NOVAFORD Prilagodljiva, pametna, pozorna in komunikativna. To je nova Ford Kuga z inteligentnim štirikolesnim pogonom za popoln oprijem, napredno tehnologijo prostoročnega vzvratnega in bočnega parkiranja ter odpiranja prtljažnih vrat, izboljšanim varnostnim sistemom za preprečevanje naleta ter dovršenim multimedijskim sistemom SYNC 3   KUGA z glasovnim upravljanjem in 8­palčnim zaslonom na dotik. POPOLNA SOPOTNICA Uradnaporabagoriva:4,4­7,4 l/100km.Uradne emisijeCO2:115­172g/km.Emisijskastopnja:Euro6b.UradneemisijeNOx:  0,0405­0,0725g/km. Speci.čneemisijetrdih delcev: 0,0003­0,000416g/km.Številodelcev:0,0405­0,0725x101.Ogljikov  1 dioksid (CO2)jenajpomembnejšitoplogredniplin,kipovzroča globalnosegrevanje.Emisije onesnaževal zunanjega zraka  iz prometapomembno prispevajo k poslabšanjukakovostizunanjega zraka.Prispevajozlastikčezmernopovišanim  koncentracijam prizemnegaozona,delcev PM10in PM2,5 terdušikovih oksidov. Slika jesimbolična. VEIT TEAM,Čufarjeva ulica 24,Vir, Domžale, GSM: 031 395 395, www.veitteam.si Pozabi rumene trače, pri nas je rdeča nit modra vsebina! V tokratni številki preberite: Intervju z Rokom Golobom in Katarino Habe, kolumno po Ameriško Noaha Charneyja – 2. del receptov in ostalo aktualno vsebino. Spremljajte nas tudi na w w w. modre-novice.si ter na Facebooku. DELITE VESELJE ŠTORKLJE ZA FANTKE IN PUNČKE Dimenzija: 95 cm x 65 cm Material: penjen pvc Tisk: UV DOBAVA TAKOJ ENZO GRAFIKA Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda. Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin . Na naslovnici Utrinek iz odprtja razstave natečajnih del za DZiR Fotografija: Metka Pravst Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Dunja Špendal, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Bricelj, Tanja Jankovič Redni avtorji prispevkov: Alenka Marjetič Žnider, Andrej Grum, Boštjan Guček, Brigita Ložar, Dušan Kosirnik, Fanči Perdih, Janez Gregorič, Katja Rebolj, Marko Kajfež, Matjaž Erčulj, Nejc Florjanc, Zoran Rink in drugi Fotografi: Miha Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za marčevsko številko oddajte najkasneje do 5. marca 2017. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Podoba Trzina se spreminja Čeprav v Tr zin u živim šele pet let , so moji spomini tesno pove ­zani s tem krajem. Kot majhno deklico so me iz Ljubljane po­gosto vozili na obisk k babici in dedku v Mengeš. Ker so bili na cesti na tem predelu vedno zastoji, sem z zanimanjem opa­zovala, kako se je iz leta v leto kraj spreminjal. Osnovna šola , ki sem jo nekoč iz daljave opa zovala s ceste, se je nekega dne skrila za novimi bloki; gasilski dom, pri katerem je cesta nekoč zavila proti domu, je postal le ena od zgradb, mimo ka­tere smo se peljali . . . Ko je bila zgrajena štiripa sov nica , se mi je za zdelo, kot da sem zaradi hitrejše vožnje in protihrupnih ograj kar naenkrat izgubila stik s krajem in njegovim utripom. Ta se je prebudil, če smo se občasno popeljali po 'stari' cesti, a občutki niso bili enaki, vse je bilo drugače … Ko sem se z dru žino preselila v Trzin, sem ga začela odkrivati na novo, in v le nekaj letih se je tu spremenilo marsikaj; zraslo je nekaj novih hiš, nekaj starih je post alo le spomin . In če si predst avljam ideje natečajnih nalog, ki so jih arhitekti prip­ravili v ok viru natečaja za izgradnjo novega doma zaščite in reševanja , kak šen bi lahko bil Tr zin v prihodnosti, mi je njego­va moderna podoba všeč zato, ker ponuja številne prilož nosti za dru ženje in daje kraju možnost , da se ra z vije v moderno ur ban o središ če. Da boste ra zu m eli , kaj bi r ad a povedala , v am svetujem , da obiščete ra z st avo natečajnih del urbanističnih in arhitek tur nih rešitev za dom za ščite in reševanja v avli CIH , ki bo na ogled le še do 27. februarja. Te rešit ve so le ideje, do uresničit ve teh idej je pot dolga, če je sploh mogoča, je pa že skoraj otipljiv prihodnji dom zaščite in reševanja. Če vas zanima, kako so si ga arhitekti v zmagovalni natečajni nalogi zamislili, si preberite predst avitev na straneh 6, 7 in 8. Glavna in odgovorna urednica Met ka Pravst Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Občinske novice Intervju z županom: Pripravljeni smo sprožiti tudi sodne postopke Tokrat smo z županom Trzina Petrom Ložarjem spregovorili o burnem januarskem srečanju občanov in o odzivih na natečajne rešitve za dom zaščite in reševanja ter o zahtevah države za gradnjo središča za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Izvedeli smo še, da se bodo že aprila lotili del na izvozu iz Mlak, z mengeško obvoznico pa ponovno ni nič Zbor občanov je potekal 25. januarja, slišali smo ostre bese­de predvsem na račun doma zaščite in reševanja … Kakšen je vaš komentar na srečanje? Nekaj ostrih besed je bilo, ampak velika večina ljudi, ki so se zbora ude­ležili – mislim, da jih je bilo blizu petdeset – so se strinjali, da je projekt smiseln. Zagotovo pa ga bo treba še dodelati. Ostre besede so prišle s strani določenih posameznikov zaradi tega, ali naložbeni program sprejema župan ali občinski svet. Še vedno zagovarjam stališče, da ga sprejema župan, potrdi pa ga v vsakem primeru občinski svet z večino glasov. Natečajne rešitve za dom zaščite in reševanja so na ogled v CIH-u. Kakšni so odzivi? Za zdaj (po enem tednu, op. a.) sta bili vpisani dve pohvali, druge od­zive še pričakujemo. Čeprav imam občutek, da so tisti, ki jih je zadeva zanimala, prišli na odprtje razstave. Tam je bilo še največ zapletov, kaj pomeni projekt pod A, ki se nanaša na dom zaščite in reševanja, in kaj projekt pod B, ki se nanaša na širšo urbanistično zasnovo. Natečajniki so imeli v sklopu projekta dve nalogi: pod A so predstavili rešitve za dom zaščite in reševanja in pod B še možno širšo arhitekturno rešitev za projekte, ki so v občinski strategiji, a nam še manjkajo. Tako smo za isto ceno dobili več. Te idejne rešitve se seveda še lahko spremenijo, saj tudi ne bi bilo prvič, če se spomnimo, da je bila pred leti načrtovana zgoščena stanovanjska gradnja, pa do tega ni prišlo. Kaj pa kritike glede umeščenosti v prostor? Pri domu zaščite in reševanja se je glede kritik zaradi umeščenosti tre­ba zavedati, da je v Trzinu malo prostorov, kjer bi lahko postavili tak objekt, ki zahteva poseben protipoplavni režim. Stavbe, kot so bolnišni­ce, policijske postaje, gasilni domovi ipd., je treba umestiti na področja, ki so poplavno najmanj ogrožena. In tam, kjer bo v Trzinu stal dom zaš­čite in reševanja, je področje, ki je tudi po Q500 (poplave s 500-letno povratno dobo, op. a.) primerno. Zakon nam narekuje, da bi morali imeti v Trzinu središče za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Je kaj novega v po­vezavi z novelo zakona o varstvu okolja, ki jo je Matej Tonin vložil decembra v parlamentarno obravnavo? Kakšni so lah­ko scenariji? Trzin ima – tako kot vse občine v sklopu Prodnika –središče za ravnanje z odpadki v Dobu. To zmanjšuje stroške, in logično je, da se zaradi tega občine združujejo, saj mora biti tako središče opremljeno s tehtnico, mora imeti zaposlene ljudi, izpolnjevati mora specifične pogoje glede ekologije, onesnaževanja ipd. Ta odredba je stara več kot 15 let, in niti ni jasno, zakaj bi se morali zdaj razdružiti. V Trzinu prav tako nima­mo predvidenega prostora za tako središče, izredno težko bi ga našli, povzročal pa bi nam tudi samo stroške … Trenutno imamo zelo dobro organiziran sistem, dvakrat letno tudi odvažajo kosovne in nevarne od­padke, organiziramo tudi odvoz vejevja. Res bi bilo nesmiselno, da bi imeli v vsaki občini posebej središče za ravnanje z odpadki. Zato bomo napeli vse sile, da do tega ne bi prišlo, saj bi se to na koncu poznalo na položnicah občanov in občank. Zato bomo vztrajali do konca in smo pripravljeni sprožiti tudi sodne postopke, če bo treba. Kaj pa je novega z mengeško obvoznico? Na žalost nič! Vztrajamo s sestanki. Bili so napovedani, a do njih ni priš­lo! Predlagali smo, da se trasa obvoznice vnese v prostorske načrte, da bi lahko hitreje iskali rešitve. Občina ne more sama sprejeti, da bo šla obvoznica preko kmetijskih zemljišč, to določa Državni prostorski načrt (DPN), država ga noče sprejeti, ker mora potem zagotoviti sredstva … Denarja ni, ogromno državnih cest je pred kolapsom, zato je težko za­gotoviti denar za nove projekte, pa čeprav samo za kakšen kilometer obvoznice, kar sicer ni veliko, ampak žal ni med prioritetami. Kdaj pa se bodo začele načrtovane obnove trzinskih ulic? Aprila bomo začeli z deli za razširitev izvoza iz Mlak, dela naj bi zaključili v nekaj tednih. Promet bo – tako kot lani med deli v industrijski coni – potekal neovirano, nekaj dni pa bo vendarle potrebnih za finalni priklop na štiripasovnico. Takrat bo delna zapora štiripasovnice, kar bi lahko povzročilo kakšen zastoj. Kar pa se tiče obnove vodovoda in kanalizaci­je po načrtovanih ulicah, pa se bodo dela začela pozno spomladi. Kako pa so občani sprejeli pasji park? Zelo v redu. Nadgradili ga bomo še s samodejno osvetlitvijo, da ne bo svetilo celo noč, delno pa tudi zaradi varnosti. Maksimalno število psov, ki sem jih na lastne oči videl, je bilo osem. Torej, čeprav je park relativno majhen, služi svojemu namenu. Tudi lastniki so vestni glede pobiranja iztrebkov, kar pa ne morem trditi za pešpot ob Pšati … V načrtih občinskih naložb je tudi WiFi mreža, se na tem že dela? Projekt se pripravlja, poskusili ga bomo poenostaviti z zanesljivimi tehnologijami. Glede solarnega napajanja se je izkazalo, da so težave pri vzdržljivosti akumulatorjev, zato bo celotna mreža povezana preko občinskih drogov. Razpis bo zunaj še v zimskem času, iščemo najbolj ugodnega ponudnika. . Metka Pravst Občinske novice Odziv Upravnega odbora PGD Trzin: Popravek trditev v članku V Izjavi za javnost svetniških skupin Za zeleni Trzin, Liste odgovornih občanov in Trzin je naš dom, ki je bila objavljena v Odsevu, letnik XXIV – št. 1, januar 2017, na strani 6, se je glasil zapis: »Razvidno je tudi, da je trzinsko gasilsko društvo imelo v letu 2015 presežek prihodkov nad odhodki v višini okoli 62.000 evrov in da se pričakuje enak letni presežek tudi v nasled­njih 15 letih.« Upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Trzin se je sez­nanil z vsebino omenjenega članka in sprejel sklep, da občankam in občanom pojasni višino denarnih sredstev. Prostovoljno gasilsko društvo Trzin je prišlo do denarnih sredstev z večletnim namenskim varčevanjem za nakup različne gasilske opreme, ki jo gasilci potrebujemo za delo na različnih posegih, in za sofinanciranje izgradnje in vzdrževanje novega gasilskega doma. Sredstva so bila namenjena nakupu novega gasilskega vozila GVC 24/50, 50-odstotni znesek je zanj prispevalo društvo iz lastnih sredstev – 120.000 evrov. Društvo je namensko varčevalo za nakup novega vozila od leta 2002. Nakup vozila je bil zaključen v letu 2016. Občina Trzin v skladu z zakonom zagotavlja tudi javno gasilsko služ­bo, kot je to zapisano v odgovoru župana Petra Ložarja na omenjeno izjavo, zato želimo, da našega društva brez potrditve informacij ne vpletate v različne dopise in pisma, ki so namenjena medsebojnemu obračunavanju na politični ravni. Prostovoljno gasilsko društvo Trzin je za vsa vprašanja in pojasnila na voljo na elektronskem naslovu: pgdtrzin@t-2.net, z veseljem vam bomo odgovorili. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! . Upravni odbor PGD Trzin Odgovor na sprenevedanje in zavajanje Trzincev s strani župana Trzina S poštovane občanke in občani! Če zanemarimo nesprejemljivo dejstvo, da so županu še pred izidom zadnjega Odseva dali na vpogled naše javno pismo in tudi možnost odgovora, je, glede na vsebino županovega odgovora, za pravilno obveščenost javnosti potreben odgovor na županovo pisanje. Od uredništva Odseva pa zahtevamo, da opozori na nepooblaščen popravek našega javnega pisma, ko se je ime dokumenta »Investicijski program« preimenovalo v »Naložbeni program«. Popravek je pomemben, saj je »Investicijski program« uraden dokument, ki je obvezen pri pripravi javnih naložb v vrednosti več kot 500.000 evrov. Investicijski program za nov trzinski gasilski dom je narejen na pod­lagi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), oba do­kumenta pa je nepooblaščeno, v nasprotju z uredbo, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (UREDBA), potrdil kar župan sam. S tem je sa­movoljno in nezakonito prevzel vlogo potrjevanja teh dveh dokumen­tov Občinskemu svetu Občine Trzin. Tako je vrednost naložbe iz DIIP-a v višini 1.101.769,95 evra v Inve­sticijskem programu narasla po tekočih cenah na 1.901.448,99 evra. Vas to na kaj spominja? V Investicijskem programu je prav tako jasno določeno, da bo občina gradnjo financirala 100-odstotno iz prora­čunskih sredstev ter da je tako finančna konstrukcija zaprta. Velikost objekta naj bi bila 1195,53 m2, v kar je všteta gara ža s šestimi parkir­nimi mesti za gasilska vozila s cisternami in 15 m visok stolp. Preverila pa se bo še možnost gradnje kleti. Pri analizi tržnih možnosti je kot razlog navedeno boljše počutje in zadovoljstvo zaposlenih, v analizi zaposlenih pa piše, da ni predvidenih zaposlenih. Odgovorna oseba za izvajanje naložbe, za izdelavo in nadzor je strokovna delavka na Občini Sida Valentinčič, ki je po izobrazbi univ. diplomirana krajinarka. To je povzeto iz vsebine »županovega« Investicijskega programa. Kasneje je Občina izvedla javni natečaj za izdelavo Urbanistično-arhitektur­nega načrta na podlagi smernic (podatkov, dimenzij), ki so bile dru­gačne kot v Investicijskem projektu. Pogoje je verjetno določil župan sam in so v veliki meri drugačni kot v Investicijskem programu. In zdaj slišimo, da tudi nagrajena varianta z natečaja ni končna verzija. Tako se zapravlja naš denar za »uradne« dokumente, ki jih presoja in potr­juje sam župan, in jih v vsakem naslednjem koraku ne upošteva. Pri svojem odgovoru na naše pismo se župan opira na odgovor uradnice Službe za lokalno samoupravo, ki očitno sploh ne pozna funkcije obeh pomembnih dokumentov, DIIP-a in Investicijskega projekta. Citiramo: »Dokument identifikacije investicijskega projekta je izvedbeni doku­ment, za pripravo katerega poskrbi župan tako, da naroči izdelavo investicijskega programa.