RUDAR Okrepimo socialistične odnose v gospodarstvu z novim plačnim sistemom hk^ski LETO III. — ŠTEVILKA 2-3 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN VELENJE, 15. FEBRUARJA 1955 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO •— UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. 5TEV. &22-T-4 PRI N. Ii. ŠOŠTANJ. TISK CFT.TSKE TISKARNE V CELJU Naia spodru!lniea je položila letni obračun Nov sistem plačevanja delavcev, ki ga v tem obdobju uvajamo v gospodarstvu, prinaša v našo plačno politiko predvsem tri zelo odločilne novosti, zaradi katerih obeta krepke spremembe v dosedanjem nagrajevanju. Katere so te tri novosti in kaj jih odlikuje? Prvič. Z novimi predpisi o plačevanju delavcev v gospodarstvu je uzakonjeno nagrajevanje po učinku. Kot programsko načelo kajpada to zakonito določilo ni nič novega, saj smo ga srečevali v vseh dosedanjih predpisih o nagrajevanju. V pogledu praktične izvedbe nagrajevanja po delu v sedanjih družbeno-gospodarskih pogojih pa prinašajo novi predpisi naravnost obilo pomembnih določil. Med najpomembnejšimi je vsekakor, v določenem smislu, neke vrste sprostitev plačnega sklada. Ta sprostitev se kaže v tem, da sme gospodarska organizacija izplačevati delavcem polne zaslužke po njihovem delovnem učinku. Osnova za obračunavanje zaslužkov sta tarifnoi postavka in norma, to je osnovna delovna- zadolžitev za določeno delovno mesto, operacijo oziroma fazo dela. To se pravi, da novi predpisi praktično omogočajo, v čemer se bistveno razlikujejo od dosedanjih, da si lahko delavec poveča svoj temeljni zaslužek na ta način, da prekorači normo, to se pravi, napravi več, kot je njegova temeljna proizvodna zadolžitev v določenem času. Drugačen način poviševanja zaslužkov — če izvzamemo premije za prihranke, za boljšo organizacijo dela in podobno ter udeležba pri dobičku, ki se tudi deli po prispevku posameznika k doseženim uspehom gospodarske organizacije, kar je kajpak neke vrste nagrajevanje po učinku — je nezakonjt in temeljito onemogočen. Delavcem je torej omogočeno, da več zaslužijo. Več pa lahko zaslužijo le, če več napravijo. Seveda je to edini način, na osnovi katerega je moči priti delovnim ljudem ne samo do nominalno višjih plač, ampak se na ta način krepi realna vrednost vseh njihovih zaslužkov. Poleg tega pa tak način nagrajevanja razvija v vsakem delavcu posebej osebno silo. osebni gmotni interes, da izpopolni svojo delovno storilnost in da svoje proizvajalne sposobnosti čim bolj smotrno uporabi pri delu. Tako postajajo delavci iz lastnih gmotnih pobud nosilci višje delovne storilnosti, ki je temelj celotnega gospodarskega napredka v pogojih delavskega samoupravljanja. To se pravi, delavci sami postanejo osrednji subjektivni činitelj pri razvijanju proizvajalnih sil — to je pa temelj socialističnih družbenih odnosov. Drugič. Fo novih predpisih o nagrajevanju delavcev v gospodarstvu ne more nihče v gospodarski organizaciji plačevati nikogar mimo določil v tarifnem pravilniku. Določila v tarifnem pravilniku morajo biti zasnovana na objektivnih merilih, po katerih se avtomatično prizna vsakomur, ki izpolnjuje predvidene pogoje, dajatve, ki so v ta namen odrejene v tarifnem pravilniku. Predpisi zahtevajo, da se izdelajo taka objektivna merila za vsa delovna mesta, faze dela in delovne operacije, kjer se da delovni učinek meriti ali pa vsaj ugotavljati posamezne njegove manifestacije (uporaba materiala, pogonskih sredstev, kakovost, iznajdljivost pri delu itd.). Poleg tega je izdelati merila, na osnovi katerih se dele premije, dobiček in drugo. Seveda bodo ta objektivna merila najprej izdelana z gospodarske perspektive posameznih gospodarskih organizacij, toda postopoma se bodo iz niih razvila povprečna družbena merila (družbene norme, normativi itd.). Res pa je, da je plačevanje delavcev po učinku brez jasnih objektivnih meril povsem nemogoče. To nas uči dosedanja izkušnja. Admr.nAstrativno razdeljevanje plačnih skladov delavcem po njihovih kvalifikacijah, ne glede na konkretni delovni učinek vsakega posameznika v določenem času, je rodilo celo vrsto nezdravih pojavov: med temi se je zlasti ukrepila uravnilovka, to je težnja, da_ bi vsi delavci dobivali približno enake zaslužke, ker pač niso bile upoštevane razlike v plodovih dela med posamezniki, in lov za papirnatimi kvalifikacijami. Tako administrativno razdeljevanje zaslužkov je prišlo v kričeče nasprotje z objektivno potrebo po temeljiti gmotni zainteresiranosti vsakega delavca na tem, da z več dela več zasluži. Jasno je, da v naših pogojih družbeno ekonomski avtomatizem, predvsem vpliv tržišča, ni tako razvit, da bi neposredno diktiral družbeno povprečna merila, proizvodne normative, zato je treba, da družbeni činitelji ugotove, na temelju obstoječe proizvodnosti v gospodarskih organizacijah, posamerne normative in jih vzamejo za izhodišče pri nagrajevanju. Pri tem je seveda težiti, da se čimprej izoblikujejo neki povprečni družbeni normativi. Tretjič. Uvajanje nove plačne politike je zaupano družbenim činiteljem komune. Tarifne pravilnike izdelujejo skupno predstavniki podjetja, okrajnega ljudskega odbora in sindikata (krajevni sindikalni svet). S tem postane izdelava tarifnega pravilnika pravzaprav neke vrste kolektivni dogovor predstavnikov treh najvažnejših Zadovoljiva bilanca dela v preieklem leiu. Poročilo predsednika podružnice tov. Uranjeka. Skupščini so prisostvovali kot gostje ljudski poslanec Ljudske skupščine LRS tov. Jože Turnšek, zastopnik Centralnega odbora Zveze rudarjev Jugoslavije tov. Sievo Serdan, zastopnik Republiškega odbora Zveze rudarjev tov. Diaci ter zastopnik OSS tov. Slatnik. Diskusija je bila zelo plodna in konstruktivna. Za razliko od lanske skupščine, kateri so nepotrebni in neosnovani izpadi posameznikov, ki so hoteli vnesti raz- činiteljev v gospodarskem življenju komune. Seveda mora ta dogovor temeljiti na načelih, ki jih uzakonjujejo splošno družbeni organi in njihova pooblaščena telesa. Poleg organov, ki sestavljajo prej omenjeni kolektivni dogovor, se osnuje v okraju še posebna komisija za plače v gospodarstvu, ki ji je naloženo, da skrbi za pravilno izvajanje nagrajevanja po učinku. Ta novost je posebej zanimiva iz treh vzrokov. Prvi. Organom komune je izročen eden izmed najodločilnejših družbenih mehanizmov, to je neposredna politika nagrajevanja, od katere je odvisna rast proizvodnih sil, življenjska raven delovnih ljudi in oblikovanje socialističnih odnosov med njimi. Poleg tega komuna neposredno določa način delitve dobička, ki gospodarskim organizacijam na njenem območju ostane po tem, ko odvedejo prispevek federaciji. Odslej komuna preneha biti le organ, ki bi obremenjeval gospodarske organizacije s fizikalnimi obveznostmi, kot doslej okraj, ampak postaja organsko povezana z usodo gospodarskih organizacij. Po sedanjih predpisih o nagrajevanju organi okraja namreč prvič aktivno sodelujejo pri izdelavi tarifnih pravilnikov, to je pri praktični plačni politiki. Tu se bc koiauna že uveljavila kot družbeno gospodarski oinitelj: varovala bo, da bo načelo nagrajevanja po delu vsklajeno med podjetji na njenem področju. Torej bo v tem smislu nastovila že kot družbeni regulator pri vrednotenju delovnih mest in raznih del ter pri sprejemanju najrazličnejših objektivnih meril. Tako bo neposredno delovala zoper ustvarjanje meril izključno s pozicij in po kriterijih gospodarskih organizacij. Svojo družbeno gospodarsko regulatorsko vlogo pa bo morala komuna uveljaviti tudi pri razdeljevanju dobička, ki ostane komunam in podjetju, in pri odobravanju 5% povečanja oziroma zmanjšanja odobrenega plačnega sklada na temelju obračunskih plač. S temi sredstvi bo morala komuna uveljaviti načelo nagrajevanja po delu tudi v odnosih med komuno samo in gospodarsko organizacijo kot celoto. Drugi. Izdelava tarifnega pravilnika je pravzaprav kolektivni dogovor treh najpomembnejših družbeno gospodarskih činiteljev v komuni: gospodarske organizacije, okrajnega ljudskega odbora in sindikata. S tem dobiva sindikat povsem nov položaj v naši plačni politiki: aktivno sodeluje pri ustvarjanju temeljnih sorazmerij med zaslužki delavcev posameznih kategorij in pri oblikovanju objektivnih meril za vrednotenje dela. Pri tem je sindikat poklican prvenstveno skrbeti za to, da bodo norme in druga merila zračunana na proizvodne sposobnosti in veščine povprečnega delavca ter da bo zagotovljen realen razpon med tarifnimi postavkami delavcev posameznih kategorij. Pri tem ne gre za kakršno koli obnavljanje cehovščine, temveč za dejansko družbeno ovrednotenje notranjih razlik med delom