRODAM tudi razne vrste iger na disketah. Zahtevate lahko brezplačni ka¬ talog. v Tomaž Šinkovec Tel.: (061)576-441 PO UGODNI CENI PRODAM novo, nera¬ bljeno 4-kanalno RV-napravo focus 4 z vso dodatno opremo. Cena je 23.000 SIT oz. po dogovoru. Prodam tudi enkrat rabljeno 5-kanalno RV-napravo FMSI (VVebra) z vso dodatno opremo za 19.000 SIT oz. po dogovoru. Tel.: (0602) 22-843 TEHNOLOŠKI POSTOPKI Slika 4. Formi sta sestavljeni in obteženi, da med ulivanjem tlak kovine ne bi dvignil njunih zgornjih delov. Staljeni svinec smo previdno ulili skozi ulivno čašo in z njim zapolnili livno votlino. Slika 5. Ulitek je bil ulit v dvodelno peščeno formo za enkratno uporabo. Ko se je svinec strdil in ohladil na sobno temperaturo, smo jo razbili in ulitek izvlekli. Morali smo še očistiti pripečeni pesek. PRODAVA regulator hitrosti SCI nautic card 1000/1200 A, vodno hlajen, primeren za tekmovalne modele čolnov (16.500 SIT), polnilnik delta peak (modul) za 2.800 SIT, polnilnik z integriranim vezjem maxim 713 (3500 SIT) - oba polnita 6-7 celic Ni-Cd (3 A) - ter zelo malo rabljen motor LRP super eco plus tip 550 ji 1.500 SIT). Poleg tega prodava tudi model uspešnega čolna FSR eco in nekaj kovinskih elis Octura (X427 in X430), primernih za kategorijo hidro 1. Miha in Janez Holc Archinetova 9 1000 Ljubljana Tel.: (061) 14-06-502 E-mail: janez.holcaijs.si PRODAM malo rabljen C-64, komplet z dve¬ ma igralnima palicama. Cena je 13.000 SIT. Sašo Tel.: (062) 766-446 Slika 6. Podkvico s konjsko glavo smo ulili kot relief, in sicer enkrat v peščeno formo, drugič pa v formo iz silikonskega kavčuka. Slika 7. Vidimo eno polovico forme, izdelane iz kremenovega peska, ki je oplaščen z umet¬ no smolo. Peščeno mešanico utrdimo tako, da jo nekaj časa pečemo na temperaturi okoli 250° C. Dobro vidimo ulivno čašo, razdelilne in dovodne kanale ter ulivno votlino. Poleg je tudi ulitek, ki ga izdelamo v taki formi. Vito Uršič PRODAM zelo dobro ohranjen, lepo okra¬ šen jadralni model disco (primeren za za¬ četnike) z razpetino 1250 mm, z možnostjo vgradnje dveh mini servomehanizmov, samo za 4000 SIT. PRODAM tudi zelo dober jadralni model happy-fly (elektro verzija) z motorčkom po- wer 600, plastičnim trupom in polnjenim trdim krilom. V krilo lahko vgradite zakrilca. Model je zmožen velikih hitrosti in akro¬ bacij. Cena je 12.000 SIT. Simon Hohler Tepanje 70 3210 Slovenske Konjice Tel., fax: (063) 755-088 PRODAM nov RV-avtomobil off road 3,5 cm 3 z motorjem in priborom za 400 DEM. Prodam tudi nova motorja za letalske mo¬ dele z izpušnima loncema MWS 6,5 cm 3 za 150 DEM in MDS 21 3,5 cm 3 za 100 DEM. Tel.: (062) 221-204 32 • TIM 8 • april 1996 ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Srednja stopnja Poštni nabiralnik Odf 6. razreda dalje Čas izdelave: 3 do 4 dvojne ure Naloga in motivacija: Izdelava praktičnih predmetov je pri tehničnem pouku zelo zaželena, zato ji je namenjenega precej časa. Pri nastajanju nabiralnika za pisma mora učenec uporabiti risalno orodje ter električno orodje za razrez, vrtanje in brušenje, na koncu pa mora poskrbeti še za ličen videz izdelka. Težišče učenja: - risanje sestavnih delov na vezano ploščo; -izdelava sestavnih delov z električno krožne, povratno ali tračno žago; - vrtanje lukenj in izžagovanje reže za pisma z vbodno žago; - lepljenje oziroma sestavljanje; - površinska obdelava. Gradiva, orodje in pripomočki: - vezana plošča 1 00 x 500 x 14 mm, 2 šarnirja 20 mm, lesni vijaki 2,5 x 10 mm, lepilo za les (UHU coli express ali UHU coli wasserfest), proti vodi obstojna barva, lak ali toniran zaščitni premaz za les; - risalno orodje, električna krožna ali tračna in vbodna žaga, tračni ali vibracijski brusilnik, električni vrtalnik v navpičnem stojalu, sveder 0 2 mm in 0 20 mm (npr. Praktik), izvijač, ne¬ kaj manjših svor ali delovna miza (npr. WM 300), čopič. Izdelava