« Župan je napako prav gotovo opazil (če ni, smo ga na napako večkrat opozorili mi), ker pa mu je populistično koristila, je to napako uporabil za zavajanje trzinske javnosti. Je pa spregledal dopis Ministr­stva za finance, Direktorata za proračun, iz katerega je razvidno, da bi oba dokumenta moral potrditi pristojni občinski organ, ki je, če ni drugače določeno, občinski svet. Je ta spregled naključen? Dopisa si lahko pogledate na naših spletnih straneh. Spoštovanje postopkov pri odločitvah o naložbah je zelo po­membno, saj so namenjeni zmanjševanju možnosti sprejemanja neracionalnih, nepremišljenih, predragih variant naložb, ki so polne velikih koruptivnih tveganj in kasneje prinesejo tudi velike stroške vzdrževanja. Te, poleg predrage naložbe, kasneje oblast preloži na ra­mena davkoplačevalcev oziroma občanov (TEŠ6, Patria, letalo Falkon, Onkološki inštitut, Jefačnikova domačija …). Na naših spletnih straneh si lahko pogledate UREDBO. Opozarjamo na 4. člen, 20. člen oziroma poglavje 4a in na 21. člen. Tukaj bomo po­udarili samo 21. člen, vsebina le-tega so določila o presoji smotrnosti predlagane naložbe. Drugi odstavek določa: »Pri strokovnem ocenje­vanju ne smejo sodelovati osebe, ki so pripravljale obravnavano in­vesticijsko dokumentacijo, ter druge osebe, pri katerih bi lahko prišlo do konflikta interesov.” Kaj potem porečete na izjavo poveljnika PGD Trzin Marka Kajfeža, ki nas je na januarskem zboru občanov najprej podučil, da je on v Sloveniji najvišje izobražen gasilec, in vprašal, kdo izmed strokovnjakov lahko pove bolje od njega, kakšen gasilni dom potrebuje Trzin? Spoštovani, takšno je vodenje Občine Trzin, ki ga plačujemo mi vsi. Ne pozabite tudi na preprečevanje določitve poštene cene komunal­nih storitev s strani neformalne koalicije liste Za trajnostni razvoj To­neta Peršaka, trzinske SDS in liste trzinskih gasilcev. . Za zeleni Trzin, lista odgovornih aktivnih občanov Lista Trzin je naš dom Občinske novice Kakšen bo dom zaščite in reševanja v Trzinu? V ponedeljek, 30. januarja, je v avli Centra Ivana Hribarja potekalo odprtje razstave natečajnih elaboratov za dom zaščite in reševanja v Trzinu, ki se ga je udeležilo presenetljivo veliko obiskovalcev. Foto: Metka Pravst Foto: Foto: Arhiv Občine Trzin Približno osemdesetglavo množico je pozdravil zvok harmonike, meh pa je raztegoval prvi glasbeni gost Blaž Klopčič iz Glasbene šole Lartko, ki je pod mentorstvom Klemna Stoparja zaigral skladbo le­gendarnega Lojzeta Slaka Pod Poncami. Po glasbenem uvodu je sle­dila predstavitev predlogov natečaja. „Odpiramo razstavo natečajnih elaboratov za dom zaščite in reševanja v Trzinu, izdelanih v okviru javnega natečaja, ki ga je razpisala Občina Trzin v sodelovanju z Zbor­nico za arhitekturo in prostor Slovenije. Izveden je bil javni, anonimni, odprti, enostopenjski arhitekturno–urbanistični natečaj z anketnim delom za urbanistično zasnovo območja ter projektnim delom za izbi­ro strokovno najprimernejše arhitekturne rešitve. Namen natečaja je bil pridobiti idejne rešitve za širše območje anketnega dela natečaja v osrednjem delu občine. Nepozidani prostor med starim in novim Trzinom se je od osemdesetih let pa do danes napolnil z različnimi prostorskimi zasnovami, ki so poleg rešitev pustile odprta tudi mno­ga vprašanja. Namen anketnega dela natečaja je bil poiskati najpri­mernejše urbanistične rešitve, ki bodo zaokrožile osrednje območje in omogočile njegov skladni razvoj. Projektni del natečaja pa obravnava dom zaščite in reševanja, ki se umešča v vzhodni še nepozidani del natečajnega območja. Cilj natečaja je bil poiskati najprimernejšo ar­hitekturno rešitev, ki bo s premislekom o razvoju celotnega območja soustvarjala urbani del Trzina,“ je zbranim povzel povezovalec progra­ma in predstavil ocenjevalno komisijo. Odgovorni za projekt Predsednik ocenjevalne komisije je bil Rok Benda, s strani Občine Trzin, kot naročnice, je bila imenovana Sida Valentinčič, kot njena namestnica pa Polona Gorše Prusnik; člana, ki sta bila imenovana s strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, sta bila Robert Potokar, njegova namestnica pa Maša Živec. Določeni so bili tudi po­ročevalci – poročevalka s področja arhitekture je bila Špela Nardoni Kovač, poročevalec s področja krajinske arhitekture pa Damjan Černe. Skrbnica natečaja je bila Špela Kryžanowski. Člani ocenjevalne komi­sije so naknadno imenovali izvedenca za promet Gašperja Blejca in izvedenca za gasilsko tehnologijo Boruta Kumpa. Nadalje smo izve­deli še podrobnosti o postopku natečaja, na katerega so se z oddajo natečajnih elaboratov odzvali trije ponudniki. Ocenjevalna komisija se je zbrala na šestih sejah in ponudnikom podelila prvo in drugo nag­rado ter priznanje. Prvo nagrado, ki jo natančno predstavljamo v tem prispevku, so prejeli avtorji elaborata Matej Andjelić, Tina Marn, Ur­ban Petranovič, Davorin Počivašek, Martin Tomažič in Andrej Ukmar; sodelavec za promet je bil Peter Brglez. Ostali dve natečajni rešitvi si lahko ogledate na razstavi še do 27. februarja 2017 v času uradnih ur. Župan: Rešitve so zanimive, a jih je treba dodelati Na odprtju je po uvodni predstavitvi udeležence pozdravil trzinski župan Peter Ložar in povedal, da so se potrebe po gasilnem domu pojavile, še preden je Trzin postal samostojna občina. „Zdaj smo na točki, ki je bolj oprijemljiva, lahko si ogledate rešitve. Vse so po svoje dobre in zanimive, vsaka pa zahteva dodelavo,“ je poudaril in dodal, da smo na vrsti občani, da podamo svoje predloge. Za županom je zbra­ne pozdravil predstavnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Vlado Krajcar, ki je spregovoril o arhitekturnih natečajih na splošno: „Natečaj pomeni pravo konkurenco med arhitekti, kjer v ospredje pri­dejo ideje in rešitve, manj pa so pomembni drugi vidiki, ki v zadnjem času prevladajo v svetu javnega naročanja, to pa je najnižja cena. Vemo, da navadno najnižja cena pomeni najvišjo ceno pri izvedbi, zato sem še toliko bolj vesel, da je šel ta projekt po pravilni poti dobre priprave in tehtnega premisleka. Prepričan sem, da bo na koncu dobil kakovostno rešitev. Gasilski dom je globoko zasidran v identiteti slo­venskega naroda, je kot manjše kulturno središče, je socialni prostor in prostor, kjer se dogaja tudi družabno življenje. Arhitekti so lahko temu prostoru dali dodano vrednost za kakovosten javni prostor, ki gotovo je vrednota vsem,“ je povedal Krajcar. Občinske novice zunanjim hidrantnim omrežjem, v objektu pa bo notranje hidrantno območje s hidrantnimi omaricami s poltogo cevjo na kolutu in ustre­zno število gasilnih aparatov. Hiša s stolpom Če se osredotočimo na oblikovno zasnovo, bo vsem na očeh ravno stolp. „ Zasnova arhitekture doma zaščite in reševanja izhaja iz tipolo­gije (tradicionalne podobe, op. a.) gasilskega doma kot hiše s stolpom, ki ima poleg naloge sušenja cevi tudi simbolni pomen,“ je na odprtju razstave poudaril Andrej Ukmar, eden od članov zmagovalne ekipe arhitektov, ki so ta simbol poudarili in ga sodobno interpretirali. Ker pa bosta v domu poleg prostovoljnega gasilskega društva (PGD) svoje prostore dobila tudi civilna zaščita (CZ) in planinsko društvo (PD), so zasnovo preprostega stolpa razvili v višino (s predvideno razgledno teraso na vrhu, ki jo bodo lahko uporabljali predstavniki vseh treh dru­štev) in mu dodali volumen – s tem so želeli poudariti dom zaščite in reševanja kot simbol urbanega središča. „Stolp tako postane integral­ni del celotnega volumna. Zasnova objekta omogoča tako širitev ga­raž kot tudi nadzidavo stolpa,“ so zapisali v projektni nalogi, ki podaja tudi podatke, da bo stolp meril dva krat dva metra in dosegal višino 16 m, dostopen pa bo iz vsake etaže. Predvideva se tudi, da bo prostor na strehi nad garažnimi boksi uporaben za zunanje vadišče. Za vaje v notranjosti bodo uporabili društveni prostor, osrednje stopniščno jedro z dvigalom in alarmi v vsaki etaži, stolp in rezervne površine v garaži. Prostor za vaje je predviden celo na severni vadbeni fasadi, na kateri bo zunanja plezalna stena za plezanje in vaje za delo z nosili. na, tako da bodo lahko gasilska vozila pred odhodom na intervencijo iz tlakovanega dvorišča zapeljala na omenjeni podaljšek Ljubljanske ceste in nato na Mengeško cesto. Omenjeno tlakovano intervencijsko dvorišče naj bi bilo v širši zasnovi urbanističnih rešitev preko Ljubljan­ske ceste neposredno povezano še s trgom pred predlaganim Kre­siščem, ki bi bilo namenjeno prireditvam – tako bi bilo intervencijsko dvorišče ves čas prosto za primer posredovanj. So pa v projektu ob servisni dovozni cesti in intervencijskem vhodu na severu DZiR pred­videli tudi osem parkirnih mest za osebna vozila. Nosilna konstrukcija objekta je armirano-betonska. Funkcionalna notranjost Arhitekti so se v projektni nalogi lotili zasnove notranjih prostorov zelo funkcionalno. V sklopu prostorov za potrebe PGD Trzin je poleg garaže, ki je kot enoten prostor brez vmesnih podpor dvostransko od­prta in prevozna (hkrati pa je možna širitev za en dodatni parkirni boks), predvidenih več prostorov. Ob garažnih boksih je predvidena garderoba z ločenim intervencijskim vhodom in taktična soba za iz­vajanje nadzora in koordinacije reševanja oziroma v primeru večjih posredovanj za potrebe vzpostavitve operativnega štaba. Društveni prostor je predviden v kletni etaži, sejna soba pa v drugem nadstropju z izhodom na vadbeno površino (na strehi garaže), so pa predvide­na tudi etažirana regalna skladišča – v montažni izvedbi, ločeno za potrebe PGD, CZ in PD. Prav tako je za vse uporabnike omenjenih društev predvidena uporaba skupnih prostorov – avla (čajna kuhinja in sanitarije), sejna soba s konferenčnim omizjem za 16 oseb in dvorana, ki sprejme do 100 ljudi. Na dvorano ter sejno sobo se navezuje tudi skladišče za hrambo miz, stolov in drugo opremo, ki je potrebna za organizacijo dogodkov. Za potrebe CZ je namenjenih 40 m2 skladišča v pritličju, za člane PD prostor v 3. nadstropju z razgledom na okolico, planinskemu društvu pa bo namenjenih še ločenih 35 m2 skladišča v etaži. Foto: Foto: Arhiv Občine Trzin Ali je prostor primeren za DZiR? Prevozne garaže Ko je Andrej Ukmar na odprtju razstave na kratko povzel pomembne Kar se tiče prometne ureditve doma zaščite in reševanja, so za pot-podatke idejnih rešitev za dom zaščite in reševanja, je župan povedal rebe PGD garažni boksi z dveh strani povezani na cestno omrežje, še, da predpisi zahtevajo postavitev gasilskih domov zunaj območja prevozne garaže imajo servisni uvoz od zadaj z Mengeške ceste in poplavnih voda Q500, in tudi poplavne študije kažejo, da je zelo malo izvoz spredaj na Ljubljansko cesto, ki bo za potrebe DZiR podaljša-takšnih prostorov v Trzinu. Foto: Metka Pravst Preden so si obiskovalci lahko podrobneje ogledali razstavo, so jih z nastopom razveselili še člani Glasbene šole Lartko – Luka Debelič in Brin Tomc na kitarah in Monika Debelič na violini so izvedli sklad­bo Erica Claptona You are wonderful tonight. Za zaključek je pove­zovalec prireditve zbrane povabil, da na ogled razstave povabijo še druge občane ali zapišejo svoje pripombe v knjigo vtisov, ki je na voljo na prizorišču v času razstave. . Metka Pravst Občinske novice Javni vpis novincev za šolsko leto 2017/2018 N a podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrt­ca Žabica za šolsko leto 2017/2018. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najkasneje do 31. marca 2017 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Ploščad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin. Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. . Ravnateljica: mag. Helena Mazi Golob, MBA Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka v Občini Trzin Vse starše novorojenčkov obveščamo, da lahko vložijo vlogo za enkratno denarno socialno pomoč ob rojstvu otroka. Obrazec je na voljo na spletni strani www.trzin.si ali v vložišču Ob­čine Trzin in se vloži v roku treh mesecev od rojstva otroka na naslov: Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Do enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka je po Pra­vilniku o merilih za ugotavljanje upravičenosti do občinske social-ne pomoči (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 2/16, 7/16) upravičena družina, ki na Občino Trzin poda vlogo za dodelitev pomoči in njeni skupni dohodki, ki so osnova za izračun dohodnine, ne presegajo 1.669,17 evra bruto mesečno na družinskega člana. Upravičenec je eden od staršev novorojenca, ki ima skupaj z novo­rojencem na dan vložitve vloge stalno prebivališče v Občini Trzin in ni prejel denarne pomoči ob rojstvu otroka že v drugi občini. Višina enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka znaša 230 evrov. Za dodatne informacije smo vam na voljo osebno v času uradnih ur ali na telefon: 01/564-45-44. . Občinska uprava Obvestilo o odvozu kosovnih in nevarnih odpadkov Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o., obvešča, da bo odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov v občini Trzin potekal marca. Odvoz kosovnih odpadkov bo 21. in 22. marca. 21. marca bodo od­važali kosovne odpadke na Habatovi ulici, Jemčevi cesti, Kmetičevi ulici, Mengeški cesti in ulici Za hribom, 22. marca pa bodo odpeljali še kosovne odpadke z ostalih ulic v Trzinu. Odvoz nevarnih odpadkov bo 22. marca. Nevarne odpadke boste lahko oddali med 15.30 in 17. uro na dvorišču Mengeške 9, med 17.30 in 19.00 pa na parkirišču pred trgovino Mercator. Natančen razpored odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov bomo objavili v naslednji številki Odseva, urniki z navodili o zbiranju kosovnih in nevarnih odpadkov so objavljeni tudi na spletni strani www.prodnik.si, uporabniki pa jih bomo prejeli tudi v poštne nabi­ralnike. . Metka Pravst V našem kraju Kultura – večna prijateljica Cvetka in Marjan, osrednja lika, ki sta obiskovalce občinske proslave ob kulturnem prazniku popeljala v večer, sta si skoraj hipoma pridobi­la naklonjenost polne dvorane kulturnega doma v Trzinu. Ne glede na to, ali sta pred občinstvo stopila kot ljubka, drug v drugega zagledana šolarja, divja študentka in umirjen poet, kot odrasla ponosna folklorna plesalca ali kot simpatična, zrela ustvarjalca v najlepših letih, sta vendar­le posredovala vedno enako sporočilo: »Kultura nas rešuje, kultura nas povezuje.« Proslavi, ki je nosila naslov Večno prijateljstvo, bi tokrat brez zadrege lahko rekli kar predstava. Postregla je s prepletanjem dosežkov različnih trzinskih kulturno-umetniških ustvarjalcev vseh generacij in umetniških izrazij. Avtorici proslave, Saša Hudnik in Brigita Ložar, sta na oder pripe­ljali okoli 60 nastopajočih in nam z njihovo pomočjo naslikali življenjsko pot obeh glavnih junakov, ki ju skozi vsa obdobja spremlja (in rešuje) kul­tura. ska Folklorna skupina Trzinka. Na začetku se je s projekcijo izbora likovnih del na temo umetnosti predstavila Osnovna šola Trzin, nitke pa so ob koncu spretno prepletli še člani Mešanega pevskega zbora Žerjavčki z zimzeleno Tečejo, tečejo nitke … , ki smo si jo nekateri brundali še po zaključeni predstavi. »Katera je tista malenkost …?