manj veščih delavcev in delavcev s širšimi in temeljitejšimi proizvodnimi znanji, veščinami in sposobnostmi te veščine koristno uporabljati v proizvodnji. Podatki o plačah pri nas vedo namreč povedati, da se v mnogih panogah in podjetjih celo krči razpon med nekvalificiranimi in višje kvalificiranimi delavci, kar vsekakor opozarja, da s tendencami uravnilovke še nismo opravili in da jih bo moral nov način nagrajevanja po učinku šele premagati. Tretji. S prenosom težišča plačne politike v komune bo omogočeno, da bo postal novi plačni sistem gibčen in da ga bodo uravnavali neposredno motivi proizvodnje, splošnim družbenim organom pa bo ostajala samo funkcija odrejanja splošnih osnovnih proporcev in funkcija vsklajevanja sorazmerij. Ce napravimo kratek povzetek iz povedanih misli, nam kot glavne značilne poteze novega sistema ostanejo: Plačevanje po učinku. Merjenje učinka dela z objektivnimi meril i. Izdelava meril dela na temelju povprečne ravni pro- dor med podružnico in upravo podjetja, dati svojstven, zelo težak pečat, je letošnja skupščina potekala konstruktivno, kar bo — kot izgleda — rodilo za sindikat in podjetje dobre sadove. Ob skoraj stoodstotni udeležbi delegatov in navzočih gostov, poslanca tov. Turnška, tov. Steva Serdana, tov. Di-acija in Slatnika je po volitvah delovnega predsedstva, ki ga je vodil tov. Jože Vrabič, zapisnikarjev in overova-teljev, kandidacijske, volilne, verifika-cijske komisije in komisije za sklepe izvodnih sil — sredstev za proizvodnjo in povprečne izurjenosti ter delovne sposobnosti delovnih ljudi — v okviru splošnih družbenih proporcev. S temi, več kot skopimi obrisi, je seveda komaj bežno očrtano poprišče dejavnosti zavestnih socialističnih družbenih sil, to je komunistov, članov Socialistične zveze itd., v boju za uvedbo novega sistema nagrajevanja v našem gospodarstvu. Morda zveni celo malce neskladno, če hkrati trdimo, da je nagrajevanje po delu objektivna ekonomska nuja, ker postaja gmotni interes delavca v pogojih delavskega upravljanja ena izmed odločujočih gibalnih sil v proizvodnji in da zahteva uvajanje načina plačevanja delavcev po njihovem učinku pri delu akcijo zavestnih socialističnih sil. Tu seveda ni nobene neskladnosti, temveč najbolj logična pogojenost. Zavestne družbene sile, ki poznajo objektivne ekonomske zakone, morajo po svojih močeh in zrelosti tako orientirati družbene sile, da pospešujejo razvoj navrednih ekonomskih teženj. Zmotno bi bilo mišljenje, da ekonomika oblikuje družbene odnose mimo družbenih činiieljev. Posebej bi bilo tako mnenje zmotno v obdobju, ko gre za temeljite spremembe sistema nagrajevanja, kc gre za prehod od dokaj centraliziranega nič\na plačevanja delavcev po kvalifikacijah na sistem neposrednega nagrajevanja po učinku, ki je neposredno prepuščeno družbenim organom delovnih ljudi v komunalni skupnosti: V takem obdobju je zavestna akcija zrelih družbenih sil ena izmed prvenstvenih silnic, ki utira naprednim težnjam pot v praktično življenje. Zavestne družbene sile morajo izdelati gospodarski praksi primerne družbene pravne norme in te norme uveljaviti v življenju. V tem procesu se morajo zavestne družbene sile, predvsem komunisti kot nosilci napredne usmerjenosti, v celoti angažirati, ker gre za neposredno ustvarjanje pogojev za realizacijo tistih družbenih odnosov, ki jih objektivna materialna stvarnost že dopušča. Katerim stvarem morajo v sedanjem razdobju, ko utiramo novemu sistemu nagrajevanja pot v plačni politiki v gospodarstvu, posvetiti zavestne družbene sile. predvsem komunisti, največ pozornosti? Izdelovanje in uvajanje sistema nagrajevanja delavcev po njihovem delovnem učinku v proizvodnji nujno terja v pogojih družbenega upravljanja, da pri tem delu sodeluje čim širši krog delavcev. S tem je v največji meri zagotovljeno, da bodo merila dela in sorazmerja med osnovnimi zaslužki delavcev posameznih kategorij v družbenem smislu najpravilneje zastavljena. Poleg tega pa tako široko sodelovanje delovnih ljudi pri izdelavi in uvajanju sistema nagrajevanja pomeni praktično življenjsko izkušnjo, v kateri delovni ljudje spoznajo objektivne družbeno ekonomske nujnosti in spoznajo dejanske možnosti za napredek ter se po tem ravnajo. Poleg tega pa ne gre pozabiti, da še žtivotamjo ostanki mezdne miselnosti. Taki miselnosti je v polpreteklem času dajal v nekem smislu potuho celo dosedanji način plačevanja, ker je otežko-čal plačevanje po učinku in ker ni dopuščal, da bi prišlo do občutnejših razlik med zaslužki delavcev posameznih kategorij. Poleg tega se je v glavah nekaterih ljudi zasidralo mišljenje, da je birokratska shematična distribucija plačnega sklada po papirnatih kvalifikacijah v pogojih razmeroma težkih življenjskih prilik, edina »pravična« oblika nagrajevanja. Povsem razumljivo je, da si bo moral novi plačni sistem utirati ne samo pota skozi tehnične težave pri vrednotenju dela posameznih delavcev in vzporejanju norm posameznih podjetij s povprečnimi družbenimi merili, ampak da bo moral pomesti tudi s prej omenjenimi kvarnimi pojmovanji o nagrajevanju delavcev v pogojih družbenega upravljanja. V tem boju je mesto naprednih socialističnih sil. Ipodal poročilo upravnega odbora o delu v preteklem letu predsednik podružnice tov. Uranjek. Da bo vsak član kolektiva spoznal delo naše podružnice v preteklem letu, objavljamo poročilo upravnega odbora v celoti. Letošnji občni zbor je še posebne važnosti, ker ravno ta mesec obhajamo 10. obletnico ustanovilve Enotnih sindikatov Jugoslavije in deset let bo minilo, odkar smo izgnali okupatorja iz domovine ter vzeli svojo usodo v lastne roke. Deset let svetle in junaške zgodovine naših narodov je za nami. Deset let bojev, naporov, uspehov in napredka. V vsem tem času je delavski razred s komunisti na čelu stal v prvih vrstah borbe in danes s ponosom lahko ugotovimo, da smo nacionalno in socialno resnično svobodni, da smo iz naroda hlapcev, postali narod gospodarjev. Nekdaj brezpravni mezdni dela- Ko je naša sindikalna podružnica pred letom dni na tem mestu polagala obračun dela, je istočasno dala novoizvoljenemu odboru niz težkih in častnih nalog. V nov upravni odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Škorc Franc, Uranjek Karel, Blaj Ivan, Mavsar Rudolf, Vivod Jože, ing. Kovačič Ljubo, Šuster Leopold, Stropnik Elica in Škor-janc Jože. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Hudobreznik Jože, Mravljak Hubert in Knez Franc. Na svoji prvi redni seji je novoizvoljeni odbor konstituiral izvršni odbor in to za predsednika Uranjeka Karla, za tajnika Mavsarja Rudolfa in za blagajnika tov. ing. Kovačiča Ljuba. Ker je naše podjetje precej veliko, je odbor sprejel sklep, da se sindikalni aktiv razširi na pododbore, ki naj obstojajo po obratih — jamski obrai in separacija, pa se razdelita na tri pododbore, in sicer za vsako tre'jino svoj pododbor. Tako imamo tri pododbore v jamskem obratu, nato pododbor zunanjega obrata z direkcijo in garažo, pododbor novega jaška z mehanično in elektrodelavnico, kovačnico in separa-cijo in pododbor gradbenega obrata. Letos l>omo obhajali peto obletnico, odkar so delovni kolektivi sprejeli svoja podjetja v samoupravljanje. V tem kratkem času, so sami mnogo pripomogli k povišanju proizvodnje, kar dokazuje pravilno pojmovanje, zavesi in dober odnos do te velike pridobi ve. Odmev našega samoupravljanja se širi po svetu in vzbuja zanimanje v raznih državah. V našo državo z zanimanjem prihajajo razni poli'ični voditelji, kakor tudi državniki, da se na licu mesta prepYi-čajo o praksi delavskega samoupravljanja. Tudi naš kolektiv je imel priliko potrditi življenjsko moč samoupravljanja na zasedanju delavskeqa sveta pred zahodnonemškimi rudarji, ki so prisostvovali našemu zasedanju. Takih primerov je pri nas dovolj in ti ljudje to dokazano resničnost potem prenašajo v svoje delavske vrste. Pri nas so bile voli've v delavski svet 27. marca 1954. Priprave so bile izvršene zadovoljivo, v kar je sindikalna podružnica vložila precej truda. Udeležba na voli*vah je bila 93,*%. Kandidatna lista je bila predložena le od sindikalne podružnice. Člani delavskega sveta so precej redno obiskovali zasedanja, vendar pa je sindikalna podružnica vodila premalo skrbi za prevzgojo onih, ki niso bili redni obiskovalci. Med letom je delavski svet izmenjal 5 članov. Na njihovo mesto so bili imenovani člani, ki so bili na kandidatni listi, pa zaradi premajhnega š'evila glasov niso bili izvoljeni v delavski svet. Izmenjani člani so med letom zapustili službena mesta, in sicer so trije odšli v šolo, eden je bil dolgotrajno bolan medtem