Vsaka hiša ali stanovanje mora imeti nabiralnik za pisma. Poleg pisem in drugih pošiljk, ki jih prinese poštar, nam sosed¬ je v njem lahko pustijo kratko sporočilo, kadar nas ni doma. V večstanovanjskih zgradbah so nabiralniki v več nizih navadno nameščeni na steni v prostoru za vhodom, v družinskih hišah pa imamo na razpolago dve možnosti: nabiralnik lahko pritr¬ dimo na vrtno ograjo ali pa neposredno na vhodna vrata ozi¬ roma na steno tik ob njih. Prav tej zadnji možnosti je namen¬ jen nabiralnik, katerega izdelavo opisujemo v nadaljevanju. Najprej z risalnim orodjem in po merah v načrtu, ki je nari¬ san v merilu 1 : 5, na ustrezno velik kos vezane plošče prene¬ semo oblike vseh sestavnih delov nabiralnika ter jih izžagamo. Luknje naredimo s svedrom 0 20 mm, pri reži za pisma pa z istim svedrom najprej izvrtamo dve luknji in odvečni material izrežemo z vbodno žago. Stične površine namažemo z lepi¬ lom UHU coli express ali wasserfest in stisnemo s svorami. Po¬ magamo si lahko tudi z delovno mizo WM 300, ki ima ravno ustrezen čeljustni zev. Ko se lepilo posuši, nabiralnik trdno vpnemo in dobro zbrusimo, nato pa na stik zadnje stranice (2) Nabiralnik za pisma, ki ga je izdelala Anja Blatnik iz OŠ Lesce in pokrova (4) privijačimo dva šarnirja (6). Izdelek na koncu še pobarvamo oziroma po želji celo poslikamo in okrasimo npr. s sličico poštarske trobente, stilizirane pisemske ovojnice ali česa podobnega. Na sprednjo stran lahko privijačimo ali z UHU greenitom prilepimo tudi v trgovini z okovjem kupljen okvirček, v katerega vložimo listek z izpisanim priimkom. Boris Kozinc Kosovnica TIM 8 • april 1996 • 33 ZA SPRETNE ROKE Firma Black & Decker (pri nas jo zastopa družba G-M&M iz Grosupljega, tel. 061/762-196] je znana predvsem po elek¬ tričnih orodjih za obdelavo lesa in izdelkih iz vrtnega progra¬ ma. Za učinkovito in varno delo pa ni dovolj samo kakovostno orodje, ampak tudi trdna in po možnosti prilagodljiva delovna podlaga. Ker zlasti v manjših stanovanjih za pravo delovno mizo največkrat ni prostora, je najboljša rešitev prenosljiva in sestavljiva delovna miza, ki jo po končani uporabi preprosto pospravimo npr. za omaro. Pri Black & Deckerju izdelujejo dve različici delovnih miz: manjša ima oznako WM 300, večja pa VVA4 2000. Tokrat bomo podrobneje opisali prvo, ki za amaterske potrebe po¬ polnoma zadostuje, hkrati pa je tudi cenovno zelo sprejemlji¬ va, saj stane le okrog 8.000 SIT. Na nosilno ogrodje iz kovin¬ skih cevi je pritrjena delovna površina, ki jo sestavljata dva enako velika dela iz debele vezane plošče. Prvi miruje, druge¬ ga pa z dvema vijačnima svorama lahko poljubno premikamo naprej in nazaj, pri čemer se čeljustni zev spreminja od 0 do 1 15 mm; v prvem primeru je površina mize 610 x 220 mm, v drugem pa 610 x 341 mm. Višina delovne površine je vedno 760 mm. Po zaslugi dobro premišljene konstrukcije je nosil¬ nost le 8 kg težke delovne mize kar 160 kg. K vsestranskosti opisanega pripomočka izredno veliko pripomore preprost, a izredno učinkovit način vpenjanja obdelovanca. V ta namen so v lesena dela na različnih mestih izvrtane luknje, v katere potisnemo čepe iz trde plastike. Ker se ti v luknjan obračajo, lahko z njimi enako dobro vpnemo obdelovanec pravokotne, okrogle, klinaste ali kakršne koli druge oblike. Delovni mizi so priloženi štirje takšni čepi, ki v večini primerov povsem zados¬ tujejo. Razen obdelovanca lahko na delovno mizo VV/V1 300 pritrdimo tudi orodje z ustreznim podstavkom (pri Black & Deckerju so to npr. električni oblič, tračni brusilnik in večna¬ menska stružnica], s čimer postane zlasti obdelovanje manjših kosov precej bolj učinkovito in predvsem varno. 