« Po močnem zaključnem ploskanju je pred mikrofon stopil tudi župan Peter Ložar. »Dnevi, kot je današnji, so kazalnik, da so premnoge ure, ki jih vlagamo v ohranjanje kulturne dediščine, folklorno, glasbeno, gledališko, recitatorsko dejavnost … vredne vsake minute, vsakega atoma moči, ki ga v to vložimo. Slovenci smo znani po trmi. Mogoče nas tudi ta trma ves čas pelje naprej,« je med drugim povedal Ložar in s tem morda dal pojasnilo marsikomu, ki je dan poprej med prenosom državne proslave prikimaval kritičnemu govoru slavnostnega govorca in se obenem spra­ševal, kako je mogoče, da slovenska kultura kljub nedohranjenosti ven­darle vztraja. Trmasto vztraja. »Oh, ko bi v tistih divjih študentskih letih ne imela umetnosti, če se ne bi mogla izražati na tak način … ne vem, kje in kako bi se vse skupaj končalo,« je v enem od prizorov zavzdihnila Cvetka (Ada Lovše Mušič) in od svoje mladostne simpatije, zdaj že ovdovelega gospoda Marjana (Emil Milan Kuferšin), dobila skoraj enak odgovor: »Veš, tudi meni je kultura pomagala. Odprla mi je vrata med ljudi, omogočila mi je udejstvovanje v pevskem zboru, pri rezbarjih …« Prepletanje zgodbe in nastopov trzinskih društev »Večno prijateljstvo prikazuje, kako kulturo dojemamo različne gene­racije in kako skoznjo osebnostno in družbeno rastemo,« so zapisali v gledališkem listu. Na odru so se prepletali rokodelstvo (sekcija vezilj in rezbarjev pri Turističnem društvu Kanja Trzin), literatura, film (s simpa­tičnim filmskim vložkom lastne produkcije KUD-a Franca Kotarja), petje, ples, folklora, gledališče, glasbena in likovna umetnost. Učenci glasbene šole Lartko so vešče dopolnjevali zgodbo, ki so jo pripovedovali gledali­ška skupina Azum, člani KUD-a Franca Kotarja in skupina Hlodi ter član­ »Edino pravo bogastvo takšnih (majhnih, op. p.) narodov je umetnost. Pravzaprav, če smo iskreni, je umetnost še edina reč v tej deželi, ki je še zares naša. Vse drugo se izgublja v nič.« Tako Vinko Möderndorfer v govoru na državni proslavi 7. februarja 2017 ob Prešernovem dnevu v Cankarjevem domu. Ložar je obiskovalce ob koncu pozval, naj vsakdo razmisli o tem, kaj lahko tudi sam doprinese v mozaik kulturne identitete. »Je to obisk gle­dališke, plesne, pevske ali kake druge predstave? Branje knjige ali sodelo­vanje v društvenem življenju, ali pa preprosto to, da preberemo kdaj kako pravljico otrokom ali vnukom? Vsak tak kamenček šteje in čez leta obrodi sadove,« je poudaril Ložar. In ker je, kot rečeno, del kulture tudi povezova­nje ljudi, se je dogodek tradicionalno zaključil še z druženjem ob prigrizku in kozarčku. . Tanja Bricelj Foto: Osebni arhiv V našem kraju Med biseri Tajske TD Kanja je 25. januarja v Dvorani Marjance Ručigaj organizirala potopisno potovanje o Tajski, na katerem je Biserka Čičerov poslušalce vodila po poteh osre­dnjega in severnega dela te 513.000 km2 velike dr­žave na jugozahodu Azije, ki sta jo obiskala z možem Aleksandrom. Osemdnevni turistični izlet, na kate­rem sta se pridružila skupini 24 Slovencev, je v okviru domžalskega društva Lipa, Univerze za tretje življenj­sko obdobje, organizirala Turistična agencija Oskar. Tajska, dežela nasmehov, je znana po svoji gostoljubnosti, odlični hrani, dih jemajoči naravi, zanimivih starih kra­ljestvih in prekrasnih budis­tičnih templjih. Premamila je tudi zakonca Čičerov, ki sta teden dni odkrivala del njenih čarov. Na začetku lanskega marca sta iz Benetk odpoto­vala z letalom, ki je po 12 urah vožnje in kratkim vmesnim postankom varno pristalo v mestu angelov oziroma glavni prestolnici dežele, Bangkoku. Že prvi dan sta se sprehodila po živahni tropsko vroči ulici Khao San, polni domačinov in turistov, in spoznavala živahen utrip glavnega mesta, kjer se življenje od­vija pretežno na ulici. Domačini na njej kuhajo, pomivajo posodo, perejo in prodajajo raznovrstno blago. Na enem številnih masažnih stolov na ulici si je Biserka, kot prava turistka, privoščila refleksno masažo stopal. Nas­lednji dan sta spoznavala duhovno plat dežele v budističnih templjih, ki so se bohotili v pozlati in številnih umetelno oblikovanih drobnih okraskih. V enem od njih sta občudovala 66 cm visokega smaragdnega Budo iz 14. stoletja, izdelanega iz enega kosa žada, oblečenega glede na letni čas (poletje, zima in čas deževja), v drugem spoznavala podrobnosti znanega Epa o Ramajani, v tretjem ju je presunil 46-metrski kip ležečega pozla­čenega Bude ... Številni turisti in domačini v svetiščih prižigajo svečke in se prepuščajo duhovnemu budističnemu verovanju. Življenje v mestu sta zakonca opazovala tudi z reke Chao Praya in številnih kanalih, ki jih obkro­žajo. Zaradi monsunskega deževja so hiše postavljene na kolih. Obiskala sta tudi tržnico cvetja, kjer so ju najbolj pritegnile številne orhideje, in preživela vratolomno vožnjo s tajskimi vozili »tuk- tuki«. Naslednji dan je tajski vodič skupino slovenskih turistov spremljal do 550 km2 velikega narodnega parka Erawan. Njegova glavna atrakcija je sedem slapov, ki so dobili ime po jezdnem slonu boga Indre. Sloni pred­stavljajo pomemben del tajske kulture in zgodovine, so njihov narodni simbol in jih upodabljajo povsod. Med njimi imajo beli sloni prav poseben položaj in pripadajo le kraljevi družini. Tudi sicer ima Tajska obliko slonje glave z dolgim rilcem. Slovenski popotniki so uživali v neokrnjeni naravi parka, šumenju slapov, petju ptic, nekateri med njimi so pomočili noge v ribnike pod slapovi in jih prepustili pedikerski oskrbi posebnih rib. Pred zasluženim počitkom so si ogledali še znameniti most na reki Kwai (nje­govo zgodbo zagotovo poznate iz istoimenskega filma) in pokopališče vseh, ki so izgubili življenje pri njegovi gradnji. Pravijo, da je vsak položeni meter proge železniškega mostu, ki nikoli ni opravljal svoje naloge, terjal eno človeško življenje. Ogledali so si tudi nekdanjo prestolnico Tajske Ayutthya, ki je pod zaš­čito UNESC-a. Ayutthaya je bila 400 let ena najlepših prestolnic v tem delu sveta. V tajsko-burmanskih vojnah sredi 18. stoletja so Burmanci oropali in oskrunili vse templje in Budovim kipom odbili glave. Eno so domačini skrili v drevo, ki jo je obraslo, in je danes ena glavnih mestnih znamenitosti. Potem je slovenska skupina s spalnikom, v katerem je bilo klimatsko hlajenje odprto do konca, pot nadaljevala proti severu dežele v mesto Chang Mai, kjer so si na višini 1700 metrov ogledali mogočen budistični tempelj Doi Suthep. Pri 30 stopinjah so do njega premagali še več kot 300 stopnic in si zaslužili ogled enega najsvetejših budističnih templjev na Tajskem. Največjo preizkušnjo živcev so doživeli v kraljestvu bengalskih tigrov. Le najbolj pogumni med njimi so namreč mlade tigre obiskali v njihovi kletki in jih previdno božali, med njimi tudi zakonca Čičerov. Biserka je ugotovila, da je njihova dlaka trda kot sirkova krtača in ne mehka kot dlaka naših hišnih muck. Pri nočnem raziskovanju tržnic jih niso premamile pečene gosenice, kobilice in črvi, raje so poskušali nam znane tajske jedi in se razveselili sveže stisnjenih sokov. Nekaj časa so svet opazovali tudi s slo­novega hrbta in spremljali posebno slonjo, skorajda cirkuško predstavo. Najbolj jih je presenetilo, ko so opazovali slone pri ustvarjanju umetniških slik. A na platnu niso nastajale packe, nanje so sloni s svojim rilcem risali drevesa, nekateri so se nanje celo podpisali. Po vožnji z volovsko vprego, bambusovimi splavi, ogledu parka orhidej (kar 1300 vrst divjih orhidej raste na Tajskem) so se v večernih urah s spalnikom odpeljali nazaj proti prestolnici. Tokrat so bili na hladno ozračje v vlaku bolje pripravljeni, in jim mraz ni zlezel v kosti. Zadnji dan so pod vodstvom izkušenih tajskih kuharjev preizkusili svoje kuharske veščine in si pripravili nekaj okusnih tajskih specialitet in tako zaključili kratko spoznavanje eksotične dežele. Zakonca Čičerov sta prepričana, da se bosta na Tajsko še vrnila in si ogledala njen južni del s prekrasnimi plažami. . Tanja Jankovič V našem kraju Predstavitev Trzina na sejemski promociji turizma v Sloveniji T rzinka, Trzinka, Trzinka zgodaj vstala, je v četrtek popoldne, 2. fe­bruarja, zadonela pesem iz ust naše Folklorne skupine Trzinka na Sejmu za aktivni turizem na Gospodarskem razstavišču. Že leta se tudi naša občina v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja Trzin udeležuje sejma, včasih bolj, drugič manj uspešno. Po vseh izkušnjah iz preteklih let smo se letos odločili za spremembo, ki se je, po mnenju šte­vilnih obiskovalcev, izkazala za uspešno. Udeleženci, ki se po sejmu pomi­kajo mimo stojnic, včasih vzamejo prospekt, večkrat ga potem odvržejo, ampak temu promocijski prospekt ni namenjen. Prav zato smo se odločili, da letos čez cel dan iz naše stojnice diši po odlični klobasi, zraven pa smo ponudili še sirček combozola, katerega uvoznik je tudi pokrovitelj naše smučarke Maruše Ferk. In prijeten vonj je obiskovalce ustavil, pokušali so klobaso, jo ocenjevali in hvalili. Zanimala jih je povezava Trzina s klobaso, in potem je sledila zgodbica o trzinskih mesarjih, ledenicah, obnovlje­ni domačiji Ivana Hribarja, znanega predvsem kot najpomembnejšega ljubljanskega župana, o bogatem kulturnem življenju v občini, in takrat šele je prišel na vrsto promocijski material. Ponudili smo lepo razglednico z vsemi opisanimi prireditvami in tudi že program bogatega dogajanja na Florijanovem sejmu. Sproščen pogovor je tekel, na naši stojnici so se ljudje dolgo zadrževali in veliko spraševali, nemalo se jih je tudi vračalo po še kakšno informacijo; z veseljem smo promovirali svojo občino. Glede na odzive obiskovalcev smo se zavedali, kar večkrat pozabimo, kako lepo je živeti v Trzinu. In kot je zapisano na novem »pingvinu«: Čeprav je Trzin ena najmanjših občin, spada med najbolj razvito, bogatejše in gospo­darsko bolj pomembno območje naše države. Obiskovalci so si tudi z zanimanjem ogledovali rezbarja, ki sta klesala les in ustvarjala umetnine. Tudi vezenine, ki so del bogate oblačilne tehnike, so bile deležne prene­katerega vzdiha občudovanja. Obiska številnih Trzincev smo bili še prav posebno veseli, vsak posameznik in tudi pohodniki so s svojim prihodom dokazali pripadnost in zanimanje za kraj. Na sejmu, ki je največja se­jemska promocija turizma v Sloveniji, smo navezali nove poslovne stike z razstavljavci, ki si želijo sodelovati na našem Florijanovem sejmu, in tudi odločitev, da sodelujemo le en dan,se je izkazala kot pravilna. Pomembna je kakovostna predstavitev, da nas vidijo in slišijo, in letos so nas prav gotovo. Torej naj bi zasnova za naslednje leto ostala enaka, seveda pa se vedno lahko še kaj doda, izboljša. . Dunja Špendal Spremenjen spletni naslov in nova podoba spletnih strani vremenske postaje pri OŠ Trzin S premembe in posodobitve so stalnica našega življenja. V pri­čakovanju novih prostorov v prihodnjem domu zaščite in re­ševanja ne držimo križem rok niti pri trzinski civilni zaščiti. Le malo je še Trzincev in okoličanov, ki ne vedo, da imamo že vse od konca leta 2015 ob šolskem sadovnjaku vremensko postajo, ki jemlje mero domačemu ozračju in padavinam. Porodne krče smo hitro prebrodili in že v pr vem letu obstoja dosegli zelo zanesljivo delovanje. Na ta način se izredno dobro dopolnjujejo s podatki sa­modejne vodomerne postaje Agencije RS za okolje pri Malnovem mostu na Grajski cesti, ki jemlje mero naši Pšati. Z izjemo nekaj tednov poleti 2016, ko ni bilo na voljo trenutnih podatkov – ti so se v tem času sicer nemoteno zapisovali in so že v arhivu – vremenska postaja neprekinjeno deluje. Glavne značilnosti po mesecih in opise vremena si lahko ogledate oziroma preberete v vsakokratni Vremen­ski sekirici na zadnjih straneh tega glasila. Skupaj s prizadevnimi člani vremenskega društva Zevs smo konec ja­nuarja prešli na novo podobo predstavitve podatkov VP OŠ Trzin, nov pa je tudi spletni naslov - http://trzin.zevs.si/. Na novi naslov vas preu­smerita tudi povezavi na naslovnicah spletnih strani OŠ Trzin in Obči­ne Trzin. Še naprej pa so podatki dostopni tudi preko portala Geostik (http://www.geostik.com/, prek menijev Vreme/Temperature poiščemo na interaktivnem zemljevidu Trzin). Zaradi prehoda na novo spletno stran ni več možno brskati po podatkih prek programov Weatherlink in obeh namenskih programov za mobilne telefone – My Weatherlink in Weatherlink Mobile. Seveda pa to še naprej omogočata namestitev gornje povezave prek bližnjice in/ali zaznamka na namizje vseh brskal­nikov, ki delujejo na vaših pametnih telefonih. Vse bistvene podatke najdete na vrhu pod panoramsko sliko dela Tr­zina, nekatere največje/najmanjše/povprečne vrednosti so zaradi lažje­ga razumevanja obarvane. Dodali smo še tedensko, mesečno in letno statistiko, prikaze podatkov v obliki števcev, preglednice za njihov trend, čisto na dnu pa še razpredelnični pregled vseh podatkov ter vsakodnev­ni čas oziroma uro sončevega vzhoda in zahoda ter lunino fazo, seveda vse troje za Trzin. Morda so podatki na prvi pogled zaradi povečanega obsega nekoliko manj pregledni, a se boste nanje hitro navadili. Seveda pa bomo, v skladu z možnostmi, podobo in vsebino te spletne strani še dopolnjevali in nadgrajevali. Če imate tudi vi kakšne pripombe in želje glede vsebin, jih sporočite na stike, ki so navedeni na dnu spletne strani. Do takrat pa čim lepše vreme in čim manj iz njega izhajajočih neprije­tnosti oziroma nevarnosti, ki so med najpogostejšimi vzroki za naravne nesreče. . Miha Pavšek, CZ Trzin Na dlani Foto: Tanja Jankovič Skotopični ali Irlen sindrom – ko belina postane težava Občinska svetnica liste Za zeleni Trzin, liste odgovornih aktivnih občanov, Alenka Marjetič Žnider je 9. januarja v dvorani Marjance Ručigaj organizirala predavanje o skotopičnem oziroma Irlen sindromu, ki se lahko pojavlja skupaj z disleksijo, motnjami vedenja pozornosti, s hiperaktivnostjo in podobnimi vedenjskimi težavami pri otrocih ali odraslih. Taki otroci pogosto tožijo zaradi glavobolov, utrujenosti, se izogibajo branju, lahko so tudi nemirni ali celo agresivni ... Zaradi sindroma ima­jo lahko težave tako otroci z učnimi težavami kot tudi povprečni ali nadarjeni otroci. V izobraževalnih ustanovah ni testnih vprašalnikov, s katerimi bi pravi čas odkrivali