ko je petemu delavski svet na predlog sindikalne podružnice zaradi delovne nediscipline, odvel mandat. Delo delavskega sveta je v preteklem letu bilo kljub rajnim pomanjkljivostim ogromno. Trdni in odločni volji upravnega vods'va in delavskega sveta se moramo zahvali'], da smo za investicije in družbeni standard dobili primerne kredite. Delavski svet je že v prvi polovici leta zadolžil tarifno komisijo, da korigira obstoječi tarifni pravilnik, kar pa ni bilo izvršeno v določenem roku. Komisija je pristopila k intenzivnejšemu! vec, je postal stvarno gospodar in upravljač proizvodnih sredstev. Postali smo vzor pro!e'ariatu vsega sveta in odprli pot resničnemu socializmu. To so velike zmage, ki smo jih izbojevali v tem kratkem času. S ponosom in zadovoljstvom se lahko ozremo na prehojeno pot, ki je sicer polna samoodpo-vedi in naporov, pa vendar polna zmag in uspehov. Če se povrnemo nazaj, na delo naše sindikalne podružnice v preteklih desetih letih, lahko mirno ugotovimo, da je v tem času storila mnogo na polričnem in gospodarskem polju, saj je naš rudnik z delom pridnih rok zrasel iz malega zapuščenega kmečkega rudnika v veliko industrijsko podjetje. Vsi skupaj smo krepko prijeli za delo, vsak po svojih močeh in sposobnosti ter se pri tem učili in vzgajali. Sindikalna podružnica ni imela plačanega funkcionarja za opravljanje poslov, temveč je vse delo bilo opravljeno prostovoljno. Celoletni sindikalni akliv [upravni odbor in pododbori) šteje skupno 43 članov. Sindikalna podružnica je imela v preteklem poslovnem letu 19 rednih in eno izredno sejo. Udeležba na sejah je bila skoraj vedno stoodstotna. Na seje smo vabili tudi funkcionarje pododborov, da so bili seznanjeni z delom upravnega odbora, dobivali pa so istočasno tudi direk'ive za delo. Upravni odbor je na svoje seje tudi vedno vabil funkcionarje družbenega upravljanja, zastopnike podjetja in rudniškega sekretariat Zveze komunistov. Med letom je bilo več masovnih sestankov s kolek'ivom, na ka*erih so se obravnavala.razna gospodarska in poli ična vprašanja. V 7ače*kn le'a so bili masovni sestanki slabo obiskani, medtem. ko je v drugi oolovi^i le'a bil obisk mnogo boljši. Člani kolektiva so uvideli, da so taki sestanki koris'ni, saj so se na njih obravnavala notranje- in zunanjepolitična vprašanja, tolmačile so se uredbe in zakoni, obravnavala so se tudi lokalna vprašanja, proizvodnja in perspektiva rudnika. delu šele v drugi polovici leta ter popravila in prilagodila pravilnik našim plačilnim možnostim. Korektura pravilnika je povečala prejemke članom kolektiva povprečno za 12%. Zelo ugodno pa je odjeknila med rudarji uredba, ki dovoljuje okrajnim ljudskim odborom povečanje odstotka za dodatne plače, kot nagrado rudarjem od 20 na 30%. Tudi ta razlika z dobičkom vred se je izplačala ob koncu preteklega leta. Delavski svet je v pre'eklem letu dvakrat sklepal o pocenitvi premoga. Da je to uspelo je bilo treba predhodno obravnavati in poiskati vse možnosti zmanjšanja proizvodnih stroškov in povečanje proizvodnosti dela. V začetku leta je uspelo poceniti naše proizvode za 7%, medtem ko je druga poceni'ev v mesecu decembru znašala 5%. Tak način samoupravljanja naj bi bil cilj slehernega ko!ekJiva. Vso skrb naj hi posvetili zvišanju storilnosti dela, kajti s tem bi zvišali tudi življenjski standard sami sebi. V preteklem letu so bila sprejeta tudi pravila podje'ja, ki zagotavljajo vsakemu članu kolektiva pravice in dolžnosti v podjetju. Delavski svet je imenoval tudi disciplinsko sodišče, ki naj obravnava disciplinske prekrške posameznikov v pod-jefju. Kakor že rečeno je imel delavski svet v preteklem letu velike uspehe pri delu, bili bi pa lahko še večji, če bi vsi člani delavskega sveta in ostali člani kolektiva nudili našemu vodstvu več pomoči s svojimi izkušnjami in predlogi. Važnejše sklepe smo vedno obravnavali na masovnih sestankih s kolek'i-vom, ki jih je vodila sindikalna podružnica, v pomoč pa so bili poklicani tudi strokovni ljudje za pravilno tolmačenje. Žalostna je ugotovi'ev, da se poedini člani delavskega sveta niso udeleževali diskusij, ni4i niso delikatnejše sklepe prenašali med člane kolek'iva iz bojazni, da bi se komu zamerili. Za take pojave pa niso v celoti krivi posamezniki, temveč del krivde lahko pripišemo sindikalni podružnici, ker k iakim tovarišem nismo pristopili in jih skušali prevzgojiii. (Nadaljevanje na 2. strani) Organizacija podružnice v preteklem letu DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Naša sindikalna "podružnica je položila letni obračun Delo upravnega odbora delavskega sveta Upravni odbor je imel po izvoli'vi enajst rednih in dve izredni seji. Sej so se člani redno udeleževali. Vabljeni so bili na vse seje ludi sindikalni zastopniki, predsednik delavskega sve*a in po potrebi tudi šefi odelkov, v kolikor je to zahlevala razprava. Upravni ocbor je vso problematiko rudnika reševal bolj podrobno, jo razčlenjeval in izvajal v prakso. Člani upravnega odbora so vedno živo in te- meljito obravnavali vsako zadevo, kar je dokaz, da so bili res zainteresirani na pravilnem gospodarjenju podjetja. Veliko pozornost je UO polagal na hi-giensko-tehnično zaščito, na proizvodnjo in prodajo premoga, na obolenja in nezgode, skratka zavedal se je, da je izvršni organ delavskega sveta in da mora v celoti opraviti svojo odgovorno nalogo. Proizvodnja, investicije in družbeni standard Način dela v proizvodnji premoga pri nas, se je v preieklih dveh le ih zna.no spremenil. Uvajanje nove odkopne metode, je pokazalo precejšnje uspehe Najpoz,i'ivnejša lastnost tako imenovane širokočelne odkopne metode je v tem, da imamo koncentrirana delovišča. Za sedanjo proizvodnjo imamo s tem načinom dela dosti manj priprav in vzdrževanja, kar napram staremu ročnemu načinu znatno vpliva na proizvodne stroške. Uvajanje te metode dela je od začetka vzbudilo med našimi rudarji neko nezaupanje z domnevo, da ne bo uspelo. S trdno voljo in intenzivnim š'udijem je nov način uspel in se razširil v toliko, da imamo danes našo jamo tako mehanizirano, kot malokateri rudnik v jugoslaviji. Ta način dela zahteva tudi od našega rudarja manj fizičnih moči in trpljenja, več pa umske sposobnosti. Naši rudarji so opustili staro gledanje, da je stroj delovnemu človeku v škodo in uvideli, da je delovnemu človeku le koristen in da ga je treba varovati, ker razbremenjuje delavca najtežjih del. Zaveda'i se moramo, da so stroji in vsa os*ala proizvodna sredstva naša družbena last ter da jih moramo negovali in čuvati, kar pri nas vse premalo upoštevamo. Vedno in povsod se moramo zavedati, da je malomaren odnos do strojev, kakor tudi neenakomerno uporabljanje materiala škodljivo našemu gospodarstvu, ker s tem dvigamo ceno proizvodom. Vsak član kolektiva je dolžan, da posveča vso skrb štednji materiala s katerim upravlja. Če bomo lo skrb in čut odgovornosti do skupne lastnine poglobili, bodo odpadli tudi mnogi defekti v proizvodnji. Z vsemi sredstvi pa moramo preprečiti materialne stroške, ki rezultirajo iz malomarnosti posameznikov. Vzrok malomarnih odnosov do skupne lastnine pa je nedisciplina. Za*o moramo vztrajati na tem, da disciplino čimbolj utrdimo. Neupravičene izostanke je treba spraviti na minimum. Za zboljšanje discipline pa je pogrebno še mnogo političnega dela in prevzgoje ljudi, da bi bilo treba v bodoče uporabljal čim manj disciplinskih ukrepov. Precejšen del bodočega sindikalnega dela naj bo v tem, da se še nadalje utrjuje disciplina, zmanjšujejo obolenja in nezgode ter, da se po vseh obra4ih uvede čim večja š*ednja ma'eriala. Poleg navedenega pa je dolžnost vsega kolektiva, da stremi za zvišanjem učinkov, kar nam bo omogočilo ponovno poceniti premog. Z. obratovanjem novega jaška so bili dani vsi pogoji za znatno povečanje proizvodnje. V začetku leta so bile precejšnje ovire v proizvodnji, poaosti defekti na novi provizorni separaeiii. V doglednem času so se ti defekti zmanjšali in proi-vodnja je pričela le z. manjšimi zastoji potekati normalno. Uspeh je bil v tem, da smo povečali storilnost od preteklega le'a za 30%. Proi-vodnja se je v pre*eklem letu dvignila na 833.000 ton lignita, ki ie koristno služil naši industriji in široki potrošnji. V prodaji premoga ni bilo težav, pač so bile v tem. da nismo mogli kri'i vseh potreb vkljub prizadevanju delavskeqa sveta, upravnega odbora in tehničnega vodstva, da bi čimbolj dvignili proizvodnjo. Uspehi v proizvodnji so bili preteklo leto vsekakor veliki, kar je dokaz pravilnega in dobrega gospodarjenja. Per=r>ek'ivni plan rudnika Velenje predvideva za nadaljnjih 10 let vsako leto povečanje