34 • TIM 8 • april 1996 ELEKTROTEHNIKA Elektrika iz jabolka Kaj storiti, ko odpove baterija v ročni uri. Nič preprostejšega, baterijo izdelamo sami. Uro razdremo, odstranimo baterijo in na priključke prispajkamo kratke žičke. Nato v jabolko (lahko tudi v krompir, limono, hruš¬ ko,...) zapičimo dve bakreni in dve cinkovi ploščici ter jih z žičkami povežemo v serijo ba- ker-cink-baker-cink. Prvo bakreno ploščico povežemo s pozitivnim priključkom na uri, zadnjo cinkovo ploščico pa z negativnim. Ura začne znova delovati. Ne verjamete? Naj¬ bolje je, če se prepričate sami. Vendar nikar ne razstavljajte dragocenih ur, ker bi bil to pre¬ več drag poskus, pa tudi starši ne bi bili nič kaj navdušeni nad vašim znanstvenim delom. Prav gotovo pa imate v predalu kako staro ročno uro za enkratno uporabo, ki ji je odpovedala baterija. Če ne, lahko z "jabolčno" baterijo napajate tudi kalkulator ali celo pojočo novo¬ letno čestitko. Vendar je v slednjem primeru treba uporabiti najmanj štiri pare bakrenih in cinkovih ploščic ter vsaj dve jabolki. In kdo je prvi izdelal baterijo? Prvo baterijo, za katero je dokazano, da so jo uporabljali za znanstvene eksperimente, je pred približno 200 leti izdelal Italijan Alessandro Volta. Lahko pa, da se je zgodba o elektrokemični bateriji začela že mnogo prej. V bližini Bagdada so namreč našli glinene vrče stare več kot 2000 let (Življenje in tehnika, december 95, Kaj je naredil Bog?, stran 14). Skrivnostni vrči so vse¬ bovali bakrene cevi z železnimi palicami v sre¬ dini, kar je osnova za preprosto baterijo. NAPETOSTNA VRSTA KOVIN: + POL O GLJE j ZLATO SREBRO | BAKER l KOSITER j f SVINEC Tj Risba 3 -p° l Arheologi še danes ne vedo, kaj naj bi pred 2000 leti počeli z baterijami. Vendar, če v ba¬ kreno cev nalijemo kislino (kis ali vino) dobimo čisto pravo baterijo z napetostjo okoli 0,5 V. Alessandro Volta Malo pred letom 1 800 se je italijanskemu fiziku Alessandru Volti 11745-1827) posrečilo s pomočjo kemijske reakcije doseči stalni elek¬ trični tok. Prej so znali elektriko proizvajati le s pomočjo enostavnih elektrostatičnih strojev, vendar taki viri električne energije niso bili kaj prida. Proizvajali so sicer razmeroma visoke napetosti, električni tok pa je bil preslaboten, da bi opravljal kakršno koli resnejše delo. Alessandro Volta je med bakreno in cinkovo ploščico vložil kos klobučevine namočene v slani vodi ter več takih členov nanizal enega vrh drugega (risba 1). Nastal je slavni Voltov steber (risba 2), ki je dajal dovolj visoko napetost in stalen električni tok. Volta je s svo¬ jim stebrom dokazal neposredno povezavo med električnimi in kemičnimi pojavi. V letih, ki so sledila, so veliko eksperimenti¬ rali z Voltovimi stebri. Volta je izdelal številne inštrumente za preučevanje elektrike in odkril električno napetostno vrsto kovin (risba 3). Za njegova odkritja in delo ga je Napoleon leta 1801 povzdignil v grofa. Nesmrtno slavo pa si je pridobil, ko so po njem poimenovali mer¬ sko enoto za električno napetost. Miha Zorec Delovna miza Workmate WM 300 G JM G-M&M, d.o.o., proizvodnja in marketing MWmm 1290 Grosuplje, Brvace 11 mm tel.: n.c. (061) 763-511 mWm fax: (061) 763-023 KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Kraj in poštna št.: - Prosim, pošljite mi: □ cenik za električno orodje □ cenik za natančno orodje # BLACK S DECKER« < MINICBflFT Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov: G-M&M, d.o.o., Brvace 11, 1290 Grosuplje TIM 8 • april 1996 • 35 ZA SPRETNE ROKE_ _ Okrasne rute, rutice in robci Ljudje smo večinoma vsaj malo nečimr¬ ni in le redkokateremu izmed nas je po¬ polnoma vseeno, kakšen je videti. Obla¬ čila izbiramo v skladu s svojim razpolo¬ ženjem in načinom oblačenja, včasih podležemo modnim muham, včasih pa se držimo le svojih modnih zapovedi. Izbi¬ ramo med različnimi materiali, barvami in vzorci oblačil, svoj videz pa izpopolni¬ mo z dodatki: pasovi, šali, pokrivali, no¬ gavicami, čevlji ... in rutami. Če svoj videz skrbno gojite, si boste morda želeli pobarvati