skotopični sindrom, zato Inštitut za di­sleksijo že drugo leto organizira izobraževanja za vse, ki bi radi postali usposobljeni presojevalci za omenjeni sindrom. Inštitut za disleksijo je leta 2015 ustanovila Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje na osnovi dvajsetletnih izkušenj z raziskovanjem disleksije in skoto­pičnega sindroma andragoginje prof. dr. Ane Krajnc, vodi pa ga in v njem deluje kot certificirana Irlen presojevalka dolgoletna učiteljica slovenščine in ravnateljica Ljubica Kosmač. Po raziskavah ima težave zaradi skotopičnega sindroma 10-12 odstotkov populacije in skoraj polovica tistih, ki imajo učne težave ali težave pri branju. Sindrom se deduje, njegov nastanek pa lahko povzroči tudi poškodba glave, mo­žganov ali vratnih vretenc. Težave sprožijo branje, računanje, pisanje, gledanje in celo poslušanje. Težave, ki jih povzroča skotopični sindrom (simptomi) Predavateljica je večkrat poudarila, da skotopični sindrom povzroča številne težave, ki niso pri vseh posameznikih enako izražene. Neka­teri so občutljivi na svetlobo, kontraste, drobne vzorce ali podrobnosti, drugi imajo zmanjšano vidno polje ali celo globinski vid. Številne teža­ve se izražajo tudi kot glavobol in migrene, vrtoglavice, bolečine v tre­buhu, slabosti, bruhanje, nervoza, napetost, utrujenost, razdraženost ali nemir. Lahko so prisotni tudi fizični znaki: krčenje mišic, kronična bolečina ali sindrom razdražljivega črevesja. Pri obdelavi vidnih infor­macij so možgani močno obremenjeni, zaradi tega se lahko spremeni tudi posameznikovo vedenje. Oseba s skotopičnim sindromom lahko postane agresivna, uporniška, razdražljiva ali celo depresivna. Priha­ja tudi do omejenega razumevanja, kratke koncentracije, napetosti v očeh, popačenj besedila na strani, neučinkovitega branja in posledič­no izogibanja branju. Katerakoli od omenjenih težav lahko nastane zaradi motenj vidnega zaznavanja ali Irlen sindroma, poimenovanega Sindrom so začeli raziskovati šele v 80-ih letih prejšnjega stoletja, po psihologinji Helen Irlen iz ZDA, ki je dolga leta raziskovala težave andragoginja dr. Polona Kelava iz Inštituta za disleksijo ga je z ne-odraslih pri branju, pri tem pa odkrila, kaj povzroča njihove težave, in kaj nazornimi primeri podrobno predstavila in spretno odgovarjala na zanje razvila rešitev. številna vprašanja, ki so se porajala med poslušanjem. Skoraj dveu­rnega predavanja so se udeležile zaskrbljene mame in nekaj šolskih Odkrivanje skotopičnega sindroma in reševanje težav svetovalnih delavk, ki so na predavanju dobile tudi knjižico za boljše Z odkrivanjem in reševanjem težav se ukvarjajo posebej usposo­poznavanje sindroma in vprašalnik za samotestiranje. bljeni strokovnjaki, med njimi tudi andragoginja dr. Polona Kelava, ki je pojasnila, da je prvi korak pri odkrivanju težav pri otroku ali odrasli Najhitreje ga odkrijmo pri branju osebi vprašalnik za samotestiranje. Zajema različna področja od ob- Raziskovalci so ugotovili, da pri sindromu skotopične občutljivosti čutljivosti na svetlobo, težav pri branju ali uporabi računalnika, pri ali skotopičnem sindromu prihaja do motnje vidnega zaznavanja ozi-prepisovanju, vožnji in podobno. Najdete ga na spletnih straneh Inšti­roma težav pri potovanju in obdelavi vidnih informacij v možganih, tuta za disleksijo. Usposobljena presojevalka priporoča, da ga najprej kar lahko povzroči številna popačenja slike. Možgani ne zaznajo ene preberete in izpolnite čez tri dni, ko natančneje razmislite o vseh te­izmed barv barvnega spektra, zato vse vidne informacije, ki skozi oči žavah, ki vas tarejo. Izpolnjeni vprašalnik pošljete na njihov naslov, pridejo do njih, zaznavajo drugače, nepravilno. Težavo najhitreje od-tam ga pregledajo in ocenijo, ali je potreben naslednji korak. To je krijemo pri branju črnih črk na belem papirju, kjer lahko prihaja do testiranje, ki je po priporočilih Helen Irlen smiselno že, če odgovorite valovanja, dodatnih presledkov med črkami in besedilom, zamegljenih pritrdilno vsaj na tri vprašanja enega poglavja vprašalnika. Testiranje črk in podobnih situacij, ki jih v resnici sploh ni. Pomembno je, da se traja približno dve uri, usposobljeni strokovnjaki s pomočjo vizualno sindrom odkrije že pri šolskih otrocih, saj jih neodpravljene težave z intenzivnih vzorcev pri posamezniku najprej odkrijejo prisotnost sko­branjem spremljajo ves čas, otežujejo njihovo delo v šoli in življenje. topičnega sindroma in v nadaljevanju odkrivajo njegovo odzivnost na Na dlani barve. S kombinacijo posebnih barvnih folij vsakemu posebej določijo barvni odtenek, preko katerega dobijo njegovi možgani pravilno sli­kovno informacijo. V primeru hujših težav folije ne zadostujejo, zato takrat svetujejo celodnevno uporabo barvnih očal, ki so prav tako izdelane za vsakega posebej. Vse ugotovitve in testiranja priložijo v izvid, ki ga na željo staršev dopolnijo s priporočili za učitelje, kako otroku olajšati delo v šoli. Ob tem so obiskovalke predavanja lahko prisluhnile tudi izkušnji mame: njen otrok je imel že od samega za­četka obiskovanja osnovne šole velike težave z branjem in pisanjem. Kljub veliko vajam in različnim tehnikam učenja pri njem niso razvili samostojnega učenja in tudi ocene niso odražale vloženega truda. Težave so se z leti vedno bolj povečevale. Pot jih je pripeljala na Inšti­tut za disleksijo, kjer so otroku na testiranju odkrili hujši primer skoto­pičnega sindroma. Zdaj pri branju uporablja folije določene barve, ki prekrijejo celoten list, čakajo še na barvna očala. Barvne folije so mu močno olajšale življenje, dobil je veselje do branja, bere bolj tekoče in vedno bolj samostojno se uči. Uporablja zvezke z barvnimi listi, teste učitelji natisnejo na barvni papir. Izzivi šolanja so tako postali bolj prijazni, predvsem jih vedno bolj prevzema na svoja ramena. Barvnih folij pa nikoli ne pozabi vzeti v šolo. In kakšne so reakcije tistih, ki so jim s to metodo pomagali? Dr. Po­lona Kelava je na predavanju predstavila več primerov oseb z odkritim skotopičnim sindromom, med njimi tudi eno bolj ganljivih zgodb: »Oče je k nam pripeljal hudo nejevoljnega srednješolca z močno disleksijo, ki si je mislil – 'oče me je spet pripeljal na nekakšno testiranje, ki mi ne bo nič pomagalo'. Po opravljenem testiranju, ko je dobil ustrezna barvna očala, se je začel fant glasno smejati. Do solz nas je ganila očetova izpoved, ki je pr vič po devetih letih videl svojega sina nasme­janega.« Spomnila se je tudi starejše gospe s sindromom, iz katere se je usul plaz neprimernih besed, ko je z njihovo pomočjo skozi folijo končno lahko normalno prebrala besedilo. V dveh letih delovanja se je dr. Poloni Kelava nabralo veliko podobnih zgodb s srečnim koncem. Tudi predavateljica zaradi skotopičnega sindroma nosi očala, zaradi katerih se ji je razširilo vidno polje. Za poslušalce so stekla njenih očal svetlo modra, zanjo so prozorna. »Nikoli nisem imela izrazitih težav, le ob branju so me vedno zelo pekle oči. Mislila sem, da tako pač je, in nikoli nisem pomislila na skotopični sindrom. Šele odkar vem o tem malo več, odkrivam svojo zgodbo za nazaj,« nam je zaupala. Preda­vanje je zaključila trdno odločena: »Naš cilj je, da bi otroci s težavami raje in laže brali.« Zaradi velikega zanimanja je Alenka Marjetič Žnider organizirala novo brezplačno predavanje »Odkrivanje talentov pri osebah z disle­ksijo«. Vabljeni ste, da 6. marca ob 17.30 v Dvorani Marjance Ručigaj prisluhnete dolgoletni raziskovalki prof. dr. Ani Krajnc, ki že 20 let orje ledino na področju disleksije. . Tanja Jankovič Zasedal je otroški parlament Šolsko zbornico vsaj enkrat letno napolnijo učenci, ki na zaseda­nju otroškega parlamenta predstavljajo svoja mnenja in razmi­šljanja o določeni temi. Rdeča nit letošnjega zasedanja, ki sta ga 13. januarja vodila devetošolca Ines Ručigaj in Aljoš Matičič, je bila »Otroci in načrtovanje prihodnosti«. Mentorici Barbara Karba in Ana Lončar Burjek sta v okviru teme, ki jo je izbrala Zveza prijateljev mla­dine Slovenije, pripravili iztočnice in učence usmerili na štiri področja: karierna orientacija oziroma moja življenjska pot; razmere v družbi ali svetu; jaz in okolje, zemlja ali planet v prihodnosti; pouk na šoli čez 5, 10 ali 50 let. Na razrednih urah oddelčnih skupnosti so izbrali eno izmed tem, se o njej pogovarjali in pripravili kratke predstavitve, ki so jih njihovi predstavniki na parlamentu predstavili s pomočjo plakatov, projektorja ali v obliki dramske igre. Prikazali so zgodbo o dogajanju v razredu nekoč, danes in v prihodnosti, zgodbo o posledicah neučenja in slabega šolskega uspeha, razmišljanja o problemu onesnaževanja, nasilja v šoli, o našem planet in šoli v prihodnosti, kako bi lahko bil naš svet lepši, kaj si želijo postati ... Z zanimanjem sta jim prisluhnili obe mentorici, ravnateljica Helena Mazi Golob, pomočnica ravnateljice Vanja Vogrin in svetovalna delavka Ksenija Rojs Visković. Ana Lončar Burjek meni, da je najbolj izstopala predstavitev 5.a razreda: «V do­ delanem dramskem vložku je nastopalo res veliko otrok, ki so na hu­moren način prikazali svoje razmišljanje o tem, kako se naše želje po poklicih spreminjajo od vrtca, osnovne šole in do obdobja odraslih.« Zasedanje so zaokrožili z delavnico, na kateri so se osredotočili na vprašanje, kaj lahko za želeno prihodnost storimo že danes. Spomladi napovedujejo ponoven sklic otroškega parlamenta na temo »Stres v šoli«, ki so jo izbrali učenci. . Tanja Jankovič V našem kraju Statistika PGD Trzin za leto 2016 L ani smo imeli skupaj 37 posredovanj, od tega šest pri poža­rih, deset pri prometnih nesrečah, 20-krat smo posredovali na ostalih tehničnih intervencijah (odpiranje vrat, odstranjevanje posledic snegoloma …), enkrat smo pomagali reševalcem pri pre­nosu obolele osebe. Skupaj smo na intervencijah opravili kar 538 ur. Imeli smo mesečne operativne vaje, udeležili smo se tudi sek­torskih vaj v sosednjih društvih ter zagotavljali požarno stražo na prireditvah v Trzinu. Opravili smo 818 ur. Udeležili smo se enajstih pogrebov svojih podpornih članov ali gasilcev sosednjih društev. Tudi gasilska mladina je bila aktivna skozi celo leto. Vaje so potekale in so še vedno vsak ponedeljek ob 17. uri. Uspešno delujemo že tretje leto, vidni so že prvi rezultati. Otroci imajo že nekaj teoretičnega in prak­tičnega znanja, kar se je pokazalo tudi na tekmovanjih. Pionirska desetina je v gasilski štafeti dosegla tretje mesto, skupina pionirjev je v Dekanih na gasilski orientaciji dosegla drugo mesto. Mentorji mladine so lani opravili skupno 591 ur. V društvu so vsi člani skupaj opravili kar 5742 ur. Vse ure smo opra­ vili prostovoljno in brezplačno, saj vsak prispeva svoj prosti čas. V te ure je všteto delo v gasilskem domu, posegi, operativne vaje, požar­ ne straže, delo z mladino, izobraževanja ter vsa potrebna vzdrževa­ nja vozil in opreme. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! . Dušan Kosirnik Pretekli mesec se nam je iz Odseva izmuznila zahvala Kot vsako leto smo v decembru spet raznosili občanom in podjetjem v Trzinu gasilske koledarje. Ob tem se naše društvo zahvaljuje vsem za do nacije, podporo in lepe želje. Hvala tudi vsem, ki namenjate 0,5 odstotka dohodnine našemu društvu. PGD Trzin Zahvala V nesreči, ki se je v nedeljo, 5. februarja, zgodila v Trzinu, je 74-letni voznik najprej pred Mercatorjevo trgovino trčil v nakupo­valni voziček in peško, ki ga je pospravljala, nato pa z vzvratno vožnjo prebil živo mejo, ograjo, in trčil v stanovanjsko hišo na Ulici Kamniškega bataljona. Ob 12.30 so posredovali gasilci PGD Trzin. „S pomočjo lesene konstrukcije in ponjave smo začasno sanira­li poškodovano steno ter preprečili iztekanje vode iz centralnega sistema stanovanjske hiše. Luknjo je povzročil voznik osebnega avtomobila, ko je namesto naprej zapeljal vzvratno in trčil v hišo,“ so poročali gasilci, izvedeli pa smo še, da so peško zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljali v KC Ljubljana. Lastnika poškodovane hiše Ruža in Maks Žnidarič sta na uredni­štvo Odseva posredovala zahvalo: „Prav vsi poznamo pregovor, ki pravi: »Pravega prijatelja spoznaš v nesreči.« In če je poleg vsega ta prijatelj še tvoj sosed, potem si pravi srečnež. Sočutje je nekaj, kar človek ima, vprašanje je le, ali ga zna pokazati. Neizmerno hvaležna sva z možem mladi mamici Kristini Stopar Munda, ki je v trenutku najine nesreče pokazala, koliko sočutja ima do svojih starejših sosedov. Ko sva se sama še v šoku spraševala, ali sa­njava ali se nama je vse skupaj res zgodilo, se je ona že dogovar­jala s trzinskimi gasilci, ki so nemudoma priskočili na pomoč in se po svojih najboljših močeh brez oklevanja lotili dela. Že samo ime prostovoljno gasilsko društvo pove, da gre v večini za ljudi, ki nekaj počnejo prostovoljno, brez plačila. Izključno zato, da poma­gajo drugim. Iskrena hvala vsem, kajti v trenutkih nesreče je to za človeka največje darilo.“ . Na kratko o šahu V sakoletno šahovsko dogajanje na področju osrednje Slovenije se začne z ligaškim tekmovanjem pod nazivom Ljubljanska ša­hovska liga. Letošnja, že sedemdeseta ponovitev tega merjenja moči v kraljevski igri se znova odvija v dveh skupinah. Trzinci, ki smo lani v klub privabili nekaj novih šahistov, smo tokrat prijavili kar tri ekipe. V Super ligi nastopamo z ekipo BUSCOTR ADE 1 in po treh odi­granih dvobojih zasedamo šesto mesto. Vknjižili smo naslednje izide: ŠD Domžale : ŠK Trzin Buscotrade 1 1,5 : 2,5 SD Vrhnika : ŠK Trzin Buscotrade 1 4 : 0 ŠK Trzin Buscotrade 1 : ŠK Komenda Popotnik 2 : 2 V Prvi ligi tekmujemo z dvema ekipama, ki sta se morali zaradi pravil turnirja med seboj pomeriti že v prvem kolu. Čeprav je bil rezultat tega dvoboja na koncu neodločen, pa ni bil plod dogovora, temveč resnega spopada. Poglejmo, kakšni sta bilanci obeh moštev: 1. kolo ŠK Trzin Buscotrade 2 : Dom-In Agencija za nepremičnine 2 : 2 2. kolo Dom-In Agencija za nepremičnine : ŠKD Energetika TE-TOL 2,5 : 1,5 3. kolo Dom-In Agencija za nepremičnine : ŠK Komenda POGI 1 : 3 in 2. kolo Zelenci LPP : ŠK Trzin Buscotrade 2 3. kolo Gimnazija Kranj : ŠK Trzin Buscotrade 2 0 : 4 3 : 1 Uvrstitev obeh moštev je naslednja: ekipa Dom-In Agencija za nepre­mičnine zaseda sedmo mesto na tabeli, na novo ustanovljena ekipa Buscotrade 2 pa je po treh odigranih kolih peta. . Andrej Grum Trzinci - naš ponos Mladi trzinski planinci petič državni prvaki V Idriji je 21. januarja potekalo 28. državno tekmovanje Mladina in gore, najbolj uveljavljeno tekmovanje za mlade planince v Sloveniji. Sodelujoči morajo pokazati znanje in veščine iz vseh področij planinskega delova­nja, v zadnjih letih pa organizator močno poudarja izkušnje, ki jih mladi pridobijo pri sodelovanju na planin­skih izletih in taborih. Letos je bil poudarek na poznavanju snovi planinske šole in na dodatnem gradivu o idrijsko-cerkljanskem hribovju, uporabi defibrilatorja in mladinskem delu v planinski organizaciji, pokazati pa so morali tudi praktično znanje iz orientacije, prve pomoči in splošnega planinstva. Foto: Manca Čujež, PZSV z veliko plesa in petja, tekmovalce pa je med drugimi nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Sledil je pisni del tekmovanja, kjer je 36 ekip reševalo tekmovalne pole, v finale pa se je uvrstilo le šest osnovnošolskih in šest srednješolskih ekip. Med čaka­njem na rezultate za osnovnošolce je potekal finale za srednješolce. Medtem so si osnovnošolci ogledali nekatere znamenitosti Idrije. Finale je bil sestavljen iz štirih nalog, tri so vsebovale praktične na­loge (s področja prve pomoči, vozlov in tehnične opreme), četrta pa le teoretično znanje. Po končanem finalu za srednješolce se je začel finale za osnovnošolce, v katerega so se uvrstili tudi Obriti orli, eki­pa PD Onger Trzin (OŠ Trzin). Finale je obsegal dvanajst vprašanj iz različnih poglavij planinske šole. Po napetem zaključku je zmaga pri­padla Obritim Orlom. 