proizvodnje tako, da bomo od sedanje povprečne dnevne proizvodnje 3.300 ton dvignili v letu 19ri4 na 10.000 ton dnevno. Za izgradnjo investicijskih objektov, ki naj zagotovijo predvideno proizvodnjo bo potrebno še ogromno dela in sredstev. Naša sedanja odkopna polja niso sposobna dali tako visoke proizvodnje, zato bo potrebno odpiranje novega odkopnega polja, ki se bo razvijalo zapadno od novega jaška. Vzporedno z odpiranjem jame za tako visoko proizvodnjo pa bo potrebno uredili tudi izvozne naprave, ker sedanje ne bodo prenesle predvidene kapacitete. Zato je potrebno za povečanje proizvodnje izvoz na novem jašku preuredi'i tako, da se bo irvažalo s skipi in koši. Za izvoz s koši je potrebno graditi še novo strojnico in nabavi'i izvozni stroj. Tudi izgradnja šc enega novega jaška je polrebna za zračenje zapadnega polja in izvoz premoga s skipi. To so ogromna dela, ki šc čakajo na kolekliv. Predvideno povečanje proizvodnje pa nam nujno narekuje, da bomo morali posve'i'i največjo pozornost tudi izgradnji stanovanjske kolonije, ker bomo morali s povečanjem produkcije zaposli'] tudi vedno več ljudi. V preteklem letu je gradnja stanovanj pri nas zajela precejšen obseg. V gradnji je bilo 221 stanovanj, od teh je bilo usposobljenih za vselitev 74, kar pa iz daleka ne zadostuje potrebam, ker je dotok nove delovne sile večji od razpoložljivih stanovanj. V preteklem letu je pri nas gradilo več gradbenih podjetij, ki pa niso v celoti zadovoljila. Njihova storilnost je bila minimalna, ker so ti kolektivi posvečali premalo pozornosti našim zahtevam in potrebam. Dobro organizirano gradnjo in hiter napredek pa je imel rudniški gradbeni obrat, ki zasluži vso priznanje in mu želimo v letošnjem letu še večje uspehe. Higiensko tehnična v v tA zaščita Rudnik Velenje beleži v lanskem letu skupno 1020 obratnih nezgod, od tega tri smrtne. Po posameznih obratih pa so poškodbe razdeljene takole: zapadni revir 312 poškodb ali 30.5% vzhodni revir 14 poškodb ali 1.3% novi revir 335 poškodb ali 32.6% novi šaht _47 poškodb ali 4.6% skupno jama 708 poškodb ali 69.2% (od tega 2 smrtni) od skupnega števila poškodb, separacija 92 poškodb ali 9.0% zunanji obral 57 poškodb ali 5.6% elektro strojni 27 poškodb ali 2.6% (od tega 1 smrtna) gradbeni 70 poškodb ali 6.8% na poti v in iz službe 66 poškodb ali 6.4% Skupno zunaj 312 poškodb ali 30,4% (od tega 1 smrtna) Iz te statistike vidimo, da je težišče obratnih poškodb v jami, kar je razumljivo, če upoštevamo način in težino dela. Vendar pa tudi zunanji obrati, z ozirom na njihove prilike, ne zaostajajo dosti za jamo. Število obratnih poškodb pa nas sili, da se vprašamo, kakšni so njihovi vzroki. Mirno lahko trdimo, da 50% nezgod nastane zaradi neprevidnosti posameznikov, zaradi nepravilnega načina dela in neupoštevanja varnostnih predpisov. Vzrok poškodbam je vsekakor tudi slaba organizacija dela. Opazilo se je tudi — posebno zadnje mesece v letu — da število nezgod raste zaradi prihajanja novih neizvež-banih kadrov. Precej novincev se je poškodovalo zaradi pomanjkanja strokovnega znanja, za kar pa nosimo krivdo vsi, ker smo jih premalo strokovno izobraževali. Vzrok poškodb je bil v glavnem padec premoga iz stropa ali boka in je povzročil običajno udarnine udov. Najbolj kritični mcseci so spomladi in jeseni. V teh mesecih zabeležujemo največ poškodb. Če analiziramo vzroke, ugotovimo, da zaposlujemo v podjetju precejšnje število polproletariata, iz česar sledi, da so v zgoraj omenjenih mesecih ti ljudje zaradi poljskih del fizično preobremenjeni, zaradi česar prihajajo na delo utrujeni in nenaspani, kar je najpogostejši vzrok poškodb. V lanskem letu smo izgubili zaradi poškodb 8631 šihtov ali 0.970 ton na 1000 ton. Te številke nam približno pokažejo, kakšno gospodarsko škodo ima podjelje in skupnost v lanskem letu zaradi nezgod. Če vzamemo grobo povprečni učinek 2 toni in ceno premoga 2.000 din, ugotovimo, da smo samo na proizvodnji izgubili približno 35 milijonov dinarjev, pri čemer niso računani stroški zdravljenja in hranarine, katero je vsak poškodovanec užival. Vendar ne smemo sedaj ostati samo na teh številkah in obravnavati le gospodarsko plat, temveč je potrebno, da najprej obravnavamo človeka kot takega. Vsi moramo biti zainteresirani, da človeka ohranimo zdravega in nepoškodovanega. S tem sem hotel povedati, da je nujno delavca pri vsakem delu zaščititi in ga obvarovati pred morebitno poškodbo. Da pa to dosežemo, so potrebna zaščitna sredstva pri strojih in pa individualna zaščitna sredstva. V lanskem letu smo v našem podjetju pričeli uvajati razna zaščitna sredstva. Najprej smo uvedli nsnjene zaščitne rokavice na prevozu in s tem preprečili marsikatero vbodnino na žici. Dalje smo uvedli pri raznih delih aščitna očala, kar se je tudi pozitivno odrazilo. V zadnjem času poskušamo nabaviti in uvesti na vsa delovišča primerne zaščitne rokavice, ki smo jih doslej imeli le na prevozu. Nabavili bomo tudi primerne golcnice in s lem zaščitili delaven noge pred udarcem premoga. Če hočemo v letošnjem letu število poškodb zmanjšati na minimum, so vsekakor potrebna še druga individualna zaščitna sredstva. Priporočljivo bi bilo, Bivši predsednik, sedanji podpredsednik naše sindikalne podružnice tov Uranjek Karel pri svojem dnevnem delu. da se za vse rudarje nabavijo prepo-trebni rudarski čevlji, dalje je nujno, da dobijo delavci primerna oblačila, to so srajce in primerna obleka, kar bo vsekakor zmanjšalo razne opraskanine in odrgnine na telesu'. Vsa zgoraj omenjena zaščitna sredstva pa so zelo draga in težko dobavljiva. Zato je nujno, da obstoječa sredslva rudarji čuvajo in jih primerno negujejo. Omembe vreden je primer glede rudarskih zaščititi čevljev. Rudnik se je v teku leta zelo trudil, da bi nabavil te čevlje, vendar domače tovarne čevljev niso zainteresirane za prejem takega naročila. Ker pa so vsi rudniki v Sloveniji, kakor tudi v FLR), zainteresirani na nabavi rudarskih čevljev je nujno, da sindikalne organizacije v zvezi s tem disku-tirajo in dajo pobudo, da se vsaj ena tovarna v Sloveniji zavzame in prične izdelovati rudarske zaščitne čevlje. Iz prednjega je razvidno, da se podjetje kljub težavam, kamera nastopajo, tni^i. da čimbolj zavaruje delovnega človeka. Vendar pa vidimo posebno pri mlajših kadrih, da se nekateri negativno izražajo o zaščitnih sreds'vih in jih odklanjajo. Mislim, da je treba tukaj poudariti, da individualna zaščitna sredslva niso zato, da bi človeka pri delu obremenjevala, temveč zato, da ga pri delu zavarujejo in včasih tudi delo olajšajo. Vsekakor pa je jasno, da mora biti vsako zaščitno sredstvo primerno in lahko uporabljivo. Na koncu bi se z nekaj besedami še dotaknil obratne higiene. Kljub moderni kopalnici na žalost ugotavljamo, da se nekateri delavci ne držijo navodil, ki so koristna za njih same. Večkrat smo že govorili, da nastajajo obolenja zaradi čirov zato, ker imajo delavci umazano in zaprašeno obleko. Nujno je, da delovne obleke rudarji redno nosijo domov in jih vsaj enkrat tedensko temeljito očistijo. Tudi želodčnih obolenj imamo v podjetju približno 16% kar je zelo visoko. Vzrok temu naši zdravniki raziskujejo, verjetno, pa je krivda na prestani vodi, kalero pijejo rudarji iz sodčka. Za obolenja na dihalnih organih pa je vzrok — posebno v zimskih mesecih — preslaba obleka delavcev, posebno, ko vroči zapuščajo delovišče. Vse te vzroke obolevanja pa bi se vsekakor dalo vsaj delno odstra-ni'i, če bi ljudje poslušali dobro namerna pojasnila in upošlevali razna navodila. Omeni*i je treba tudi ljudi, ki so hoteli namišljeno bolova'i ali pa celo bo-lovali in nepotrebno obremenjevali obratnega zdravnika. Ti bre-vestni ljudje pozabljajo, da so prejemki, ki so jih neupravičeno prejemali, črpali iz žepov nas vseh, na drugi strani pa zo-pe', kar je razumljivo, oškodovali res bolnega in mu s tem kravili vestno zdravniško pomoč zaradi preobremenjenosti zdravnika. Mislim, da je potrebno take škodljivce skupnosti od-siirani'i in jim onemogoči.i nadaljnjo možnost simuliranja. V letu 1955 naj bi bila naloga nas vseh, da pričnemo resen boj proli obratnim poškodbam, kakor tudi raznim obolevanjem, da jih pravočasno preprečujemo, da čuvamo človeka pri delu, kaj!i s tem ogromno koristimo vsakemu posamezniku, na drugi strani pa preprečujemo gospodarsko škodo podjetja in skupnosti. Strokovno in kulturno izobraževanje Ze v prejšnjem poglavju je navedeno, da zahtevajo današnji pogoji dela v jami vedno bolj strokovni kader. Meha-nfizacijja zahteva sposobne ljudi. Povečanje proizvodnje in razširjanje de-lovišč potrebuje vedno več kvalificiranih