ruto v skladu z letošnjo poletno garderobo. Za poletne rute so primerni lahki, pralni in mehko padajoči materiali iz naravnih vlaken, kot sta bombaž in svila, pa tudi iz kemič¬ nih vlaken. Preden se odločite za lan, premislite, kako boste ruto nosili. Groba lanena tkanina vas po vratu lahko poš¬ teno odrgne. Viskoza je prijetna in meh¬ ka, a se močno mečka. Tkanine iz kemič¬ nih vlaken boste v kuhinjskem loncu težko pobarvali v želene intenzivne barvne tone. Bombažne rutice so videti mladost¬ ne, svilene pa so lahke kot pero. Za ruto lahko kupite tkanino bele, na¬ ravne ali kake druge barve in jo zarobite na želeno velikost. Lahko pa kupite že zarobljeno ruto. Veliko izbiro svilenih rut vseh velikosti in debelin ponuja trgovina Prometej Art & Hobby v Ljubljani in Celju, v kateri lahko kupite tudi barve za tekstil. Pri Prometeju vam bodo tudi svetovali, kako barvila za tekstil pripraviti in upora¬ biti. Ruto lahko okrasite v tehniki šibori. Z vozlanjem, gubanjem in prešivanjem tka¬ nine boste onemogočili prodiranje barvi¬ la v vlakna, zato bodo zgubani, zašiti in zavozlani predeli ostali neobarvani (ris¬ ba 1). Z vozlanjem boste dobili široke neenakomerne proge osnovne barve tka¬ nine. Širine prog, ki jih boste dobili s pre- vezovanjem z nitjo, bodo skladne z de¬ belino niti in gostoto prevezovanja, obli¬ ka prog pa bo prilagojena smeri guban¬ ja tkanine (harmonika - vzporedne črte, središčno - krogi, naključno - vijuge in lomljene črte). Ruto lahko prevežete in barvate v več zaporednih ciklih. Pri tem lahko v vsakem barvalnem ciklu prejšnje vozle in šive popolnoma oziroma delno odstranite ali pa tkanino vedno znova do¬ datno zaščitite pred obarvanjem. Ko načrtujete postopek barvanja, ne poza¬ bite barvati najprej v svetlejših in nato v vedno temnejših barvnih tonih. Tehnika šibori je preprosta in večna, včasih celo modni hit, videz izdelkov pa vas bo ved¬ no vsaj malo presenetil, saj je vnaprej nemogoče natančno vedeti, kaj se skriva pod vozli, šivi in gubami (slika 1). Pri tej tehniki barvate svilene rute v hladni, bombažne pa v vroči barvni kopeli; to pa pripravite tako, da barvilo v prahu ali tabletah raztopite v ustrezni količini vode (navodila proizvajalca) z dodatkom soli in kisa. Če so vam bolj pri srcu poslikane rute, si izberite barve za tekstil, ki se nanašajo s čopičem ali neposredno iz tube. Pri tem ne pozabite, da so tovrstne hobi barve večinoma pigmentne. Debeli nanosi takš¬ nih nerazredčenih barvil na velikih povr¬ šinah tkanino otrdijo, kar je posebej po¬ membno vedeti pri rutah. Ruto določene osnovne barve lahko ku¬ pite (v Prometeju ponujajo le bele) ali pa obarvate belo ruto. Pri tem uporabite ista barvila kot pri tehniki šibori, le med bar¬ vanjem barvno kopel s tkanino pogosto mešajte. Pri pripravi kopeli upoštevajte razmerje mase tkanina : kopel (navodila Slika 1. Značilni videz izdelka šibori Slika 2. Tkanino barvate napeto na okvirju. Slika 3. Za silo je dober večji kuhinjski lonec. proizvajalca za uporabo barvila). Pred barvanjem tkanine ne pozabite omočiti - prodiranje barvila v dobro omočeno tkanino bo enakomernejše. Za barvanje rut s čopičem potrebujete okvir, na katerega ruto napnete s poseb¬ nimi iglami. Okvir je nepogrešljiv, če želite fantazijsko pobarvati vso površino rute (slika 2). Če boste okrasili samo del 36 • TIM 8 • april 1996 ZA SPRETNE ROKE Slika 4. Konturno sredstvo nanašate neposred¬ no iz tube. Slika 5. Vzorčenje s pomočjo soli rute, zadostuje, da jo z elastiko napnete na kuhinjski lonec ustrezne velikosti (slika 3). V Prometeju vam bodo poleg vseh vrst tekstilnih barvil za svilo in druge materi¬ ale različnih proizvajalcev ponudili tudi konturno sredstvo (brezbarvno ali različ¬ nih barv), ki preprečuje razlivanje razred¬ čenih barv. Nanaša se neposredno iz tube (slika 4). Tam lahko kupite prazne tube, v katere natočite