20. januarja 2018 se bo tekmovanje Mladina in gore po krajšem premoru spet vrnilo v Trzin. Trzinci smo namreč prvo mesto osvojili že v letih 1995, 1996, 2002 in 2009, pohvalimo pa se lahko tudi z nekaj drugimi in tretjimi mesti. Letošnjo ekipo so sestav­ljali: Brin Tomc, Maksi Pavšek, Tim Jovan in Nejc Gerkšič, in sicer pod vodstvom mentorja Jake Peternela. Med finalom pa se nam je razkrila Vzporedno sta potekali tekmovanji za osnovnošolce in srednješolce. tudi skrita gostja, gorska kolesarka Tanja Žakelj. Na tekmovanje za osnovnošolce se je uvrstilo 21 ekip (regijska tek-Nato je sledila razglasitev rezultatov. Pri srednješolskem tekmova­movanja so bila 21. novembra 2016 v Litiji, Grižah in Črnem Vrhu nad nju so prva tri mesta zasedle domače ekipe, na četrto mesto pa se je Idrijo), na tekmovanju za srednješolce pa je tekmovalo 15 ekip. uvrstila ekipa Trzin 1. Po razglasitvi je zmagovalna ekipa opravila ne-Pred začetkom tekmovanja so gostitelji pripravili pester program kaj intervjujev, potem pa smo se odpravili nazaj v Trzin. . Taja Pezdir Čarobne ilustracije Polone Lovšin N aša občanka, akademska slikarka Polona Lovšin, je v Knjižnici Domžale med 30. januarjem in 18. februarjem razstavljala ilustracije »Babica in dedek« in v knjižničnih prostorih spletla rahločutno slikovno zgodbo o ljubezni med vnuki in njihovimi sta­ rimi starši. Izjemne ilustracije je z akrilnimi barvami ustvarjala za slikanici avtorice Helene Krajič »Moj dedek« in »Moja babica«, ki ju bo spomladi izdala založba Morfem. Polona se pri risanju ilustracij prestavi v svet domišljije: »Pri vsakem besedilu se poglobim v svet , ki ga občutim ob prebranem. Velikokrat menjam sloge slikanice. To čutenje in menjavanje mi narekuje besedilo, včasih tudi sam avtor, čeprav se hočem naslanjati le na svoje ustvarjalno hotenje. Zelo me pritegnejo sama čustva, položaji junakov, ki me velikokrat popeljejo v moje otroštvo in doživljanje sebe kot majhne deklice. V ilustracijo rada vnesem poetiko, neko liričnost, ker s tem ilustracija še bolj za­ živi in se notranje vsadi v gledalca.« Z otroškimi ilustracijami, ki jih je spr va objavljala v revijah Zmajček, Cicido in učbenikih, se je začela ukvarjati leta 1999, leto kasneje pa je kot slikarka diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2004 je bila predla­ gana za nagrado Izvirna slovenska slikanica za ilustracije slikanice Bobek in barčica in jo dve leti kasneje za ilustracije v slikanici za dislektike »Medo reši vsako zmedo« tudi dobila. Sodeluje s sloven­ skimi in tujimi založbami: »Raje rišem za naše založnike, ker imam pri tem popolno svobodo. Tuji založniki imajo že začrtano vizualno podobo same knjige. Po drugi strani pa rada delam »pop up« sli­ kanice, ker jih lahko ustvarjam le za tujino. Pri nas bi bile tovrstne slikanice zelo drag projekt.« Njena roka s čopičem, pomočenim v številne odtenke akrilnih bar v, vrsto let spretno ustvarja čudovite podobe otroškega sveta, ki jih lahko občudujejo otroci širnega sveta, saj so tuje slikanice prevedene v več jezikov. Med njimi so otroci iz Amerike, Avstralije, Nove Zelandije, Koreje, Tajske, Japonske, Turčije in celo iz afriške celine. Priznano ilustratorko iskreno veselijo vsa prijazna sporočila staršev iz različnih držav, ki zrcalijo navdušenje nad njenim delom. . Tanja Jankovič Foto: Tanja Jankovič Trzinci - naš ponos 40 let našega Odseva Pred štiridesetimi leti, pisali smo leto 1977, se je zbrala skupina mladincev, ki je želela z izdajanjem krajevnega časopisa vaščane obveščati o dogajanju v vasi, jih opozarjati na napake in pomanjkljivosti, ki so jih opazili, in na ta način prebuditi življenje Trzincev in Trzina. Po dolgih dogovarjanjih je marca istega leta luč sveta ugle­dala prva številka trzinskega glasila Odsev. Njegovi uredniki so bili vsi pobudniki izdajanja, ker pa vsak časopis potrebuje odgovornega urednika, so to nalogo zaupali Miru Štebetu, ki je takrat študiral novinarstvo. S krajšimi prekinitvami je Miro dolga leta, pravzaprav desetletja, vodil krmilo Odseva. Večina ga prav gotovo dobro pozna kot »starega« Trzinca, drugi ste ga, opremljenega s fotoaparatom ali v spremstvu snemalcev in z mikrofonom v roki, zagotovo srečali na številnih prireditvah našega kraja, tretji ga poznate s TV ekrana ... Foto: Arhiv Mira Štebeta Kako se je začela zgodba o Odsevu? Ko sem še študiral novinarstvo, me je Jože Štih vprašal, ali bi sodeloval pri nastajanju trzinskega časopisa. Ideja se mi je zdela zanimiva, zato sem se pridružil skupini vrstnikov in študentov. Poleg naju z Jožetom so sodelovali še Marjan Capuder, Tone Orel, Franci Kralj, Marta Pirc (zdaj Pižem), kasneje še Damjana Voglar, Mimi Cotman (zdaj Zupanc), Andrej Smerajc in Marjan Črnigoj. Ker sem bil med njimi edini novinar, so me do-ločili za odgovornega urednika, sicer je glasilo vodilo skupno uredništvo. Dobivali smo se pri Marjanu doma in razpravljali o tem, kako bi časo­pis zastavili. Zanj smo izbrali ime Odsev. Prva številka je izšla 5. marca 1977, izdali pa smo jo v okviru krajevne mladinske organizacije OOZSMS (Osnovne organizacije zveze socialistične mladine Slovenije). Vedeli smo, da nas bodo s političnega vrha nadzirali, a ker so bili njeni predstavniki mlajši od nas, smo nanje lahko vplivali. Bili so navdušeni, vsak je delal po svojih močeh, jedro novega časopisa pa smo bili kljub temu mi, starejši. Zakaj ste glasilo poimenovali Odsev? Glede imena smo imeli burno razpravo. Seveda je med prvimi predlogi prevladovala Trzinska skirca. Eni so se navduševali tudi za Sekirnika in Trzinski odmev. Odmev je pritegnil več glasov, vendar smo poznali že več drugih glasil s tem imenom in v njem tudi ni bilo za nas nič trzinskega. Ker so del Trzina obdajale mlake, smo začeli razmišljati tudi o Močvirniku in celo o imenu Žabja preja. Prav zaradi močvirja sem pomislil na odsev iz mlakuž. Ko sem predlagal ime Odsev, so bili drugi takoj za to. Z njim smo želeli »odsevati« in krajanom posredovati vse, kar se je v kraju dogajalo, in dogodke tudi kritično oceniti in osvetliti. Želeli smo postati kritično oko trzinske stvarnosti. Na vaših srečanjih je bilo vedno živahno. Kdaj ste se srečevali in kaj se je tam dogajalo? Dobivali smo se po navadi zvečer, ko so se končala predavanja. To so bila naša redakcijska srečanja, kjer smo se veliko pogovarjali o razmerah v Trzinu in o vsebini glasila, določali, kakšne članke bomo pisali in kdo jih bo napisal. Spisane članke smo pred objavo vedno analizirali. Popolnoma drugače kot zadnja leta, ko sem na sestankih le razdelil naloge. Vseskozi nas je ob delu spremljala glasba iz starega gramofona, ki je k nam priva­bila številne mladince. Med njimi tudi Vilka Kralja, ki je imel fotoaparat, in je slikal trzinske dogodke. Nekaj njegovih posnetkov smo uspeli tudi objaviti, kar v tistih časih ni bilo lahko. Še posebej smo ponosni na Toneta Orla in njegove karikature, ki so zabavale številne krajane. Kje ste dobili stroje in ostale pripomočke za ustvarjanje Od­seva? Takratna Krajevna skupnost (KS), še posebej nam je pomagal tajnik Ivan Novak, nam je odstopila prostore v kleti pod odrom kulturnega doma. Ker je bila tam ropotarnica, smo morali prostor najprej očistiti in vanj znositi mize in stole. Tam je bilo potem naše ustvarjalno središče. Članke smo pisali na roke, tisti, ki smo znali tipkati, pa smo jih nato pre­tipkavali s pisalnimi stroji na matrice. Krajevna skupnost nam je odstopila ciklostil – nekakšen tiskarski stroj. Nanj smo pritrdili popisane matrice, Trzinci - naš ponos vstavili papir in napisano razmnoževali. Pri tem delu so nam precej po­magali osnovnošolci, ki so vrteli ciklostil, spenjali razmnožene liste in nato glasilo raznašali po hišah. Izdajali smo nekaj številk letno. Vsi avtorji smo se na vsako prvo izdano številko podpisali in jo arhivirali. Žal tega arhiva ni več. Ja, včasih ni bilo računalnikov in ostalih sodobnih pripomočkov (se z nostalgijo spominja težkih, a lepih časov). Kakšni so bili odzivi krajanov? Trzinci so bili navdušeni nad časopisom in našim pisanjem. Dobivali smo zelo veliko pohval. Časopis je bil brezplačen, vendar so ob tem ra­znašalci nabirali tudi prostovoljne prispevke. Odziv je bil tako dober, da smo lahko kupili svoj ciklostil, matrice in papir, zadnje številke pa smo celo tiskali v tiskarni. Sovaščani so nam pomagali na različne načine – farov­ški Marjan, ki je delal v tiskarni, nam je tako prinašal papir, Helmut Verbič nam je pomagal narediti matrice za naslovnico. V tistem času se je Trzin začel razvijati, in kjer je napredek, so tudi napake in težave ... V Trzinu takrat ni bilo toliko društev, želeli smo si vrtec, večjo šolo, pre­cej je bilo sporov pri načrtovanju in asfaltiranju Jemčeve ceste, prihajalo je do preprodajanja kmetijskih zemljišč in podobno. Vedeli smo za celo vrsto nepravilnosti, vendar za časopis o njih nihče ni želel govoriti. Ker nismo vedeli, kako bi jih obelodanili, smo organizirali okroglo mizo in na­njo povabili nekaj najbolj vplivnih krajevnih funkcionarjev. Dobro smo se pripravili in jim postavljali številna izzivalna vprašanja tudi tako, da smo se sklicevali na njihove neuradne izjave, ki so nam jih dali. Sprva so bili previdni, ker so videli, da pogovore snemamo, a so jim kmalu popustile zavore in obelodanila se je marsikatera nevšečnost. Izkazalo se je, da marsikdo med njimi ni vedel za umazane igrice drugih, ki so bili povezani z višjimi predstavniki politične oblasti zunaj Trzina. Prispevek smo objavili in začeli so se odstopi. Na položajih so ostali tisti z debelo kožo, tisti s poštenostjo v srcu pa so odšli. Takrat sem spoznal, da vsaka kritika ni nujno koristna in da z njo lahko narediš tudi veliko škode. Kritika mora biti dobro premišljena in usmerjena. Vsakemu je treba dati možnost, da pove svojo zgodbo, ali pokazati napake in hkrati dati možnost kršitelju, da jih odpravi. Delo novinarjev je zelo odgovorno in zahtevno. In potem je prišlo nekaj sušnih let? Proti koncu osemdesetih je naša redakcija počasi razpadla. Eni so šli v vojsko, drugi v službo. Za pisanje ni bilo več zanimanja, zato smo prene­hali z izdajanjem časopisa. Premor je bil dolg skoraj deset let, od 1987 do decembra 1996, ko smo obudili Odsev in izdali dvojno številko. Februarja 1997 smo začeli z rednim izhajanjem. To je bil čas, ko se je začela v Trzinu pojavljati želja po samostojni občini. Nadaljevanje zgodbe o Odsevu si lahko preberete v naslednji številki. . Tanja Jankovič Maruška Vuk: Državna prvakinja v teku na 50 metrov V nedeljo, 15. januarja, je obetavna mlada atletinja Maruška Vuk, članica Atletskega kluba Domžale, sicer pa tudi učenka OŠ Tr­zin, v Slovenski Bistrici na prvem Prvenstvu Slovenije v sezoni (za najmlajše atlete letnika 2006 oziroma 2007) v teku na 50 metrov osvo­ jila zlato medaljo. S tem ji je pripadel naziv najhitrejša Slovenka letnika 2006. „Že v kvalifikacijah je bila najhitrejša s časom 7,72 sekunde, v finalu pa nato svoj tek še nadgradila in ciljno črto prečkala z rezulta­ tom 7,65 sekunde. Maruška se je tako veselila svojega prvega naslova državne prvakinje,“ je njen dosežek opisan na spletni strani Atletskega kluba Domžale (www.ak-domzale.si), v prispevku pa veselja nad uspehi svoje varovanke ne skriva niti trener Jošt Novak. . Maruška Vuk (v dresu št. 40) z Marlene Ottey Trzinski podjetniki Foto: Tanja Jankovič Murijev servis za smuči in kolesa Ljubitelji smučanja, predvsem pa tekmovalci alpskih disciplin, dobro vedo, da so za prvovrstno smuko zelo pomembne dobro pripravljene smuči: nepoškodovana in namazana drsna površina ter ravno prav ostri rob­niki smuči, ki so prilagojeni snežnim razmeram. A doseči popolnost ni tako lahko, kot kaže na prvi pogled. Miha Murovec-Muri in Bojan Hribar iz Murijevega servisa smuči pravita, da so za dober servis smuči potreb­ne izkušnje in občutek. Tega imata oba na pretek, saj sta smučariji zapisana že od otroštva. Miha Murovec – Muri je otroštvo preživel v Trzinu, dokler ga krila lju­bezni pri dvajsetih letih niso odnesla drugam. Smučanje ga spremlja od malih nog, saj je že kot otrok aktivno treniral v Smučarskem društvu (SD) Domžale in drvel po progah na številnih tekmovanjih. Pravi, da se je tak­rat začela njegova smučarska zgodba, ki se piše še danes. Na pragu pol­noletnosti se je preusmeril v trenerske vode, pridobil vse potrebne licence in dosegel najvišji strokovni naziv »trener PRO alpskega smučanja«. Pot ga je iz SD Domžale vodila v številne druge klube, dokler ni pristal na Smučarski zvezi Slovenije, kjer je bil trener sedem let. Vodil, pripravljal smuči in treniral je dekleta, ki danes tekmujejo v svetovnem pokalu: Ilka Štuhec, Maruša Ferk, Vanja Brodnik. Leto dni je treniral Filipa Flisarja in kratek čas sodeloval tudi pri treningih Tine Maze. Veliko preveč časa je preživel zdoma, kjer sta odraščala njegova otroka, zato je po dolgih letih uspešnega dela zapustil Smučarsko zvezo in se vrnil v SD Domžale, kjer že sedem let trenira najstnike, stare od 12 do 16 let. Nad smučanjem je navdušil tudi hčer Niko, ki je sledila njegovim stopinjam in pridno trenira pod njegovim budnim očesom. V lanski sezoni je okronala svoj potencial in v kategoriji U14 (deklice, letnik 2002-2003) postala državna prvakinja v slalomu, veleslalomu in alpski kombinaciji. Muri se zaveda, da dela tre­nerja ne bo večno opravljal, zato je pred osmimi leti v Medvodah odprl servis smučarske opreme. Prijatelji iz mladosti so ga pregovorili, da ga je pred štirimi leti odprl tudi v svojem rojstnem kraju. Tudi Bojan Hribar je domačin, ki se že od otroških let aktivno ukvarja s smučanjem, več let ga je treniral celo Muri. Na številnih državnih, evropskih in Fis tekmovanjih je dosegal lepe rezultate, a se je pri osemnajstih odločil, da ima smučanja dovolj. Prenehal je s treniranjem, le ob koncih tedna je občasno poučeval smučanje. Posvetil se je študiju, ga zaključil kot diplomirani politolog, zdaj za­ključuje tudi magisterij. Proti koncu študija ga je Muri povabil k tre­niranju mladih upov v SD Domžale, pred štirimi leti pa mu je zaupal še vodenje ser visa v Trzinu. Tako so se njune poti spet prepletle. Muri iskreno pove: »Če ne bi imel v trzinskem servisu Bojana, ki mu lahko zaupam, in vem, da se spozna na svoje delo, ne vem, kako bi ser vis lahko deloval. Da tako dobro in uspešno deluje, je njegova zasluga.