delavcev. Ko se je pojavila potreba po strokovno sposobnih ljudeh, je sindikalna podružnica izposlovala pri upravi podjetja, da se je organiziral kopaški tečaj, katerega je obiskovalo 41 kopačev in ga z uspehom zaključilo. Organiziran je bil tudi učno-kopaški tečaj z 58 obiskovalci, ki so ga tudi z uspehom dokončali. Učni program teh tečajev je bil od začetka navidezno zelo obširen. Praksa pa je pokazala, da je naš delavec to učno snov dobro obdelal in da je za rudarja tako znanje nujno potrebno če hoče, da svoje delo strokovno opravlja. Takih tečajev bo treba v bodočnosti organizirati še več. Možnost obiskovanja in polaganja izpitov za kvalificirane delavce naj se da tudi mlajšim rudarjem ne glede na to, če je izpolnil zaposlitveno dobo po dosedanji praksi ali ne. Če je učni kopač marljiv, bister in preudaren ter ima strokovno sposobnost za kopača, ni potrebno, da hi moral dokončati triletni učno-kopaški staž, temveč naj se ga pripusti k tečaju in izpitu tudi s krajšim stažem. Isto naj velja tudi za vozače, kajti le na tak način bomo prišli kmalu do dobrega kadra, ki nam je tako neobhodno potreben. Letos potoka že tretje leto, odkar ima sindikalna • podružnica svoje lokalno glasilo »Velenjski rudar«. To glasilo je namenjeno prvenstveno za naše rudarje in bližnjo okolico. Vseskozi smo stremeli za tem, da bi v tem časopisu obravnavali vsakodnevna vprašanja, ki jih pri nas ne manjka. Da bi bril časopis privlačen in pester, smo večkrat apelirali na čLane kolektiva, da pomagajo pri izboljšavi s svojimi članki. V tem pogledu smo imeli zelo malo uspeha, saj niti člani redakcijskega odbora niso dali prispevkov, kar bi bila njihova prva dolžnost. Zaradi tako slabega odnosa tega odbora do časopisa, je prišlo do tega, da je bila vsebina suhoparna in je bil urednik večkrat pri-moran, da vse članke napiše sam. V bodoče je potrebno posvetiti več pozornosti. izboljšanju našega glasila, pa bo tudi več čitateljev. Če pogledamo prodajo »Velenjskega rudarja« ugotovimo, da je povprečna prodaja posameznih izdaj le ca. 1000 izvodov, to se pravi, da čita naše glasilo komaj polovico naših rudarjev. Nič boljše pa ni z ostalimi časopisi. Zelo malo rudarjev čita naše dnevnike. Na našem sektorju obstoja tudi Delavsko prosvetno društvo »bvoboda«, ki zelo aktivno deluje na kulturno-pro-svetnem polju. Večji dal članstva »Svobode« so člani našega kolektiva. Društvo ima precejšnje težave zaradi pomanjkanja prostorov, ker je le ena dvorana, ki mora služiti za kino m odrske predstave. Dramatska sekcija je v letošnjem letu pokazala velik napredek z dobro izbranim programom, kakor tudi z izvajanjem iger samih. Ta sekcija vključuje vedno mlade in nove moči v svoje delovanje, kar dokazujejo dosedanji uspehi. Tudi glasna je začela oživljati z orkestrom in glasbeno šolo, saj je sola sama dala pred kratkim lep samostojen nastop z zeio doDrim uspehom. Ijciteiji gxasbene šole se z vso vnemo trudijo, da bi dvignili glasbo v Velenju na čim višjo stopnjo m da bi zainteresirali za sodelovanje vso do-rascajočo mladino. Lrouoa na pihata obstoja večinoma iz starejsih članov. Delo teh godDemkov ne more biti uspešno, ker so instru-nienu douajam, n noš'ete samo nekatere naloge in da bo delo mladinskih odborov v podjetju veliko širše, zavisi pač, kakšni ljudje bodo v tem odboru. Naloga vseh mladih delavcev v podjetju je, da si čimprej izvolijo mladinski odbor, ki naj bi takoj začel z delom, bodočnost pa bo, v to trdno verujemo, pokazala, da je takšen odbor bil nujno potreben in da bodo — če bo odbei pravilno delal — dosežen« lepi uspehi v korist mladih delavcev im v korist podjetja. ^ Konstituiran je bil nov izvršni odbor sindikalne podružnice Na svoji prvi redni seji po letni skupščini, je upravni odbor naše sindikalne podružnice izvolil nov izvršni odbor, ki mu predseduje tov. Močilnik Tone. Za podpredsednika je bil izvoljen dosedanji zaslužni predsednik tov. Uranjek Karel, tajniško mesto je obdržal dolgoletni tajnik tov. Mavser Rudi, blagajniško mesto pa lanskoletni blagajnik tov. ing. Kovačič Ljubo. Novoizvoljeni izvršni odbor se je v nadaljevanju seje doitaknil zelo obširne problematike, ki jo bo moral reševati v svoji mandatni dobi, predvsem ureditve tarifnega vprašanja v zvezi z novim načinom nagrajevanja, delu z novinci, ki jih je na rudniku vedno več in katerih življenje je v marsikaterem primeru neurejeno itd. Sprejet je bil tudi izredno važen sklep, da bodo v najkrajšem času začeli z delom strokovni tečaji za učne kopače in kopače, s čimer se bo nedvomno močno dvignila povprečna strokovna raven naših rudarjev, ki je z ozirom na velik dotok novincev v zadnjih mesecih precej padla. Seje se je udeležil tudi direktor rudnika tov. Žgank, ki je poudaril, da je lanski odbor sindikalne podružnice sto- ril mnogo pozitivnega kljub izredno težkim problemom, ki jih je moral reševati. Naloge novega odbora pa bodo še večje in težje, kot so bile lani, predvsem z ozirom na novi plačilni sistem. Pri uvedbi novega načina nagrajevanja bo sindikalna podružnica morala odigrati najvažnejšo vlogo in strogo pazili, da bo nov tarifni sistem praktično uveljavljen v smislu svojega namena, ker le na ta način smemo od njega pričakovati pozrivne rezultate v proizvodnji. V tekočem letu bo treba posvetiti veliko pozornost posebno pododboru gradbenega obrata, ki bo letos zaposlil veliko število noviti delavcev, predvsem sezonske delovne sile. Če hočemo izpolnili vse zahteve skupnosti do našega kolektiva, bomo morali v tekočem letu graditi v okviru naše kapitalne graditve za okroglo 1,8 milijarde dinarjev, več sto milijonov pa bomo porabili za stanovanjsko izgradnjo, da bomo novim proizvodnim kapacitetam vsaj v glavnem zagotovili potrebno delovno silo. To so ogromne naloge, ki jih bo mogoče rešiti le v najožji povezavi sindikata in ostalih političnih organizacij z upravnimi organi podjeija. V tem cilju bo potrebna tudi Občni zbor V Pesjem je bil dne 4. februarja redni letni občni zbor osnovne organizacije SZDL v okusno opremljeni dvorani Doma ZB. Skupščine se je udeležilo še kar zadovoljivo število članov, čeprav bi udeležba lahko bila boljša. V poročilu dosedanjega predsednika organizacije, ki ga je podal tov. Vrabič Jože, so bili zajeti vsi glavni politični in gospodarski problemi države, začenši od ustanovilve Balkanske zveze, pa do ureditve tržaškega vprašanja in potovanja predsednika republike tov. Tita na prijateljski obisk v Indijo in Burmo. Prav v tem se zrcali naša politika neodvisnosti in miroljubnega sodelovanja narodov Jugoslavije z vsemi deželami sveta, ki imajo iste cilje, kakor naši narodi, brez ozira na njihovo notranjo družbeno uredi;ev. Prizadevanje vseh teh dežel je, da se po kratkem času, ko so se iztrgale iz spon čim tesnejša povezava z Okrajnim sindikalnim svetom in Republiškim odborom sindikata rudarjev. Vsi člani sindikata želimo našemu novemu izvršnemu odboru vso srečo in mnogo uspehov pri njegovem težkem in odgovornem delu v tekočem letu. SZDL Pesje suženjstva in odvisnosti dvignejo iz zaostalosti in zgradijo svoje dežele. Nadalje je bilo nakazano v poročilu ogromno delo, katerega so prebivalci Pesja z veliko materialno pomočjo Občinskega ljudskega odbora in rudnika opravili v preeklem letu. Dom ZB je bil obnovljen in podaljšan, tako da je dobilo Pesje lepo in prostorno dvorano z odrom za prireditve. Na pročelju doma je bila vzidana spominska plošča, s katero smo se vsaj delno oddolžili preko 70 žrtvam fašističnega terorja, ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost nas vseh. Tudi Gasilski dom je že pod streho, za kar gre pač največ zaslug požrtvovalnim gasilcem, ki so žrtvovali marsikakšen dan udarniškega dela. Na zboru je bila med drugimi izražena tudi želja, da bi v Pesju imeli otvoritev Gasilskega doma v okviru proslav občinskega praznika. Upajmo, da bomo s pridnim delom uspeli dogotovili naš gasilski dom do občinskega praznika, kar bo velik uspeh. Tudi cest, ki so v našem kraju skoraj vedno v slabem stanju, se je skupščina dotaknila. V ta namen je bil izvoljen tričlanski odbor, katerega naloga je, organizirati popravilo cestišča od Doma ZB pa do šole in dalje proti Podgorju. Sedaj je pa dolžnost nas vseh, da temu odboru pomagamo, ker finančnih sredstev, ki jih nudi LOMO Velenje ni toliko, da bi lahko z njimi krili vse stroške materiala in delovne sile. Do sedaj je v Pesjem še vsaka akcija uspela, ker se jih je udeležila večina prebivalcev, zato naj tudi letos ne bo med nami takih, ki bi stali ob strani. Statut ljudske mladine Jugoslavije MLADINA IN LETOŠNJE ŠPORTNO ŽIVLJENJE V VELENJU Dobili smo sporočilo, da Partizan