barve za nanašan¬ je in občrtane like namesto s čopičem Slika 6. Barvate lahko vse vrste tekstilnih izdelkov. zapolnite z barvilom iz tube. Konturno sredstvo kovinske barve pa lahko upora¬ bite zgolj v dekorativne namene. Tisti, ki bi radi z mani truda dosegli posebene učinke, se lahko poskusite v "slani" tehniki. Ruto pobarvajte z razred¬ čeno barvo in še mokro na okvirju posujte s soljo. Dobili boste zanimive vzorce (slika 5). Ko se boste lotili barvanja rut ali rob¬ čkov, ki jih prav tako po nizki ceni ponuja Prometej, vas bo skoraj gotovo zagrabila tekstilna strast. Zdi se mi, da bodo nekaj časa pobarvani svileni izdelki pogosto darilo iz vaših rok, pa tudi, da se barvan¬ je ne bo začelo in končalo z rutami. Barvate lahko majice, blazine, pregrin¬ jala, posteljnino in še in še (slika 6) ... Alenka Pavko-Cuden V Cisto posebna voščilnica Včasih se zgodi, da bi radi nekomu poslali voščilnico, ki jo želimo tudi sami izdelati. Ce v risanju nismo ravno mojstri ali pa bi radi naredili nekaj res posebnega, je tu predlog: voščilnica okno Potrebujemo: - šeleshamer, - prozorno tanko folijo, - univerzalno lepilo, - flomastre, odporne proti vodi, ali barve za steklo oziroma plastiko, - srebrno in zlato bronzo (lahko v obliki flo¬ mastra), - modelarski nož, - čopič, - škarje. - Izdelava Odrežemo primerno velik kos papirja, da bo voščilnica enkrat prepognjena. Iz zgornjega dela z modelarskim nožem izrežemo odprtino v obliki okna, kroga ... ali kakor pač želimo. Nato odrežemo kos folije, ki naj bo enake oblike kot nastala luknja, le da je na vseh straneh večji za pol centimetra. Folijo pobar¬ vamo s flomastri ali z barvami. Ponazorimo lahko motiv iz barvnih stekel - vitražo ali pa poljuben domišljijski vzorec. Pomembno je, da je vsa folija pobarvana. Na koncu dodamo še srebrne ali zlate črte in obrobe. Ce želimo, da bo voščilnica imela po¬ dobo vitraže, vsak drugače pobarvan delček folije obrobimo s srebrno barvo (glej skico). Ko se barve posušijo, folijo s hrbtne strani natančno prelepimo čez odprtino, tako da jo popolnoma prekrije. Taka voščilnica je primerna za vsako prilož¬ nost in prav gotovo je bo vsak, ki jo bo dobil, zelo vesel. Mate/a Červ TIM 8 • april 1996 • 37 ZA SPRETNE ROKE Maketa hišice iz papirja 2 Čeprav smo v lanskem letniku revije TIM objavili načrte za izdelavo kar nekaj različnih hišic, so bili ti izdelki za začet¬ nike vsi po vrsti preveč zahtevni. To¬ kratna maketa je torej namenjena pred¬ vsem tistim, ki si šele nabirajo prve izkušnje z oblikovanjem papirja oziroma kartona (5. razred), prerisovanje načrta pa je lahko hkrati tudi dobrodošla vaja za tehnično risanje pri pouku tehnične vzgoje v 8. razredu. Za izdelavo makete hišice je naj¬ primernejši polkarton, uporaben pa je tudi šeleshamer. Nanj z risalnim orodjem narišite obrise vseh treh sestavnih delov (položaj, obliko in velikost oken ter vrat lahko po želji spremenite) in jih izrežite z močnejšimi škarjami. Veliko laže, hitreje in natančneje boste to delo opravili z ostrim nožem Olfa. V tem primeru režite ob kovinskem ravnilu in na trdni podlagi (kosu vezane plošče ali gladkega lesoni¬ ta oziroma kar na Olfini podlagi za rezanje). Da bo prepogibanje lažje, s topo stranjo Škarij ob ravnilu potegnite pojvseh črtkano izvlečenih črtah. Ce boste pri risanju in rezanju natančni, s sestavljanjem ne boste imeli nobenih težav. Najprej z lepilom za pa¬ pir (npr. UHU-alleskleber) zlepite del 1, nanj prilepite streho (2), vse skupaj pa nato prilepite na podlago (3), ki je lahko iz nekoliko debelejšega kartona. Kdor želi, naj še pred upogibanjem, lepljenjem in sestavljanjem pobarva stene, nariše okenske okvirje in tablico s hišno številko, na okenske odprtine z notranje strani nalepi koščke celuloida, na štreni nariše opeko itd. Matej Pavlič TIMOVI OGLASI PRODAM RV-letalski model minakro z raz- petino kril 