« Njuni dnevi so v zimskem času zapolnjeni s smučarijo. V dopoldanskem času trenirata otroke, popoldneve preživljata v ser­visu, vikende občasno tudi na tekmovanjih. Zunaj zimske sezone ni dosti drugače, le vikendi so prosti, ser visiranje smuči pa zamenjata s ser visom koles, kjer izkušnje pridobivata na raznih šolanjih ali pri drugih serviserjih. Pri zahtevnejših popravilih jima pomaga Murijev prijatelj iz Medvod, ki se s tem ukvarja že 30 let. Muri pravi, da je treba pridno in zavzeto delati, dokler si mlad in imaš veliko energije. Njegov cilj je, da bi ser vis dolgo uspešno in k valitetno delal, z njim je ustvaril mladim priložnost za delo, sebi pa neko dodatno varnost za jesen svojega življenja. Kakšni so bili začetki servisa smuči v Trzinu? Bojan: Sprva smo imeli le en prostor. Muri je načrtoval, da bi bila v Trzinu le sprejemnica za smuči, ki bi jih ser visirali v Medvodah. A nam je delo kmalu steklo, zato se je načrt spremenil, kmalu smo potrebovali dodatni delovni prostor za stroj, občasno pa nam po­maga tudi študent. Očitno smo Slovenci še vedno smučarski narod, saj imamo vsako leto dovolj dela. K nam vozijo na ser vis smuči tudi iz širše okolice. Kaj ponujate v svojem ser visu? Muri: V obeh poslovnih enotah v času zimske sezone servisiramo vse vrste smuči za ljubiteljske smučarje in tekmovalce (alpske, te­kaške, turne in smuči za smučanje po celem snegu) ter snežne de­ske, popravljamo in prilagajamo smučarske čevlje ter svetujemo pri Trzinski podjetniki izbiri smučarske opreme. Tesno sodelujemo s proizvajalcem smuči Völkl in skrbimo za ser visiranje njihovih testnih in tekmovalnih smu­či, skrbimo tudi za montažo in servis smuči v nekaterih prodajalnah Intersport. Zadnja leta smo dejavnost razširili še s servisiranjem koles. Ostaniva pri smučanju, ker je zimska sezona. Kaj je pomembno pri dobrem servisu smuči? Muri: Pri smučariji moraš vedeti, kaj delaš, ker se vsaka smučka prip­ravlja drugače. Odvisno je tudi od starosti, spola, smučarskega znanja in kondicije smučarja. Pomembno je, ali se smuča po naravnem ali ume­tnem snegu. Smešno je, ko slišim ljudi, ki pravijo, da je treba smuči dobro nabrusiti. To seveda ni res. Potem so na smučanju razočarani, ker robniki preveč primejo. Treba je poznati tudi razmere na smučišču, kamor se odpravljajo, in temu ustrezno pripraviti smuči. Bojan: Ko prinese stranka k nam smuči, jo najprej vprašamo, kam odha­ja na smučanje in kako dobro smuča. Poznamo snežne razmere na slo­venskih smučiščih, za tujino jih preverimo, da vemo, kako pripraviti smu­či. Nato jih pregledamo, s posebno maso zalijemo vse poškodbe drsne površine, strojno zbrusimo robnike in jih nato še ročno obdelamo, da je robnik res brezhiben in gladek. To je izredno pomembno zlasti pri tekmo­valnih smučeh. Potem s krtačenjem odstranimo vse nečistoče, na drsno površino nanesemo primeren vosek, ga zgladimo (zalikamo) in smučko ponovno očistimo. Vedno prisluhnemo strankam, se prilagodimo njiho­vim željam in jim tudi svetujemo. Popravljamo tudi močno poškodovane smuči, kar nam je svojevrsten izziv. Oblika smuči se je čez leta spremenila. Se je zaradi tega spre­menil tudi način brušenja robnikov? Bojan: Seveda. Stranke k nam še vedno prinesejo starejše smuči, ki jih pripravljamo drugače kot karving ali polkarving smuči. Drugače se brusijo tudi smučarske deske in smuči za celi sneg. Pri tekaških in skakalnih smu­čeh se obdela samo drsna površina, pri alpskem smučanju pa je najbolj pomemben robnik. Če je pravilno obdelan, lahko dobro smuča kdorkoli, v nasprotnem primeru bo imel težave pri zavijanju. Zato so tako pomembne izkušnje in občutek pri brušenju. Obdelava drsne površine ni tako zahtevna, robniki pa so. Za to ni šolanja, za to so potrebne izkušnje. Že od petnajstega leta skrbim za svoje smuči, prej je zanje skrbel moj oče. Muri: V smučariji sem že od malih nog, od tega 24 let profesionalni tre­ner, ki med drugim skrbi tudi za smuči svojih varovancev. Tu ni nobenega šolanja, gre le za prenos znanja, seveda pa moraš imeti tudi občutek in veselje za delo. Kaj svetujete staršem, ki kupujejo smučarsko opremo (smuči, palice, smučarske čevlje, čelado) za otroke? Muri: Vse je odvisno od otroka, njegovega znanja in načina smučanja, kon­dicije, starosti, višine, teže ... Za otroke, ki smučajo nekaj dni na leto, svetujem nakup manj zahtevnih in lažjih smuči. Na trgu je tudi veliko rabljenih. Smučar­ska palica mora biti dovolj visoka, kar ugotovimo tako, da jo obrnemo, otrok jo prime pod krogcem, komolec mora biti v pravem kotu. Pri smučarskih če­vljih, ki morajo biti dovolj veliki, izvlečemo notranji del, otrok jih obuje in v njih naj ostane za prst prostora. Najraje vidimo, da se starši z otrokom oglasijo pri nas, kjer jim lahko natančneje svetujemo. Tudi čelada mora biti ravno prav velika, da se ne premika in da otroka ne tišči. Kaj pa svetujete odraslim, ki se odločajo za nakup? Muri: Najprej naj dobro razmislijo o več stvareh: kako dobro smučajo, koliko smučarskih dni naredijo na sezono, kje smučajo, kakšna je njihova kondicija in navsezadnje koliko denarja so pripravljeni odšteti za smuči. Pri sami izbiri jim je lahko splet v veliko pomoč. Ko si izberejo smuči, pa naj se za potrditev obrnejo na strokovnjaka. . Tanja Jankovič Na dlani Pismo bralca - Mojih prvih 42 kilometrov ... Naj vam na začetku zaupam, da sem ljubiteljski tekač, in rezultat na mojem prvem maratonu ni bil v ospred­ju. Zato je ta prispevek namenjen predvsem tistim, ki takšne izkušnje še nimajo, ali pa tistim, ki jo že imajo in bodo ob tem prispevku podoživeli svoj prvi maraton ali primerjali mojo in svojo izkušnjo. Preteči maraton je bila od nekdaj moja želja, Ne spomnim se, kdaj sem sploh prišel na to idejo. Morda takrat, ko sem se vozil še na zadnjem avto­mobilskem sedežu in razmišljal, da preteči od Ljubljane do Kranja ne more biti prav težko. Iz udobnega sedeža v avtomobilu je ta razdalja res varljiva in primerjava pravzaprav ni na mestu. A kot fantič sem ocenil, da je to (tudi zame) izvedljivo, in jo uvrstil na seznam stvari, ki jih želim uresničiti. O tej želji nisem prav veliko in resno razmišljal, dolgo je ostalo pri »enkrat bom«. In tako je bil maraton kot sadež na drevesu, ki je čakal, da dozo­ri. Vse do prejšnje zime, ko sem se po treh tekih na 21 kilometrov preko noči odločil, da je napočil čas. In ker se železo kuje, dokler je vroče, sem v roku nekaj dni za prvega izbral amsterdamski maraton. Namenoma nisem izbral ljubljanskega, saj sem navkljub drugim, ki menijo drugače, ocenil, da me bo poznavanje ljubljanskih cest in ulic psihično oviralo. Pridružujem pa se misli, da je velika prednost »domačega« maratona to, da je ob progi lah­ko več znancev in prijateljev, ki s spodbujanjem in dobrimi mislimi tekačem res pomagajo. S prijavo in plačilom startnine sem vedel, da poti nazaj ni, zato sem ne­mudoma naredil okvirni program priprav: do sredine julija bom kolesaril in vzdrževal telesno kondicijo, med poletnim dopustom pa začnem z inten­zivnimi tekaškimi pripravami. Moj prvi trening je bil nadvse komičen. Vstal sem zgodaj zjutraj ter se prav skrbno in tiho odplazil iz šotora, da ne bi zbu­dil družinskih članov. Nadel sem si športno opremo, copate, uro in preveril, ali sem kaj pozabil. Vse je bilo na mestu, vsi so še sladko spali, sonce se je že dvigalo, jutro je bilo prelepo, pravi čas za tek. Začnem teči in po desetih minutah s popolnoma suhim grlom in brez energije izkusim svojo napako. V vsej svoji skrbnosti sem se pozabil odžejati. Kakšna blamaža. V kampu sem zavil v sanitarije, se odžejal in se tolažil, da slab začetek pomeni dober konec. Sicer pa tako ali tako nihče ne bo izvedel. Naslednje tri mesece sem se intenzivno pripravljal. Sledil sem okvirnim treningom, ki sem jih prebral v literaturi, in tekel 4-krat ali 5-krat na teden, pri čemer sem v enem tednu tekel v intervalih (izmenoma hitro in počasi), navkreber, dolgo in počasi, zgolj počasi. Tako priprave niso bile monotone, vsak dan je bilo nekoliko drugačen. Na enem izmed daljših treningov me je gospod iz Mengša prosil, da sem mu nesel televizor na mesto za kosovni odpad. Drugič sem ostal popolnoma brez energije in sem bil prisiljen hoditi proti domu, pri čemer sem razmišljal, ali bi s tal pobral jabolko ter se okrep­čal. V okviru priprav sem meril le čas, nisem pa meril tempa teka, pretečene razdalje in podobno. Ti podatki zame niso bili pomembni, želel sem le teči po svojem občutku ter se navaditi na dolge teke in pri tem obdržati obču­tek za čas. To morda ni bila najbolj smotrna poteza, saj nisem vedel, koliko kilometrov sem največ pretekel in kako se počutim recimo v 30. kilometru, saj sem doslej na polmaratonih pretekel največ 21 kilometrov. Med pripravami sem opazil, da se moja pripravljenost izboljšuje, da lahko do dve uri tečem brez kakršnih koli težav, nato se pojavi utrujenost. Pred za­četkom maratona sem pridobil nekaj nasvetov bolj izkušenih maratoncev, prav vsi so zatrjevali, da gre za naporen tek, kjer se je treba znati ustaviti, spočiti in sprehoditi in nikakor brezglavo vztrajati. Veliko tekačev tudi od­stopi. Prijatelj, ki je nekaj tednov pred mano tekel maraton v Berlinu, in ki me dobro pozna, me je odkrito posvaril, da bom trpel. Vsi ti nasveti so me prestrašili in spomnili na moj prvotni cilj – preteči maraton brez večjih muk. Če bi se ob tem res dobro počutil, sem si kot drugotni cilj zadal, da bi mara­ton pretekel v času pod štirimi urami. Moj tretji cilj, ki ga niti nisem nikomur na glas zaupal, pa je bil teči okoli tri ure in 30 minut. Glede na vse prejete nasvete ter številna svarila sem tretji cilj odmislil, pravzaprav potlačil, kot se je pokazalo kasneje. Maraton v Amsterdamu sem začel počasi, kot mi je svetoval izkušeni ma­ratonec. Vsi, ki ste kdaj tekli na množičnih prireditvah, ste lahko izkusili, kako vzhičenost in povišan srčni utrip poneseta tekače, ki začnejo teči hitreje od svojih zmožnosti. Ker nas je bilo na startu več kot 12.000, sem pričakoval, da bodo tekači bolj izkušeni, da bodo začeli bolj previdno, a sem se zmotil. Takoj po startu so me številni prehitevali, čeprav sem tudi sam tekel hitreje od načrtovanega tempa in sem se moral nenehno upočasnjevati. Bil sem nekoliko slabe volje in v dvomih, ali so res vsi tako dobro pripravljeni. Bil sem dobro pripravljen, a njihov tempo je bil zame prehiter ... Sem se pripravljal dovolj? Sem se pripravljal napačno? Kaj šele bo, ko bom začel trpeti med tekom ... Takšna vprašanja so mi rojila po glavi in niso bila spodbudna. A že iz tekov na 21 kilometrov sem vedel, da se »davek plača na koncu«, zato se nisem pustil zapeljati. Okoli desetega kilometra sem s konstantnim tempom že začel prehitevati tekače, kar mi je kot milni mehurček razblinilo črnoglede misli. Vztrajal sem pri svojem ritmu; kot bi trenil, sem bil na 15. kilometru brez kakršnih koli težav. Tam me je ob progi čakal brat in me spodbudil, da jih je veliko pred mano in da bom moral pospešiti. Zasmejala sva se, kar me je dodatno sprostilo, spodbudne besede pa so me poživile. Navijači ob progi res pomagajo; če ti kdo nameni spodbudno besedo ali navijaški vzklik, dobiš nepopisen in topel občutek po telesu, in tegobe za trenutek izginejo. Kilometri so kar bežali in bežali. Na okrepčevalnih postajah sem poskrbel, da sem veliko pil. Vzel sem si čas in kar hodil. Organizator nam je namenil banane in športne ploščice, ki pa so bile tako suhe, da jih ni bilo mogoče hitro pogoltniti, in ko mi je to končno uspelo, je nastopila žeja. Raje sem jedel banane in jih očitno (prehitro) pojedel preveč, saj me je začelo zbadati v želodcu. To je postala moja glavna skrb, a nekako je občutek izzvenel. Ta­blo, ki jo označevala 30. kilometer, sem pospremil z mislijo – še en večerni tek v trajanju ene ure in sem doma (na cilju). Žal ni bilo tako preprosto. Okoli 35. kilometra je nastopila utrujenost in svoj ritem sem komaj še držal. Vendar je, glede na čas, ki sem ga dosegel do takrat, na svetlo prišla želja teči pod tremi urami in 30 minutami. Ker sem bil tako blizu cilja, sem se odločil vztrajati, kilometri pa so se vlekli. Tako počasi so šli, da nisem več gledal tabel, ki so označevale razdaljo. Rajši nisem vedel, koliko je še do cilja, kot da bi vedel, da gredo kilometri (pre)počasi. Bil sem iztrošen, noge pa so postajale še težje, kot da bi bil slon. Prehitel me je Italijan in se pri tem zaletel vame, dvignil je roko v opravičilo. Cesta je bila široka, prostora veliko, vsi tekači smo imeli teka že dovolj, on pa se zaleti vame in jaz naj to kar oprostim? Kilometer naprej sem ga videl, kako je nemočno sedel ob ograji in gledal v nebo ter hlastal za zrakom. Šele takrat sem mu oprostil. Ob poti so številni tekači že hodili, se raztegovali in si z masažo skušali lajšati krče. Vse to me je svarilo, da sem jaz lahko naslednji. Spomnil sem se besed, da Na dlani na 40. kilometru še nisem na cilju, čeprav sem blizu. Predvsem za psiho sem vzel kar dva energijska gela v zadnjih petih kilometrih. Od viška ne boli glava, sem si mislil. Ko sem pritekel v zadnji kilometer, ki ga je ozna­čeval hudičev jezik, je bila ob ograji že nepopisna množica ljudi, vsi so spodbujali, spreletaval me je srh. Nekaj sto metrov kasneje sem zagledal družino in njihov: »Dajmo, ati!