in Zveza športov Slovenije pripravljata program celotnega tekmovanja kmečke in delavske mladine na vseh področjih dejavnosti, ki so vključene v program dela teh organizacij. Namen tekmovanj je, zajeti čim več mladine na vasi in v mestih, tovarnah in podjetjih, ne glede na to, če kje obstojajo druš'va Partizan in zveze športov ali ne. Tekmovanje se bo odvijalo skozi vse letne čase, v vseh disciplinah in panogah v katerih želi mladina tekmovati. Namen tega tekmovanja je, uvesti stalno obliko dela, ki bo poleg zabave in razvedrila imela namen stalno razširjati športna in telesnovzgojna društva. LM naj bi pomagala organizirati tekmovanje tam, kjer društev ni. To bi prišlo v poštev v okoliških krajih, do- , čim imamo v Velenju večje možnosti, posebno še zato, ker se bo predvidoma v februarju vršil občni zbor NK Rudarja, na katerem bo verjetno preimenovan v športno društvo, vključujoč lahko atletiko, namizni tenis, košarko, odbojko, boks, vodne discipline itd., kar bi mogla mladina z veseljem pozdraviti. V Velenju se nam obeta letos, posebno z dograditvijo novega stadiona, aktivna in vsestranska fizkulturna dejavnost, ki bo z omenjenimi tekmovanji v pripravi Partizana in Zveze športov, v veliki meri vplivala na telesni razvoj mladine in s tem v zvezi tudi na večjo storilnost pri delu. Večje težave bo povzročilo pri vsem tem pomanjkanje vaditeljskega kadra. Vedeti moramo, da je za pravilno telesno vzgojo potreben tudi dober vaditelj, ker bomo le s tem dosegli večje uspehe. V ta namen imata Partizan in Zveza športov Slovenije namen organizirati vrste tečajev za vodnike in organizatorje v telesni vzgoji mladine. Predvideni so republiški in okrajni tečaji. Naloga ljudske mladine je, da v povezavi z vods'vom Partizana (v našem primeru s TVD Partizan Velenje) pripravi potrebne mladince ali mladinke, ki imajo veselje do tega dela in ki bodo po opravljenih tečajih resno prijeli za delo. Ker je pomanjkanje kadra za tako široko fizkulturno dejavnost v Velenju veliko, bo moralo vodstvo Partizana in vodstvo bodočega športnega druš'va resno razpravljati o tem in temeljito izkoristiti možnost, pridobiti lastni vadi*eljski kader, ki jo bodo nudili tečaji Partizana in Zveze športov Mislimo, da ta naša mišljenja niso edina in da bo tudi Partizan iz Velenja izrazil svoje mnenje. Nujno pa bo, vsaj takšno je naše mnenje, da bo povezava med Ljudsko mladino in obema društvoma večja kot kdaj koli doslej, ker bomo le tako uspeli pridobiti čim več mladine v fizkulturno dejavnost. Predaja zastave mladincem ob odkritju spominske plošče padlim borcem v Pesju 0 strokovnem posvetovanju rudarskih inženirjev in tehnikov v Zagrebu V dneh 21. in 22. januarja je bilo v Zagrebu organizirano strokovno posvetovanje rudarskih inženirjev in tehnikov. Posvetovanje je organiziral DIT Hrvatske in povabilo na to posvetovanje zastopnike iz vseh večjih premogovnikov naše države. Oba dneva sta bila izpolnjena z vrsto zanimivih predavanj iz rudarske tehnike in gospodarstva, predvsem iz področja tehnike rudarjenja v premogu. Najzanimivejše in strokovno najboljše predavanje je bilo predavanje prof. dr. Baturiča — o problemu kaverne v Raši. Rešitev tega problema je ogromne važnosti za rudnik Rašo in se v bistvu sestoji v tem, da je potrebno jamsko polje večih milijonov ton premogovne rezerve — pred udarom morske in površinske vode — ter ga osvoboditi za odkopavanje. Si- stematično proučevanje hidrogeoloških, geoloških in terefonskih prilik pri souporabi geo fizike in praktičnih opazovanj vodi k reši'vi tega problema, vendar bo potrebno v to poleg večjih finančnih sredstev vloži'i še mnogo strokovnega in znanstvenega dela. Prof. Tepli je v svojem predavanju orisal razvoj moderne tehnike dnevnih kopov v Zap. Nemčiji in uporabil gotove zaključke v prid razvoju naših velikih dnevnih kopov v Kolubari, Kostolcu in Kosovu. Tudi ostala predavanja so bila zelo poučna. Škoda je le, da organizator posvetovanja ni mogel oskrbeti prepise predav&nj in jih že prej dostaviti udeležencem, kar bi diskusijo in celo posvetovanje dvignilo na mnogo višjo stopnjo. D/a študantovska problema v telegrafskem stilu Spominska plošča padlim mladincem na Gneču pri Mozirju Bolje bo, če ne bomo hodili dosti po ovinkih. SŠAK je naslov društva študentov s področja šoš'anjskega okraja — mislim, da je kakšnih 15 njegovih članov doma tudi iz Velenja. Društvo ima nekaj nalog, ki so značilne za mnoga druga društva, med drugim: pomagati pri kul'urno-prosvetnem delu v okraju, tesnejša povezava z družbenimi organizacijami in forumi, zagotoviti najnujnejšo podporo socialno šibkim članom itd. Seveda je drugo, kako se te naloge izpolnjujejo. So težave, kje jih ni! — so veseli dnevi — tudi teh se ne manjka! — a so tudi stvari, ki bi zanje študentje radi videli, da bi jih malo bolje spoznali Judi bralci velenjskega časopisa. Rad bi se dotaknil le dveh problemov, od katerih se' mi zdi drugi zdaleč resnejši in bolj nepotreben kot prvi — problemov, ki kljub svoji značilnosti nista značilna samo za Velenje, temveč za velik in širok del slovenske javnosti. Za kaj gre? Priznam, težko mi gre beseda z jezika! Pred kratkim je dnevnik Ljudska pravica prinesel precej mastno tiskan članek z naslovom: Pa jim vendar ne gre tako slabo — ali nekaj podobnega. V njem je lahko slovenski bralec spoznal, da gre dandanes še najbolje študentom, saj vlečejo visoke štipendije (najmanj 10.000), hodijo v bar (po možnosti vsak večer), nič ne študirajo, se le ženijo in podobne več ali manj neokusne neslanosti. Sicer je uredniš'vo lakoj prejelo celo kopico protestnih pisem, objavilo pa ni nobenega in tako je bralcu, ki ni toliko seznanjen s to problematiko, ostala v zavesti lažna podoba slovenskega študenta. Ljudska pravica je sicer odličen in objektiven časopis, loda v tem primeru ... ne bi rad nadaljeval stvari na tak način. Rad bi opozoril le na nekaj dejstev, ki se jih da razbrati tudi od strani študentskega lista Tribuna. Pred časom je bila izvedena anketa med študenti izven Ljubljane in ta anketa je pokazala približno naslednje rezultate: Ogromna večina študentov sploh ne zajtrkuje, precej si jih »prihrani« fudi večerjo ali kosilo. Višina štipendij, podpor ali doklad znaša povprečno od 3000 — 4000 din mesečno, seveda prejemajo nekateri več, drugi zopet manj. V strašni stanovanjski sitiski našega glavnega mesta je tudi precej takšnih študentov, ki si niso mogli pravočasno oskrbeti stanovanj, pa so po več mesecev »prenočevali«, kjer so vedeli in znali — zadnje pribežališče jim je bila železniška čakalnica. Znani so mi pri- meri, ko so še decembra nekateri strežniki-šfudentje v študentskih men-zah zvečer staknili skupaj po več miz in na takšni »postelji« prespali noč. Seveda je ljudska oblast od osvoboditve sem že ogromno storila za dvig življenjske ravni slovenskega študenta, toda pisati danes, kako, lahko rečemo, buržujsko življenje živijo slovenski študentje, je skrajno neodgovorno, niti ne razumemo, kakšnemu namenu naj bi služilo. Tako je pač — vsak človek ima svoje težave in gotovo je, da tudi študentu ni z rožicami postlano. To je zelo na kratko povedano — dalo bi se o teh stvareh napisati cele romane. Toda ne gre za to, gre za to, da si delovni človek ustvari jasno podobo okoliščin študentskega življenja. Drugo, kar marsikoga teži, je neka umetna distanca, ki se danes večkrat poraja med študenti in ostalo mladino, da pojmu mladina še ne razširim smisla! Kar priznajmo si: vidimo tri, štiri študente, pa rečemo — poglej jih, poglej, kako skupaj držijo! Potem si ustvarimo mnenje, da so malce »visoki« in tako dalje in tako dalje. Včasih nas v takšnem mnenju podkrepi tudi kak študen-fovski domišljavec (ki so sicer redki, a žal tudi obstojajo!), a na koncu je tu tista »disfanca«, ali kako bi ji dejali — povsem nepotrebna in največkrat iz samih predsodkov skupaj zbita. Kaj hočem torej povedati? To, da se naj naši ljudje otresejo takšnih predsodkov, čeprav nekoliko nenavadno zveni. (Mislim, da bi študentje lahko dosti pomagali pri kul-turno-prosvetnem delu, če bi jih le pritegnili, saj so doma vse poletje in pozimi cel februar, in mislim celo, da bi bili prav uporabni.) Iz teh stvari ni treba »vleči« nobenih posebnih zaključkov in moral, vse je zelo zelo jasno, le oči je ireba obrniti v pravo smer. Problema, ki sem ju označil le s telegrafskimi besedami, samo mimogrede sem ju malce »prijel za brado«, sta v resnici dva od najvažnejših problemov, ki se z njimi danes borijo študentje — zlasti pa še podeželski klubi — kot je tudi naš — Sa-vinjsko-šaleški akademski klub. S prvim se spoprijemajo pač tako, da po