1000 mm in model SKA 388 z razpetino kril 1400 mm. Oba modela sta nova. Mitja Mlakar Mariborska cesta 105 2370 Dravograd Tel.: (0602) 80-072 ZELO UGODNO PRODAM skoraj nov že narejen začetniški model cessna 172 sky hawk z motorjem Enya 3,5 cm 3 in s tremi že vgrajenimi servomehanizmi firme Multiplex. Cena je samo 35.000 SIT. UGODNO prodam 6 mesecev star elektro big foot firme Lunch box z dvema servome- hanizmoma, motorjem rolly, avtomatskim regulatorjem firme Multiplex, 7-celično ba¬ terijo, sprejemnikom D4 SSM 40B in pripa¬ dajočim kristalom 89 SSM. Model doseže hitrost okoli 50 km/h. Cena je samo 35.000 SIT. Beno Bertoncelj Kropa 105 4245 Kropa Tel.: (064) 736-667 (popoldne) PRODAM malo rabljeno železnico (Mar- klin). Cena je 5000 SIT. Peter Zorc Brinje 1/28 1290 Grosuplje Tel.: (061) 772-217 (zvečer) 38 • TIM 8 • april 1996 RAČUNALNIŠTVO Računalnik in mi Slika 1. Ergonom¬ ska tipkovnica Ogledali si bomo nekaj opreme, ki je potrebna za udobno delo z računalnikom. Najpogostejše bolečine, ki se pojavlja¬ jo pri tem delu, so v predelu zapestij in ramen. Zaradi prisilne drže rok pri tip¬ kanju in uporabljanju miške so sklepi in mišice v nepravilnem položaju in lahko otečejo. Za odpravljanje teh težav poz¬ namo ergonomske tipkovnice, ki imajo tipke razporejene na dveh straneh, in dve vrsti mišk: tiste, ki se prilegajo obliki človeške dlani, in trackoall - miške z vsaka soda, nato pa še vsaka liha vrstica. Zato je zelo pomembna tudi frekvenca vertikalnega osveževanja slike, ki mora biti 72 Hz ali več. Prepleteni način lahko pri nizkih frekvencah (manj od 72 Hz) povzroči glavobol. Ogledali si bomo še nekaj nasvetov za postavitev računalnika. Za računalnike izdelujejo računalniške mize, ki imajo na voljo dosti površine za namestitev ohišja, tipkovnice, miške, monitorja, tiskalnika in še česa. Podrobneje si bomo ogledali postavitev monitorja, tipkovnice in osvet¬ ljave. Osvetljava zaradi odboja svetlobe ne sme padati neposredno na ekran mo¬ nitorja in ne sme biti premočna. Naj¬ boljše je, če je na levi ali desni strani. Slika 2. Ergonomska miška Slika 4. Touch Pad Slika 3. Trackball sledilno kroglico. V zadnjem času pa se pojavljajo tudi posebne miške, s katerimi premikamo kurzor na zaslonu s pre¬ mikanjem prsta po posebni površini (Touch Pad). Za naslon rok se dobijo podloge iz mehke gume, na katere pri tipkanju naslonimo zapestja. Druga najpogostejša težava je glavo¬ bol po dolgotrajnem gledanju v monitor. To se dogaja predvsem zaradi sevanja, pa tudi zaradi načina delovanja monitor¬ ja. Obstajata dva švedska standarda za sevanje monitorja, to sta MPR II in TCO. MPR II predpisuje največjo dopustno količino sevanja 2,5 miligavs (mG) na razdalji 50 cm, TCO pa isto količino na razdalji 30 cm od monitorja. Sevanja ne moremo odpraviti drugače kot s filtri ali z nakupom nizkoradiacijskega monitorja. Filtri so narejeni iz posebnega optičnega stekla, ki se namesti na monitor, in od¬ pravljajo elektromagnetno sevanje moni¬ torja. Poleg tega tudi odpravljajo odbi¬ janje svetlobe od površine zaslona pri neposredni osvetlitvi. Nekateri monitorji pa imajo podoben filter že vgrajen. Po¬ navadi nosijo oznako LR - Low Radia- tion. Po načinu delovanja monitorja pa poznamo neprepleteni (NI - Non Inter- laced) in prepleteni (I - Interlaced) način. Pri neprepletenem načinu se osveži celot¬ na slika, pri prepletenem pa najprej Tipkovnica mora biti postavljena na mizo tako, da sta roki pod kotom 90°. To dosežemo z nastavljanjem višine mize in nagiba stola. Monitor mora biti postav¬ ljen približno 50 cm od oči, zgornji rob zaslona pa mora biti vzporeden z očmi. Ogledali smo si nekaj učinkovitih rešitev za udobno delo z računalnikom. Seveda pa tudi tukaj kakor drugje velja pregovor: "Za malo denarja malo mu¬ zike!". Marko Klenovšek Hladna pijača v vročih dneh Bliža se poletje. V vročih poletnih