« je bil čisti doping. V cilj sem pritekel iztrošen in z bolečinami v nogah, kakršnih prej nisem poznal. Izdih mi je zadrhtel prvič, kot da bom planil v jok (zaradi uspeha, ne bolečin), a sem zdržal. Najraje bi zakričal na ves glas, a stisk roke in pogled v oči svaku, s katerim sva skupaj prišla v cilj, je bil dovolj. Besede niso bile pomembne. Preostanek dneva sem se z družino sprehajal po predmestju Amsterdama. Noge so me sicer opozarjale na pravkar pre­tečen tek od Ljubljane do Kranja, a so bila opozorila prijetna, sprejemal sem jih z nasmeškom. Zdaj lahko tudi sam podam nasvet iz prve roke, ki pravzaprav ni moj in je enak, kot sem ga dobil jaz, pri tem pa je bistveno, da velja za vse množične teke in vse razdalje: naj vas navdušenje množic ne ponese v prehiter tek – začnite počasi, nato pa v čim bolj enakomernem ritmu do konca, predvsem pa, in to je najpomembneje, uživajte v teku, ne glede na razdaljo. Čas je, da preverim, ali je še kakšen sadež na drevesu že postal zrel ... . Aleš Šifrer Cepljenje psov proti steklini Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, prepre­čevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika bomo izvajali v občini Trzin splošno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini: Torek, 28. 2. 2017 13.00–13.30 Novi Trzin pri PD Onger, Ul. Rašiške čete 4 13.45–14.15 Trzin pri Ivanu Keclju, Mengeška 19 Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju. Petek, 3. 3. 2017 14.00 –14.20 Trzin 14.30–14.45 Novi Trzin N e poz abite prinest i s seboj iz ka znice o cepljenju psov, to je »P O ­TNI LIST – MODR A IZK A ZNIC A«. Ob cepljenju na terenu bo mož­no kupiti ampule proti bolham in klopom. Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini med 12. in 16 . tednom sta­rosti. Brejih in doječih psic ne smemo cepiti, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob pr vem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom , zato s seboj prinesite enotno matično številko (EMŠO) lastnika psa , števil­ko čipa matere mladička in podatke o lastniku matere mladička. Stroški cepljenja znašajo 31,42 evra. Ob pr vem cepljenju se k tem prištejejo še stroški označit ve, izdaje pot nega lista in registracije v znesku 29,9 0 evra. Posamezno cepljenje je v Veterinarskem domu Domžale, Ihan­ska cesta 19a, Z abor št , vsak delavnik med 7. in 12. uro in med 15. in 18. uro, ob sobot ah pa med 7. in 12. uro. . Veterinarski dom Domž ale Foto: Arhiv Izbira detektorja za ogljikov monoksid V prejšnjem članku sem napisal, kam nameščamo detektor za ogljikov monoksid in kakšne so nevarnosti tega plina. Kako pa izbrati ustrezen detektor? Uporabnikom priporočam in predlagam, da si izberejo detek­tor CO, ki: • s CE oznako izkazuje predpisano skladnost s standardom (SIST EN 50291-1 Električne naprave za odkrivanje ogljikovega monoksida v gospodinjstvih - 1. del: Preizkusne metode in zahtevane lastnosti), • vsa navodila za namestitev, uporabo in menjavo baterij morajo biti v slovenskem jeziku, • detektor mora biti opremljen z ustreznimi opozorili, • na detektorju morajo biti podatki o proizvajalcu. ZAHTEVE ZA DETEKTOR CO (ogljikov oksid, ogljikov monoksid) Pre­veriti moramo, da je proizvajalec detektorja upošteval vse zahteve glede označevanja in dokumentacije za CO detektor. To lahko preverimo sami. 1. Kaj mora biti označeno na proizvodu: • oznaka detektorja predpisane oblike, • ime proizvajalca ali trgovca ali blagovna znamka, • naziv, model proizvoda, kateri plin zaznava detektor, • tip (A ali B), serija, serijska številka ali drugi podatki za identifikacijo proizvoda, • standard, če se sklicuje nanj (priporočam detektor, ki ima oznako stan­darda EN 50291-1), • detektor, ki je priključen na električno omrežje: napetost, frekvenca, nazivna velikost varovalke in način priključitve na omrežje, • detektor na baterije mora imeti napisano: tip in velikost zamenljivih baterij, • napisana mora biti življenjska doba detektorja, • opozorila na detektorju oz. embalaži: »Pred uporabo skrbno preberite navodila! Proizvod naj vgradi pristojna oseba! Informacije o skladišče­nju in transportu. Naprava je namenjena za zaščito posameznikov pred akutnimi učinki izpostavljenosti ogljikovega monoksida. Naprava ne ščiti posameznikov s posebnimi zdravstvenimi težavami v celoti. V primeru dvoma se posvetujte z zdravnikom.« 2. Detektorju morajo biti priložena navodila: • Detektorju morajo biti priložena navodila za montažo, vzdrževanje in uporabo, • vsa navodila morajo biti v slovenskem jeziku, • navodilo, kdo je pristojen za vgradnjo in namestitev detektorja, • navodilo, kako ravnati, ko se sproži alarm detektorja, • opisani morajo biti znaki (vizualni in zvočni), če se detektor sproži, • spisek snovi, ki lahko vplivajo na delovanje detektorja (barve, čistila, plini …), • opozorilo o nevarnosti električnega udara, • navodilo, kako preverimo delovanje alarma detektorja, • napisana mora biti vlaga in delovna temperatura prostora, v katerem je detektor, • pogoji za delovanje alarma, • opis vpliva koncentracije CO na telo in izjava, da javljalnik ne ščiti pred kroničnimi posledicami izpostavljenosti CO in da javljalnik ne ščiti po­sebej ogroženih posameznikov, • opozorilo, da detektor ni nadomestilo za nepravilno vgradnjo in vzdrže­vanje kurilne naprave. . Marko Kajfež, mag. inž. tehniške varnosti Na dlani Nasveti za vrtičkarje Letošnji februar je še hladen. Delo na vrtu bo moralo počakati na otoplitve, ki bodo šele marca. Kadar čez dan temperature narastejo nad 0 °C, se naše rastline, ki prenesejo globok mraz, odtalijo in jih lahko pobiramo za sprotno uporabo. To so predvsem razni ohrovti (kodrolistni, brstični, tudi ne­katerim glavnatim mraz ne pride do živega), motovilec, špinača … V rastlinjakih in toplih gredah so preživeli predvsem raznovrstni radiči in zimske solate. Čeprav je zemlja precej izsušena, jih občasno le rahlo popršimo, da ne bi odvečna vlaga povzročala gnitje in razvoj plesni. Ko se bo zemlja odtalila vsaj pet centimetrov globoko, bomo lahko na sončnih legah in v zavetju posušenih rastlin našli regrat, saj v nje­govem srčku že odganjajo mladi zdravi lističi. Take rastlinice malo globlje odrežemo, očistimo propadle in poškodovane liste ter jih s čim daljšim delom korenine spravimo v plastično posodo s pokro­vom, lahko ga operemo ali rahlo navlažimo ter postavimo v hladnejši prostor (5-15 °C). V nekaj dneh bodo iz srčka pognali obeljeni lističi, ki bodo slastna solata. Temu se reče tudi siljenje, saj rastlina iz ko­renine črpa snovi za rast novih listov. Ko se bodo tla tudi v globini odtajala, lahko začnemo z obdelavo. Če želimo svojo gredico prej osušiti, jo v sončnem dnevu čim bolj zgodaj zjutraj plitvo obdelamo (2-5 cm globoko pograbimo, postrga­mo plevel, prekopljemo …). Tla se bodo tako hitreje osušila in bomo gredico že naslednji dan lahko pripravili za setev. Katere rastline marca sejemo oziroma sadimo na prosto? Tiste, ki prenesejo mejne temperature do minus 7 °C. Med prvi­mi posevki so bob, grah, čebulček, česen, korenček, peteršilj, rdeča pesa, redkvica, solata, blitva, sladki komarček, por, zgodnje zelje, brokoli, cvetača, kolerabice … Za večino naštetih rastlin lahko že vnaprej vzgojimo sadike (kratek opis je bil v prejšnji številki). Pri ne­posredni setvi rastlin pa predlagam sledeče: 1.) Vedno sejemo v vrste! Zaradi pregoste setve naše rastline začnejo hitro propadati, saj si ne morejo izboriti svojega prostora. Zato s setvijo v vrste omogočimo rastlinam, da se umikajo v prazen prostor. 2.) Na manjših vrtovih priporočam mešane posevke Z mešanimi posevki dosežemo, da je izkoristek prostora boljši. Na primer: setev korenčka in solate in mesečne redkvice. Se­mena v lončku zmešamo, nato sejemo v vrsto, kot bi sejali eno seme. Po enem tednu bomo videli, kje je vrstica, saj bosta so­lata in redkvica že kalili. Med vrstami lahko z motikico zrahlja­mo zemljo in uničimo kaleče plevele. Po 4-6 tednih bo solata v fazi berivke, ki jo lahko populimo in pojemo ali pa presadimo na sosednjo gredico, kjer bo naredila rozeto ali glavo. Takrat je ko­renček velik približno 1 cm. S puljenjem solate zrahljamo zemljo okrog korenčka, tako da ga ni treba okopavati. Čez 2-4 tedne populimo še rdečo redkvico. Takrat je korenček velik približno 10 cm in mora imeti prostor, da bo začel debeliti glavno korenino oziroma delati korene. 3.) Predpriprava semen, ki dlje časa kalijo, in jih navadno pleveli prehitijo Peteršilj, korenček, por, čebula in tudi motovilec kalijo zelo dolgo (več kot 3 tedne). Ta semena lahko v kuhinji za eno uro namoči­mo v vodo, nato jih pustimo v kozarcu, ki smo ga pokrili z gazo. Vsaj 2-krat dnevno v kozarec na seme natočimo čisto mlačno vodo in jo takoj odlijemo. S tem speremo semena, da ne začnejo plesneti in da ostanejo vedno vlažna. Po 1-3 tednih (odvisno od temperature v kuhinji) se iz semena pokaže bel repek (vrh ko­reninice kalčka). Takrat pripravimo svojo gredico za setev ter v kuhinji pripravimo redkejši puding (gost, vendar ne trd). Naredi­mo ga lahko iz koruznega škroba (trgovski naziv je Gustin) ali pa vzamemo kar navaden puding in ga skuhamo v vodi. Masa naj se ohladi, nato v gosto zmes vmešamo kaleča semena. Pomembno je, da nam semena ne padejo na dno, temveč se razporedijo po pudingu. S to maso napolnimo vrečko za shranjevanje živil, in ko pridemo h gredici, odrežemo vogalček, tako da puding v curku izteka po vrsti, kjer želimo posejati rastline. Zmes zasujemo z 0,5-1 cm zemlje in pustimo. Seme bo v enem tednu skalilo, tako da bodo naše rastlinice prehitele vse plevele. . Fanči Perdih, dipl. ing. agr. – specialistka za ekološko pridelavo zelenjave od semena do semena Na dlani Mak V Sloveniji jih živi manj, kot je semen v zreli glavici istoimenske rdeče cvetlice. Mož in dečkov z imenom Mak, namreč. Po po­datkih Statističnega urada Republike Slovenije jih je 46, od tega kar 38 rojenih po letu 2000. Največ, kar 24, jih živi v osrednjeslovenski pokrajini. Le koliko od teh v Trzinu? Mak gojijo že 5000 let. Včasih je bil simbol boginje zemlje in boginje žita Ceres, danes nas opominja na krhkost miru. V prvi svetovni vojni je v Flandriji v severni Evropi na poljih, razritih od topovskih granat, cvetel rdeči ali poljski mak. Žal se vojne spominjamo kot prve svetov­ne vojne in ne kot »vojne za konec vseh vojn«, kot so jo takrat poime­novali. 11. novembra 1918, ob 11. uri, dve minuti po tem, ko je uradno padel zadnji od več kot 10 milijonov padlih vojakov, je bilo na severu Francije podpisano premirje. 11. november je tako postal spominski dan – dan premirja, mak pa njegov simbol. Po svetu sta danes 11. november in nedelja, ki mu sledi, dneva spomina na žrtve ne le prve, ampak tudi druge svetovne vojne. Enoletni rdeči ali poljski mak (Papaver rhoeas) ima štiri svileno rde­če cvetne liste, ki imajo včasih v središču črno znamenje. Cvetni listi se uporabljajo za blaženje dihalnih stanj, ki so povezana z dražljivim kašljanjem in prehladom. Je tudi blago pomirjevalo, ki pomaga pri laj­šanju slabega in motenega spanja. Čeprav je v tesnem sorodu z uspa­valnim, vrtnim ali opijskim makom, nima njegovih močnih narkotičnih učinkov. Pridelava vrtnega ali opijskega maka (Papaver somniferum) je v številnih državah, tudi v Sloveniji, strogo nadzorovana. V Sloveniji se lahko vrtni mak za semena prideluje samo v skladu s pogoji Pravil­nika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS, št. 40/11 in 36/15). Vrtni mak je trpežna enoletnica, ki zraste do 1,2 m visoko in ima velike grobo nazobčane srebrnkasto zelene liste in visoka cvetna stebla s cvetovi s štirimi cvetnimi listi, ki so lahko beli, rožnati, svetlo vijoličasti ali rdeči. Razvije obel strok s poklopcem, ki se odpre in raztrese semena. Ker se iz nezrelih semen lahko pridobiva opij, tudi slovenskim pridelovalcem vrtnega maka ne dovolijo požeti pred tehnološko zrelostjo – pred oblikovanjem seme­na. Makova semena, iz katerega pridelujemo tudi okusno makovo olje, so neškodljiva začimba za peciva. Kalifornijski mak (Eschscholzia californica) je enoletnica in je v soro­du s pravimi maki. Že ime narekuje njegov izvor. Modro zeleni drobno razdeljeni listi oblikujejo osnovno rozeto, številna cvetna stebla pa nosijo en sam svilnat cvet s štirimi cvetnimi listi limonine ali poma­rančne barve. Indijanci so nadzemne dele rastline uporabljali za bla­ženje bolečin. »Novi svet« ga je posvojil kot zdravilo proti bolečinam in kot sredstvo za sproščanje. Uporablja se za zdravljenje nespečnosti, tesnobe in prevelike razburjenosti in za blaženje bolečin. Tako za poljski kot kalifornijski mak velja opozorilo, da ga ne uživate, če ste noseči ali dojite. Vsem nam pa naj bo v opomin na krhkost miru pesem Na flandrijskih poljih, ki jo je v spomin na svojega padlega prijatelja leta 1915 napisal major John McCrea. . Alenka Marjetič Žnider, Društvo Florijan Foto: Arhiv Društ va Florijan Gostujoča predstava odraslih: Za sprostitev in odklop V Trzin prihaja črna komedija »Opalo ima vsakdo rad« Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno. Igralska ekipa v režiji Janeza Kristana uprizarja delo Johna Patricka. Zgodba pripoveduje o samotarki Opali, ki živi v hiši na robu komu­nalnega odlagališča. Naivno samotarko, polno dobrote, zmotijo trije nepridipravi. Na hitro in umazan način, z umorom, želijo obogateti. V primerjavi z večino ljudi pa Opala trdneje stoji na tleh. Zakaj? Zaradi njene prirojene napake, seveda. Katere? Najbolje, da si vse ogledate sami v soboto, 11. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. Vstop­nina za predstavo je osem evrov. Se vidimo! Ana Pirc Vremenska sekir(i)ca Po več kot treh desetletjih znova lednik svojih starih imen – lednik. Saj se še spomnite, »Prosinec mrzel da poka, sadje jeseni in moka« ali pa »Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.« Letošnji se je v glavnem držal povprečij, le pri mrazu je šel čez, natančneje pod vse mere. Pov­prečna mesečna temperatura zraka je bila minus 3,4 °C, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem. Za obdobje 1981–2010 je to za bližnje letališče Brnik minus 1,7 °C, v Ljubljani pa celo nad lediščem (0,3 °C). Kar 28 dni je bila povprečna dnevna temperatura zraka enaka ali pod lediščem. Imeli smo kar trinajst ledenih dni (ko se ne ogreje prek le­dišča), in to v treh večdnevnih nizih: šestdnevnem (6.–11. 1.), štiridnev­nem (22.–25. 1.) in dvodnevnega ob koncu meseca (29.–30. 1.). Kar petkrat je bila najnižja dnevna temperatura zraka nižja od minus 10 °C, sedemkrat minus 9 °C, najnižja pa minus 13,8 °C v sredo, 11. 