možnostih podpirajo najpotrebnejše z denarjem, ki ga dobe kjer koli na svetu, mnogokrat tudi z veselicami (če se ne motim, se tudi Velenju obeta nekaj podobnega); v borbi z drugim pa bi jim lahko pomagala vsa javnost, zlasti pa delovni ljudje naših industrijskih središč, kakršno je tudi Velenje. Napredna mladina lugoslavije na čelu z Zvezo komunistične mladine Jugoslavije je v borbi za boljše življenje in pravice delovne mladine, v borbi proti izkoriščanju in narodnostnemu zatiranju ustvarjala bratstvo in enotnost jugoslovanske mladine. Množična udeležba mladine v borbi proti fašističnim zavojevalcem za osvoboditev domovine, za ustvaritev pravičnejšega družbenega reda, je v času vojne privedla do ustvaritve široke protifašistične mladinske organizacije — Združene zveze protifašisiične mladine Jugoslavije (USAO)). Mladina Jugoslavije je svojo enotnost v borbi za boljšo bodočnost in narodnostno osvobojenje odločno in prepričljivo pokazala v narodnoosvobo- dilni vojni, kakor tudi po osvoboditvi domovine in prevzemu oblasti s strani delovnega ljudstva, ko je vse svoje fizične in umske moči nesebično dajala za izgradnjo socialistične domovine — Federativne ljudske republike Jugoslavije. Iz široke politične enotnosti in aktivnosti mladine, ustvarjene pred ljudsko revolucijo in med njo, kakor tudi v povojnem obdobju, je nastala — s spojitvijo SKOJ in Ljudske mladine Jugoslavije. Mlaaina Jugoslavije je dolžna neizmerno hvaležnost Komunistični partiji Jugoslavije, ki je bedela nad ustvarjanjem in razvojem naprednega mladinskega gibanja in bila vzgojiielj mladine v njeni revolucionarni borbi. h dela naše mladine: Delovna brigada pri izgradnji ve lenjske šole Aktiv LMS Velenje-mesto Dvaindvajsetega decembra preteklega leta je bila v Velenju v kavarni »Central« letna konferenca aktiva LMS Velenje-mesto, ki zajema članstvo iz trga, Stare vasi in Novega Velenja. Glavna tema konference je bil vsekakor referat člana predsedstva OK LMS Šoštanj in dosedanjega sekretarja aktiva, tov. Leškana, ki je vseboval nekaj osnovnih tez o Ljudski mladini, nadalje probleme o vzgoji mladine v novih družbenih odnosih, delo mladine v komunah in misli o družbenem upravljanju v šolstvu, kar je zaključil z. besedami: »Dragi mladinci! 2elim, da bi te besede rodile zdrave sadove in da bi bilo delo v naši organizaciji ideal vsakega mladega človeka, ki stremi k napredku, ki stremi k zboljšanju odnosov v družbi in k večji blaginji nas vseh.« Zaradi aktualnosti bomo posamezne teme objavili v naslednjih številkah našega »kotička«. Mnogo so razpravljali o delu v organizaciji, vendar do važnejših zaključkov ni prišlo. Končno so bile volitve delegatov za komunsko in okrajno konferenco in članov novega sekretariata. Pri volitvah novega sekretariata je kandidiralo 9 članov LM, izvolili so jih 7, med njimi fudi 2 člana bivšega sekretariata. Na skupni seji bivšega in sedanjega sekretariata so bile dokončno razdeljene naloge. Pri vsem tem ni šlo predeč enostavno, kaj'i prvi predlog, da naj bi bil predsednik tov. Lekšan, je slednji odklonil in utemeljil s tem, da mu značaj dela onemogoča večjo aktivnost, ki je potrebna pri tej dolžnosti in da je poleg tega še član predsedstva okrajnega komiteja LMS Šoštanj, kjer zahteva delo tudi precej študija. Po daljši razpravi so se zedinili in prišli do naslednje razdelitve nalog: Predsednik: Aljaž Jože, rud. tehnik. Namestnik: Lekšan Jože, gradb. tetin. Sekretar: Steinbacher Pavla, ■ učitelj. Blagajnik: Kramer Vida, uslužbenka. Ostali člani: Grebenšek Zvone, elekfr. vajenec, Lukanc Marjanca, uslužbenka, Ferenčak Edo, ključ, pomočnik. Vse kaže, da je letošnji sekretariat uspešneje sestavljen in upati je, da bomo kmalu priče večjih uspehov. Na seji so nadalje obravnavali naša ljudska oblast izvedla revolucionarni akt, ko je razlastila kapitaliste in odpravila izkoriščanje človeka po človeku. Naši zakoni so postavili vse ljudi v enakopraven položaj, vsi imamo enake pravice in vsi smo enako odgovorni pred zakoni. Vse to je ljudi še bolj združilo, enakopravnost nam je rodila še globlje tovarištvo. Danes so zelo redki, ki bi se ti-iulirali z gospodom, gospo ali gospodično, kajii ljudje so si osvojili v borbi pridobljeno titulo, lovariš ali tovarišica. Seveda med nami so še ljudje, ki objokujejo stare čase, ki jim je zaradi malomeščanske navlake in njihovega malomeščanskega zadržanja neprijetno, če jili kdo pokliče za tovariša ali tova-rišico. Mislim, da je popolnoma prav, da jim to njihovo vzvišeno titulo obdržimo, da si še nadalje dopustijo, da se jih kliče z gospodom, gospo ali gospodično, ker ti ljudje nimajo popolnoma nič skupnega z našo stvarnostjo, zalo je pravilno, da jih naši pošteni ljudje že po tem spoznajo, ker svojo ideologijo znajo itak dobro prikrivati in jih je težko spoznati s kakšno barvo so pobarvani. Najbolj žalostno se mi zdi to, da imamo še pri nas v rudniku delavce, ki imajo zelo malo delavske samozavesti in ponosa, kajti nekateri od njih si niti ne upajo v pisarno po razne informacije. Nekateri pa sicer pridejo v pisarno in prav hlapčevsko in bojazljivo litulirajo vse z gospodom, gospo ali gospodično, ker vidijo, da sedi za pisalno mizo. Naši delavci-rudarji bi se morali zavedati, da je dfclavski razred v naši državi izvedel revolucijo, da so se s iem tudi odnosi v medsebojnem občevanju spremenili. Zato bi ne smelo biti delavca-rudarja, ki ne bi v vsakodnevnem občevanju uporabljal naše težko in krvavo priborjene, tako lepe besede — tovariš ali tovarišica. Tekavec Kmalu bo spomladansko sonce spet oživelo naš otroški vrtec. Dedek Mraz Dedek Mraz je opravil svojo vsakoletno dolžnost in uživa zdaj zasluženi počitek. Ob praznovanju novoletne jelke se je docela izmučil. Zdaj pa se ob svoji pipici predaja spominom ... Kako je že bilo lelos v Velenju? Drušivo prijateljev mladine je imelo sejo za sejo, da bi njega, dedka Mraza, čimbolj razbremenilo. Zveza borcev je prispevala znatno vsoto za obdaritev partizanskih sirol. Svoboda mu je odvzela precejšnje breme dela s tem, da je uprizorila pravljično igro Trnjulčiea, za katero se je navduševalo mlado in staro. V šoli so mu požrtvovalne žene pomagale na;i'itj tisoč in več otroških ust s hrenovkami, pecivom in čajem, učitelji pa so skrbeli za red in lepo obnašanje. Dedek Mraz zadovoljno puha dim iz svoje pipice: »Da, da, naše žene! Skrbne so in vedno na mestu, če je treba mladino razveseliti, čeprav za svoj trud ne dobe priznanja, kvečjemu« — dedku se čelo pomrači — »kakšen nepotreben očitek.« Nekaj bo moral ukreniti, da zaščiti svoje zveste pomočnice. Najbolje bo, da bo naprosil tov. urednika Rudarja za pomoč. — Toda tam v osnovni šoli je bilo res prisrčno! Stal je skrit za novoletno jelko in nadvse všeč mu je bilo, ko je gledal kako so mali cicibančki ponujali njegove sladkorčke tov. Neriku Tonetu, predsedniku okraja, ki jim je pripovedoval partizanske zgodbe. In kako napeto so večji poslušali tov. 2ganka! Najbolj všeč jim je bilo, kadar so partizani Nemce nagnali. To bi razmišlja... hoteli slišati vedno od kraja! — Pa kako dobro se je počutil tov. direktor med velenjsko mladino! Ko je odhajal, je obljubil upravi'elju šole, da bo dal posuti vse dvorišče in vse dohode do šole, ki so bili tako razmehčani, da so šolarjem ostajali čeveljčki v blatu, ko so šli v šolo. In je svojo obljubo res izpolnil! — Zelo všeč je dedku, da mu je še sam direktor prišel pomagat. Kdaj za vraga se je prej kaj takega zgodilo? Najprej s svojimi knapi šteje, š*eje jur-je za obdari'ev in se ustavi šele pri 200, polem pride med otroke kakor dober striček in nazadnje mu ni žal kamiona ne stroškov za gramoz, da jim olajša vsakdanjo dolžnost. Ni čuda, če se ga otroci in učitelji hvaležno spominjajo! »Sicer pa,« misli dedek, »je tako popolnoma v redu in če je bilo kdaj drugače, je bilo narobe. Sicer pa direktor zdaj ni šele prvič pokazal, kako mu je mladina pri srcu.