dneh nam vedno prija hladna pijača, vendar pa hladilnika nimamo vselej pri roki, še po¬ sebno ne na plaži. V takih primerih pride prav izolator za pločevinke s pijačo, ki si ga lahko naredimo tudi sami. Ta, ki je na sliki, je namenjen za ohranjanje tempera¬ ture v pločevinkah 0,33 dl in sem ga na počitnicah preskusil tudi sam. Izolator in pločevinko sem za 10 minut postavil v zamrzovalnik in izolator je nekaj ur obdržal pijačo prijetno ohlajeno. Ker je v celoti narejen iz stiropora, bodite pazljivi pri nje¬ govi izbiri. Obstaja več vrst stiropora, katerega kvaliteta je odvisna od načina izdelave. Ponavadi ga prodajajo v različno debelih ploščah. Najboljši je gost, drob¬ nozrnat stiropor, pri katerem mea obdelavo odpade čim manj zrnc, najslabši pa tisti, od katerega se posamezni kosi brez težav loči¬ jo ter je lahek in krhek. V zadnjem času se pri nas dobi stirodur (moder, zelen ali rož¬ nat), ki je dosti boljši za izdelavo izolatorja, je pa tudi dražji. Če ne dobimo dovolj velikega kosa, zlepimo več manjših kosov in jih obtežimo. Lepimo z belim lepilom (UHU coli) ali s specialnim lepilom za stiro¬ por (UHU por). Za rezanje stiropora rabimo rezljačo za stiropor z uporovno žico in dve okrogli šabloni. Šabloni z bucikami z obeh strani pripnemo na stiropor. Med rezanjem pazi¬ mo, da rezljačo vlečemo enakomerno in se čim manjkrat ustavimo. Obdelovanec bo dobil obliko valja, ki aa odrežemo na določeno dolžino. Kosa, ki sta nam ostala, bomo kasneje uporabili za dno in pokrov. Nato iz sredine izrežemo še prostor za pločevinko. Od tega kosa odrežemo kos za vsadilo, ki ga prilepimo na sredino pokro¬ va, dno pa prilepimo na spodnjo stran valja. Površino zbrusimo s prej pripravljeni¬ mi finimi vodnobrusilnimi papirji, naleplje¬ nimi na deščice in izdelek po želji oblepimo še s samolepilno tapeto. Blaž Grgič TIM 8 • april 1996 • 39 UGANKARSKI KOTIČEK Magična križanka Pri magični križanki je treba vpisati vsako besedo dvakrat: vodoravno in nav¬ pično. Prva številka pred opisom velja za vodoravne besede, druga pa za nav¬ pične. 1,7- varovalna naprava za skok iz le¬ tala, 7, 1 - grobnica staroegipčanskih kraljev, 9, 2 - predujem, 10, 14 - halo- genski kemijski element s simbolom Br, 11,3- pritrdilnica, 12, 12 - velika ep¬ ska pesnitev, 13, 4 - povišan govorniški oder v pravoslavni cerkvi, 15, 19 - latin¬ ski veznik, 16, 5 - italijanski denar, 17, 17 - grška boginja nesreče (iz istih črk kot TEA), 18, 6 - merilo za merjenje pre¬ vožene poti, 20, 8 - ljubitelj, laik; Piramida Piramida je vrsta uganke, katere posebnost je, da je vsaka naslednja bese¬ da sestavljena iz premešanih črk prejš¬ nje, dodana pa je še ena nova črka. 1. kemijski znak za dušik, 2. veznik, 3. sukanec, 4. ime ameriške pevke Turner, 5. tuje žensko ime (Ekberg), 6. drugo ime za mesto Littorio, 7. talna voda, 8. naša pisava, 9. obrat v železarni; Premikalnica Dane besede toliko časa premikajte drugo nad drugo, da boste v treh stolpcih prebrali priimke treh znanih znanstve¬ nikov: prvi (1829-1908) je znan po izu¬ mu vodne turbine, drugi (1571-1630) po izumu astronomskega daljnogleda, tretji (1 847-1931) pa po izumu žarnice, mikrofona, fonografa, akumulatorja itd. SPEKTER PREBENDA KLOPČIČ STILIST POLENO HRANARINA Rešitve nagradnih ugank iz marčne številke revije TIM: Križanka: stevard, balon, Al, opal, Ike, rek, omet, Br, sb, TO, A, pista, lovec, D, ke, kg, ko, otka, bil, las, rose, el, pirit, bombnik; Magična križanka: vzorec, vlačilec, zar, Lena, oč, Keats, rilec, rt, Elea, dar, centrala, Castra; Nagrade za pravilno rešeni uganki prej¬ mejo: 1. Boštjan Ambrožič, Kolodvorska 23, 1310 Ribnica 2. Bojana Weith, Brezovica 13, 1233 Dob pri Domžalah 3. Robi Banfič, Ul. Pohorskega bat. 1, 2342 Ruše Rešitve vseh ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. aprila pošljite na naslov: Tehniška založ¬ ba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). Trem izžre¬ banim reševalcem bo podjetje Nebec Hobi, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, podarilo po en komplet za izdelavo plastične makete. KAZALO UREDNIKOV PREDAL 1 SEJEM MODELARSTVA MODEL HOBBY 95 1 TIMOV PORTRET 3 14. MEMORIAL STOJANA KRANJCA 4 Q. B. CESSNA 20 5 AVTO S PROPELERSKIM POGONOM 6 SPUŠČANJE LETALSKEGA MODELA Z VRVICO - VISOKI ŠTART 8 MODELARSKI MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM (9. DEL) 10 ROČICA ZA RAZPENJANJE PRIKLJUČNIH VILIC 12 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (34. DEL) LETALSKE DIORAME (2. DEL) 13 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - ACADEMYJINI SODOBNI AMERIŠKI LOVCI 15 NOVOSTI MALE ŽELEZNICE NA SEJMU V NURNBERGU 16 TEST RV-NAPRAVE MICRO ČETO 26 NOVOSTI NA TRGU 27 NAPRAVE ZA LIGHT SHOW (2. DEL) REGULATOR SVETILNOSTI ŽARNIC 28 ULIVANJE KOVIN 30 POŠTNI NABIRALNIK 33 ELEKTRIKA IZ JABOLKA 35 OKRASNE RUTE, RUTICE IN ROBCI 36 MAKETA HIŠICE IZ PAPIRJA 38 RAČUNALNIK IN Ml 39 HLADNA PUAČA V VROČIH DNEH 39 UGANKARSKI KOTIČEK 40 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih APRIL 1996, LETNIK XXXIV, CENA 260 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1111 Ljubljana, telefon: 061/213-733, fax: 061/218-246. Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 260 SIT, polletna naročnina pa 1300 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman Zupančič. Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden Oblikovanje: Božidar Grabnar Lektoriranje: Ludvik Kaluža Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva znanost in tehnologijo št. 415-01-15/96 z dne 20. 2. 1996. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Kmalu se bodo začela regijska srečanja mladih tehnikov in spet bo živahno okoli bazenov, kjer bodo tekmovali ladijski modelarji z modeli čolnov MČ. . , Foto: Jože Čuden 40 • TIM 8 • april 1996 MULTIPLEX RV-naprava Delta star, ena boljših 2-kanalnih naprav 0 pozlačeni konektorji 0 protiprašna zaščita sprejemnika 0 zaprta škatla za baterijo Cena ... ? Obiščite nasjali pokličite po telefonu! m RV NAPRAVE KOMPLETI MODELOV ZA SESTAVLJANJE ASP - MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM CARL GOLDBERG - KOMPLETI MODELOV LETAL THUNDER TIGER - KOMPLETI MODELOV KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA BUMBROL Heller •MAKETE: Italeri, Heller, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva Dragon, Kirin, Revell •MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU! •ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell •GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah •KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete •GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila •modelarsko orodje proxxon, Humbrol •IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI avtomobili Burago, pirografi BOGATA PONUDBA KOMPLETOV, GRADIV, ORODJA IN PRIBORA MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO Al RF IX MODEL KITS Revell Trgovsko podjetje OPRErtft Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 61000 Ljubljana Tel.:061/12-61-155, Faks: 12-62-243 Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure d.o. o. Q. B. Cessna 20 §• Obdelal: R. Resman » Merilo: 1: 2,5 1-2' Hi K 20 T10 78 77 =F \ i 1 N / IX XK14 /L K15. K25 •K13 / B7 .K 17 \ V5 V4 V6 B7 ^K19 V-L0M = 3 C K27 /K12 arr .K22 K10 R3 K23 K 24 Kil _r ^ _^ i 716 -T17 "T 24 7^ r ' T5 T21 B10 X \ T19 /T11 B7 R1 T9 X T14 78 T7 'T 12 'T 13 71 720 74 A:A T6 T23 B10 33 VP4 \ -V ' r .-Hv-V 1 . / 2/-< ^4 B3 33 T24 71 720 B3' T14 VP4 719 T11 S 5x5 721 T15 S14x14 B3- 73 719 T 7 724 VP4 T15 S14x14 T14 jpnš, 720 S4x4 T20 722 VP4 4 /ffllN 20 • TIM 8 • april 1996 TIM 8 * a P ril 1996 * 21 22 • TIM 8 • april 1996 TIM 8 * a P ril 1996 * 19 18 • TIM 8 • april 1996 TIM 8 • april 1996 • 23