1., ob 7:30. Ker so te vrednosti praviloma izmerjene ravno zjutraj, ko gredo šolarji v hram učenosti, bi bilo smiselno, da jih v takih primerih dežurni spustijo na toplo še pred »uradnim« odpiralnim časom. Razen enega, deževno-snežnega, so bili vsi drugi dnevi v mesecu hladni, saj je mi­nimalna dnevna temperatura zraka le v petek, 13. 1. presegla ledišče. Sneg je ležal na tleh od tega dne, ko ga je padlo slab decimeter, pa vse do konca meseca. Če smo natančnejši, je bil marsikje led, saj je sneg zadržal veliko dežja, ki je padal tik pred močno ohladitvijo. Letošnji januar so torej zaznamovali sneg, led, poledica, pomrznjeni pločniki in bolečine zaradi padcev ter prometna nejevolja. Tako mrzle­ga začetka leta že dolgo ni bilo. Poleg hladnejšega januarja 1985 je bil podobno hladen tudi januar 1987. Morda je kdo pomislil, da je mrzlo vreme dober znak z vidika globalnega segrevanja, kar pa ne drži. Vre­me je spremenljivo, zato prihaja do odstopanj, le da so mrzla obdobja v zadnjih desetletjih pri nas zelo redka, saj imamo v večini primerov opravka s pretoplimi obdobji. Povedano drugače, kljub mrzlemu vsto­pu v letošnje leto se naš planet globalno še vedno segreva. Navse­zadnje je zgovoren podatek, da je bilo leto 2016 najtoplejše v zadnjem poldrugem stoletju. Še bolj pa bo marsikoga razveselilo, da ta mraz ne bo imel kakšnega posebnega vpliva na letošnje poletje. Glede Tr­zincev pa takole – mlajši otroci takega mraza res še niso doživeli, sta­rejši nanj očitno pozabili, najstarejši pa so ob podatku, da je v letošnji zimi Pšata kar dvakrat za dlje časa zamrznila, le zamahnili z roko. . Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Foto: Miha Pavšek Gotovo si niste predstavljali, da boste morali počakati na prvo od­jugo vse do začetka februarja! Letošnji prvi mesec v letu in osrednji mesec meteorološke zime je bil hladen kot že dolgo ne. Nazadnje je bil hladnejši leta 1985, ko sem bil avtor teh vrstic več kot leto dni na »obveznem« dopustu v uniformi sivo-oljčno- zelene barve, kjer smo občasno streljali, tudi »kozle«. Na to sem se spomnil na januarskem zboru krajanov Trzina, ki je bil namenjen proračunu 2018, dejansko pa le eni »postavki« v okviru tega – domu zaščite in reševanja oziroma gasilskemu domu. Že trzinske vrane, ki se vsak večer z bližnjih polj odpravijo na prenočevanje na bližnji Onger, vedo, kako potreben je tak objekt. Zato se ne čudimo, da potekajo priprave za to že precej časa in so temu primerno temeljite, kot se za tak objekt tudi spodobi. Tik pred predstavitvijo natečajnih rešitev pa se izkaže, da nekateri še vedno ne vedo o tem (skoraj) nič. Zato ni čudno, da se je izredni zbor krajanov po poldrugi uri končal s »streljanjem kozlov«. Natančneje – s kratkim odmorom, za katerega se je izkazalo, da je bil tudi zaključek zbora. Ker je bil zunaj mraz, so se najbolj razgreti hitro ohladili, vsi pa kmalu razkropili po toplih domovih. Sicer bi se morebiti lahko celo ponovil dogodek izpred desetletij iz trzinskega »pruha« (kamnoloma), ko so morali posredovati organi javnega reda in miru, tedaj še miličniki ... Pa raje nazaj k vremenu! Januar je letos več kot upravičil enega od Mesečna količina padavin Opazovalna postaja Januar 2016 (v mm) Vremenska postaja OŠ Trzin Januar 2016 Kazalec Podatek Čas Datum Letališče Brnik 30 Povprečna mesečna T zraka (°C) -3,4 1.–31. 1. mesec Brezje pri Tržiču 32 Najvišja mesečna T zraka (°C) 7,1 2. 1. 14:30 Trzin (OŠ) 35 Najnižja mesečna T zraka (°C) -13,8 11. 1. 7:30 Grosuplje 41 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 10/3/0 1.–31. 1. mesec Domžale 46 Največja dnevna količina padavin (mm) 24 13. 1. 0:00–24:00 Radomlje 47 Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h) 12 13. 1 10:00 –11:00 Ljubljana Bežigrad 56 Skupna količina padavin v letu 2017 (mm) 35 1. 1.–31. 1. mesec Topol pri Medvodah 64 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 35 / SSZ 5. 1. 11:30 –12:00 / / Najpogostejša smer vetra SSZ 1.–31. 1. mesec / / Št. hladnih/ledenih dni (min. / maks. T <0 °C) 31 / 13 1.–31. 1. mesec Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline januarja 2017 (Viri: ARSO, CZ Trzin, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, VP Radomlje.) 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Napovednik Vabilo na predavanje Odkrivanje talentov pri osebah z disleksijo Ponedeljek, 6. marca 2017, ob 17.30 v Centru Ivana Hribarja, Dvo­rana Marjance Ručigaj, Ljubljanska cesta 12f, Trzin Predavateljica: prof. dr. Ana Krajnc, Inštitut za disleksijo, Združenje SUTŽO »Dru­ gačen sem!« Ko srečate uspešnega človeka, ali pomislite, da ima lahko disleksi­jo? To je namreč lastnost, ki je skupna mnogim velikim ljudem, ki so pomembno vplivali na življenje, kot ga poznamo, njim pa je morda v času šolanja grenila življenje. Različnost otroka v predšolskem obdobju ni moteča, ker mu je dopuščeno, da se uči po svoje. V šoli pa se lahko zatakne že na začetku, saj mora otrok preklopiti iz svojega načina učenja na šolskega. Mlad človek hitro razvi­je strategije, kako bi kljub svoji drugačnosti uspešno nadaljeval šolanje. Poti, kako združiti svoj način učenja s šolskim, so zelo različne in tudi zelo osebne narave. Predavateljica bo spregovo­rila o odkrivanju talentov in spodbujanju teh pri otrocih, da jih ne bi šolski sistem označil za lene, nesodelujoče, moteče … Kako bi lahko to preprečili in kako bi dali krila sposobnostim vsakega člo­veka, sta glavni vprašanji, ki nas bosta vodili na predavanju. Prof. dr. Ana Krajnc že več kot 20 let orje ledino na področju disleksije, medosebnih odnosov in transakcijske analize. Je zaslužna profe­sorica Univerze v Ljubljani in sinonim za andragogiko v Sloveniji ter soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko ob­dobje ter Inštituta za disleksijo. Na predavanju bomo izvedeli, kaj je disleksija in kako se lahko kaže pri otrocih in odraslih. Pred­vsem pa, kako razumeti in spodbujati posameznika z disleksijo, da bo lahko izrazil svojo ustvarjalnost. Vabljeni! Alenka Marjetič Žnider, Za zeleni Trzin, lista odgovornih aktivnih občanov Lokalni posvet: Enostarševski brunch-i s priznanimi strokovnjaki Društvo enostarševskih družin Slovenije enkrat mesečno v Tr­zinu prireja nedeljska srečanja za enostarševce z zagotovljenim varstvom za otroke. Nedeljski brunch-i, kot so jih poimenovali, potekajo drugo nedeljo v mesecu, in sicer v Mladinskem klubu v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, med 9.30 in 11.30. Društvo enostarševskih družin, ki ima sedež v Trzinu, je nastalo lani spomladi. Na temelju osebne izkušnje se je izoblikovalo tudi njihovo poslanstvo: ustvarjati boljšo kakovost življenja enostaršev­skih družin. V družbi je namreč premalo zavedanja o tem, s kakšni­mi vsakodnevnimi izzivi se srečujejo enostarševske družine na področju vzgoje, vsakdanje logistike, financ, skrbi zase, fizičnega in psihološkega zdravja ... Za enostarševce je denimo dostop do socialnih stikov, kulture, ugodnih počitniških aranžmajev ali pros­točasnih športnih dejavnosti precej omejen, saj se po eni strani srečujejo s finančnimi težavami, po drugi pa z izzivom varstva otrok v času njihove odsotnosti. Zato so se v DEDS po vzoru pra­kse v sosednji Avstriji in Nemčiji lotili organizacije dogodkov za enostarševske družine, ki potekajo ob nedeljah dopoldne, in poleg izobraževanj za starše zagotavljajo tudi varstvo za otroke. V naslednjih mesecih bodo gostili nekatere priznane predavate­lje, saj želijo s tem spodbuditi slovenske strokovnjake, da s svojim znanjem in nasveti pomagajo tudi enostarševcem. Na dogodkih so dobrodošli enostarševci obeh spolov, obiskujoči očetje in mame, ovdoveli enostarševci, njihovi otroci in tudi vsi, ki vas omenjena tematika zanima. Prosijo za prijavo na drustvo.dedi@gmail.com. PRIHAJAJOČA ENOSTARŠEVSKA NEDELJSKA SREČANJA: 12. februar: Občni zbor in druženje ob domačem pecivu; 12. marec: dr. Sanela Banović, Psihološko zdravje; 9. april: Mojca Majerle, Skupaj ali narazen? 14. maj: Mojca Šeme, Sočutje do sebe; 11. junij: dr. Željko Ćurić, Upravljanje konfliktov. Slovenija, moj (novi) dom V sredo, 22. februarja 2017, bo v Dvorani Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hri­barja potekal lokalni posvet z naslovom 'Slovenija, moj (novi) dom', ki ga OŠ Trzin prireja v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobiva­nja. Dogodek z bogatim in poučnim programom bo ob 9. uri s pozdravnim nagovorom začel župan Občine Trzin Peter Ložar, sledila bodo predavanja stro­kovnjakov. Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Bakhtyar Aljaf bo spregovoril o globalizaciji, be­gunski krizi, integraciji; direktorica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije dr. Marina Lukšič Hacin bo podala odgovore, kako upo­rabljati pojme migrant, begunec, izseljenec. Po odmoru bo ob 11. uri sledil nastop otrok iz Vrtca Žabica in učen­cev OŠ Trzin, nadalje bo Mira Marinšek iz OŠ Domžale govorila o občutku sprejetosti, ki je temelj za uspešno učenje in življenje otrok priseljencev; o jeziku skozi igro bo spregovorila Slavica Šavli iz Vrtca Črnuče; 'Je svet res črno-bel?' pa se bodo spraševali Nataša Zor, Tina Plahutnik in Maja Petek Tomšič iz OŠ Frana Albrehta; poučeva­nje slovenščine, kot tujega jezika, bo predstavila Katarina Marin Hri­bar iz srednje šole Domžale. Po drugem odmoru bo ob 13.20 sledila še okrogla miza s starši učencev priseljencev, povezovala jo bo Petra Kerčmar. Posvet, ki ga bo povezoval Gašper Ogorelec, se bo zaključil ob 14.30, za brbončice bo poskrbela indijska restavracija Namasté. Udeležba na posvetu bo brezplačna. Vabljeni! Napovednik vabi na tradicionalno prireditev 29. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo, 19. marca 2017 Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM Za zabavo bodo skrbeli Ansambel Odziv Ansambel Dolinarji Generalni sponzor Nissan Krulc Moravče Pridite po svoj nageljček in preživite tretjo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! L.A.Ž.N. Na soboto, 17. marca 2017, se obeta prva letošnja domača premiera, in si­cer se bo ob 17. uri kot prva predstavila Show skupina (III. triada osnovne šole). Skupina Show je začela delovati v okviru KUD-a Franca Kotarja Trzin v sezoni 2014/15, ko se je uspešno predstavila s predstavo Kje sem doma? avtorja Tomaža Dekleve Lapajne. Naslednjo sezono (2015/16) je skupina pripravila odmeven muzikal Prin­cesa kamnitih besed Bine Štampe Žmavc z avtorsko glasbo in besedili songov. Z obema predstavama se je uvrstila na regij­ska srečanja otroških gledaliških skupin. Letos pa 9-članska za­sedba pripravlja predstavo, za katero so igralci sami prispevali ideje glede razvoja zgodbe in zapletov. Prav tako pod mentor­stvom Saše Hudnik v letošnji predstavi sodelujejo pri režiji, sce­nografiji, koreografiji in kostumografiji. Med drugim so si člani z mentorji privoščili 24-ur v kulturnem domu tako imenovani “show sleepover”, kjer so skupaj ustvarjali in se intenzivno prip­ravljali. In česa so se člani Show domislili? Vsebina gre nekako tako: Lina in Lona sta agentki v agenciji za boj proti kriminalu L.A.Ž.N. Njun šef ju pošlje preiskovat skrivnosten primer otrok, ki za nekaj dni izginejo, potem pa se v šolo vrnejo popolno­ma drugačni. Agentki se morata vklopiti v šolsko okolje, vendar sta pri tem zelo nespretni. Kdo je skrivnostni Lutkar? Lina in Lona prideta do presenetljivega razkritja … V okviru zgodbe so obravnavane teme, ki se dotikajo prevladujočih vrednot v so­dobni potrošniški družbi, v kateri najstniki iščejo svoje mesto. V predstavi pa svojevrstno mesto najdeta tudi glasba in ples. Napovednik Napovednik Občni zbor KUD Franca Kotarja Trzin Dragi člani, simpatizerji in ljubitelji kulture! Vse člane, nove člane in simpatizerje društva vabimo na občni zbor članov društva, ki bo v petek, 24. marca, ob 20. uri v dvorani kultur­nega doma na Mengeški cesti 9 v Trzinu. Predlagani dnevni red: 1. Odprtje občnega zbora, pozdravni nagovor predsednice 2. Izvolitev delovnega predsedstva zbora 3. Poročila predsednice, tajnika in blagajnika za leto 2016 in raz­prave na poročila 4. Poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča ter razprava na poročilo 5. Predstavitev programa dela v letu 2017 in potrditev programa 6. Razno Na občnem zboru moramo poravnati tudi članarino za te­koče leto 2017 v višini 10 evrov. Člani, ki občnemu zboru za­radi nujne zadržanosti ne bodo prisostvovali, bodo članarino poravnali naknadno. Pred začetkom občnega zbora vpisujemo tudi nove članice in člane. Vsi interesenti za članstvo se lahko o delu v društvu tudi pozanimate na email: info@kud-trzin.si ali po telefonu 070 424 878. Po uradnem delu zbora članov sledi druženje. Kulturno vabljeni! Brigita Ložar, predsednica KUD Franc Kotar Trzin V spomin na Zvoneta Brojana V torek, 7. februarja, smo se poslovili od Zvoneta. Zahvaljujem se župniku gospodu Dolen­cu za opravljeni obred in lepe poslovilne besede in gospe Ireni Perne Zupan za ganljiv govor. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za njegov pogreb in ga pospre­mili na njegovi zadnji poti. . Majda Mušič BINČU V SLOVO Tanke niti tke usoda, mnogo sreče ni ti dala. Bil si skromen in pošten, med prijat'li zaželen. Ko te je bolezen obiskala, Adi ti je pomagala. Kot igralec si na odru bil odličen interpret, razvedril si kulturni svet. Zdaj pa stopil si pred vrata, kjer te sveti Peter čaka. V družbi igralcev tam zdaj igrali boste. So tam Volčini, Janko, Ivko, Helmut in vsi Paulini, prisrčno jih pozdravi. Hvala ti za vse, kar si nam dal, verjamem, da naš angel varuh boš postal. . Zapisala: Irena Perne Zupan Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav zdaj spokojno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 85. letu je življenjsko pot sklenila naša dra­ga mama, sestra, teta, babica in prababica Rezka Testen po domače Jakova Rezka Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan­cem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala tudi gospodu župniku, govorki Adi, Združenju borcev za vrednote NOB in pogrebni službi Vrbančič. . Vsi njeni Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN 3. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in tast FRANC MOČNIK iz Trzina, Mengeška cesta 69. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. . Vsi njegovi » Človek je zdrav, kolikor se zdravega počuti - ob strani mu stoji dober lekarnar.« Tina Kladnik, mag. farm., Lekarna Mengeš Dežurni lekarni od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017: Lekarna Kamnik sob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00 Lekarna Domžale ned in prazniki 9.00 - 12.00 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si