« Dedek Mraz je zares zadovoljen. Po drugih krajih so njemu na čast tudi potrošili mnogo denarja, a le malokje je porabljen denar toliko koristil mladini, kakor prav v Velenju. Ti vražji Velenjčani! Znajdejo se pa, znajdejo! Še na novoletni sejem niso pozabili! A glej! Ob vnetem razmišljanju je dedku pipica pošla in če hoče kadili, jo mora nabasati znova ... -ža Študijsko potovanje v ZDA okoli pa ni nobene druge zgradbe, nili stanovanjske hiše. Delavci stanujejo po več deset kilometrov daleč v mestu ter prihajajo s svojimi avtomobili na delo. Iz Mariona smo se z avtobusi odpeljali v Bismarck in od tod z vlakom v Sloj boksita je 6—12 m debel. Delno se ruda pridobiva na površinskem kopu, delno pa v jami. Zelo zanimivi so bili površinski kopi z ozirom na odpiranje in odkrivanje. Tukaj smo videli, kako se vrši odkrivanje s samimi shreperji. Istočasno je OD ST. LOUISA DO PUEBLA Iz St. Louisa smo se z vlakom odpeljali proti jugu v 150 km oddaljeni Car-bondale. Med potjo smo iz vlaka videli mnogo površinskih kopov, ki so zemljo, čisto razrili in opustošili. Od Carbon-dale smo se z avtomobilom odpeljali v 40 km oddaljeno mestece Marion. Tukaj smo se nastanili v hotelu. To so hoteli za polujoče z avitomobili. Navadno so to pritlične stavbe, kjer ima skoraj vsaka soba takoj poleg tudi garažo. Vse sobe so zelo lepo urejene, ter ima tudi vsaka svojo kopalnico. V bližini Mariona smo si ogledali dva površinska kopa, kjer je obratovala težka mehanizacija. Bager lopatar je odkrival in jalovino premetaval. 21ica je imela 28 m3 vsebine. Drugi bager z 8m> velikim vedrom je jalovino ponovno premetaval. Premog pa je kopal bager z 8 m3 žlico. Premog S9 odvažali na separacijo z avtomobili. Krov-nino pa so odstreljevali s Cardoxom, to je s tekočim ogljikovim dioksidom. Tukaj smo si ogledali tudi dve sepa-raciji in dva jamska obrata. Odkopavajo črni premog 5. illinoiskega sloja, ki je 1,30 m debel. Ker pa je v tem delu mnogo rudnikov z. večjo proizvodnjo, kot jo je mogoče prodati, so delali ti rudniki vsega 3 dni v tednu. __ Ena jama je imela mehaniziran odvoz premoga z gumijastimi transporterji. V jami ni bilo nobenega tira. jama je odprta z vpadnikom ter je vsega 40 m globoka. Premog tovorijo z nakladalnimi stroji na jamske avtomobile (shuttle car), s temi ga odvažajo 100 do največ 200 m daleč, nato izfresejo na gumijaste transporterje iter z njimi prepeljejo v separacijo. Delavci se prevažajo v jamo na delovni prostor in iz nje z gumijastimi transporterji. Hitrost transporterjev se da regulirali s pomočjo kontrolorja. V primeru okvare kakšnega stroja imajo v Jami posebno vozilo na lastni pogon, s pomočjo katerega spravijo nadomestni del k stroju ali sam stroj v delavnico. Zanimiva je bila tudi ta jama, ker praktično ni imela nobenega lesa. S stropnimi vijaki je bila utrjena krovni-na, katerih se potem 50% ponovno drobi. Dovod električnega toka v jamo se vrši s pomočjo kabla, ki je položen v vrlino. Transformator se postavi na dnevu v bližino vrtine. Z napredovanjem jamske fronte se potem premika tudi transformator na dnevu. Na ta način se prihrani na vodih in na padcu napetosti. Druga jama Zaigler III ie odkopavala 2/0 m debel šesti illinoiski sloj črnega premoga s 6000 kal. kurilne vrednosti. V tej jami se je prevoz premoga vršil z velikimi vagoni Mresači in električnimi trolej-Iokomo^vami. lama je odprta z 80 m dolgim vpadnikom. Premog se i7 vnnnnnv v iami iztresa v bunker pod vpadnikom, lu se nato odvaža z gumijastim transportnim trakom na dan v separacijo. Posebnost te jame je, da se po pohodnem vpadniku, ki je vsega 80 m dolg vrši prevoz delavcev s posebnim vozom, kjer je prostora za 14 delavcev. V jami prevažajo delavce z. vagoni in z električno lokomotivo. Dnevno daje ta rudnik 5000 ton črnega premoga, dela pa skupno 328 delavcev. Za črpanje vode uporabljajo v tej jami cevi iz plastične mase. V jami se nahaja tudi delavnica, kjer vršijo vsa večja popravila in imajo zato tudi tam skladišče rezervnih delov. Vsako okvaro lakoj odstranijo z zamenjavo z rezervnim delom. Pokvarjeni del nato takoj popravijo in oddajo v skladišče rezervnih delov. V jamski delavnici je zaposlenih na tej jami 42 specialistov. Kako pa izgledajo površinske zgradbe? Separacija, upravno poslopje, delavnica s kompresorji, kopalnica z lam-parno, vse se nahaja v barakah iz valovile aluminijaste pločevine. Daleč na- Postavljanje televizijske antene na newyorškem nebotičniku. V ozadju palača OZN Lillte Ročk, glavno mesto države Ar-kansas. To mesto leži na isti severni širini kot je Severna Afrika. Sem smo prišli 15. julija. Temu primerna je bila tudi temperatura. V senci je bilo 44° C. Da niso bi'e hotelske sobe in avtobusi umetno hlajeni bi mi težko vzdržali to vročino. Tako pa je v sobah v hotelu ali v uradih, v restavracijah in trgovinah povsod umetno hlajenje in kljub veliki vročini je samo okoli 25° C, torej ravno prijetna temperatura. V bližini LiHte Ročka se nahajajo največja ležišča boksita v ZDA in velike tovarne glinice in aluminija. Te rudnike smo si ogledali zaradi odvodnja-vanja tekočih peskov v krovnini sloja. delalo na enem kopu okoli 15 shreper-jev. Na tri shreperje pride en buldožer, kot pomožni stroj. Na drugem kopu je odkrival bager dragline z vedrom 9 m3 vsebine. Krovnino so odkrivali v treh slojih in premetavali v odkopani prostor. Isti bager je nato moral jalovino na jalovišču še enkrat premetati, da je napravil prostor za drugo. Boksit se koplje z bagri dragline s 3,5 m3 velikim vedrom. Bager z 9 m3 vedrom odkrije letno 1,200.000 m3 jalovine, od tega pa mora 30% še enkrat premetati. V jami je bilo zanimivo gnanje hodnikov, za kar uporabljajo )oyer Conti-nions miner. To je stroj, ki reže sloj v 65 cm širokih in 35 cm globokih plasteh. S petimi zarezi napravi ta stroi 3,5 m širok hodnik. V eni izmeni napravi 21 m hodnika, 3,5 m visokega in 2,2 m širokega. Rudo odvažajo s shuttle čari — jamskimi avtomobili. Ker ie ta način odvoza kontinuiran, meče conti-nions miner nakopano rudo kar za sabo na tla, od tam potem ]oy nakladalec tovori rudo v jamske avtomobile, ki jo odvažajo v jamski bunker za skipov izvoz. Na 1 Continions miner pride en nalagalec )oy ter trije jamski avtomobili. Vse to upravlja 5 delavcev ter je na ta način učinek na enega delavca okoli 4 m hodnika na šiht. Ker je ta jama izredno mokra, so tla v hodnikih gosto obložena s hrastovimi plohi, po katerih vozijo shutle cari. Za odvodnjavanje imajo batne sesalke, ker niso tako občutljive, tlačni cevovod je položen v vrtino ter ima 45 cm v premeru. Zaradi nevarnosti potopi've imajo tudi dve podvodni sesalki, ki lahko vedno delata. V tej jami smo srečali tudi prve črnce-rudarje. Zaposleni so bili kot vrtalci ter so zaslužili 1,87 dolarja na uro. V ostalih jamah nismo nikjer videli nobenega črnca-rudarja. V okolici lega rudnika smo si ogledali tudi raziskovalno vrtanje. Vrtajo v kvadratni mreži 30—60 m oddaljenosti. Dnevno navrtajo 3 delavci 150 vrtin Občudovali smo izredno hitrost in ročnost teh delavcev. Vsak delavec ie vedel kaj mora delati in delo se je odvijalo brez vsake besede. Še zaradi nečesa je to podie'je interesantno. V zadnjih 14 mesecih ni bilo nobene fluk-tuacije delavcev. Iz Little Ročka smo z avionom odpotovali v 730 km oddaljeni Colorado Springs. Med poletom smo opazovali pod sabo pokrajino. V začetku so bila bogata polja, čim dalje smo leteli proti severu tem bolj pusta je postala pokrajina. Leteli smo nad pustinjami, poraslimi z. redko travo. Videli smo suhe rečne struge, ki imajo vodo samo ob deževju. Iz Colorado Springsa smo odpotovali takoj z avtobusom v Pueblo. Pueblo je mesto s preko 100.000 prebivalci. Tukait živi tudi nekoliko tisoč Jugoslovanov. V Pueblu smo obiskali družbo Fuel and Iron Corporation. (Dalje prihodnjič!) Taborišče mladinske delovne brigade nad Velenjskim jezerom. Ali je tak postopek pravilen? Na ,sliki: Ena obeh grobnic padlih talcev ob cesti pri Frankolovem M Vse preradi pozabljamo! PRED DESETIMI LETI SO NACISTIČNI RABLJI PRI FRANKOLOVEM NA MESTU, KJER JE PREJEL ZASLUŽENO KAZEN KRVNIK SLOVENSKEGA LJUDSTVA DORFMEISTER, POBESILI OB CESTI STO SLOVENSKIH TALCEV, MED KATERIMI SO BILI TUDI TRIJE VELENJSKI RUDARJI. SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! ie prebivalstva šport Nekaj novic iz rokometa V »Velenjskem rudarju«, ki je izšel 20. januarja 1955 je bil pod gornjim naslovom priobčen članek, ki opisuje polek licitacije stanovanjskih hiš, last splošnega ljudskega premoženja, katero je izvedla posebna komisija imenovana od l judskega odbora mestne občine Velenje in kako je bil tovariš Bu^ kovec Peter, kot dražbeni udeleženec »izločen«. Očividno je, da je bil pisec tega članka o zadevi enostransko informiran, zato so tudi navedbe v njem neresnične in pomanjkljive. Namen teti vrstic je, bralcem pojasniti, kako je licitacija dejansko potekala. Na javno dražbo je bilo stavljenih sedem stanovanjskih hiš last splošnega ljudskega premoženja. Javno dražbo je izvedla posebna komisija, katere predsednik je bil tovariš Hudobreznik Franc. Interesenti, ki so položili 10% kavcije od osnovne dražbene cene katere-koli hiše, so imeli pravico, da sodelujejo pri licitaciji vseh hiš, ki so bile predmet prodaje. Pred pričetkom dražbe je bil dražbenim udeležencem točno obrazložen način liciliranja. Prva je bila stavljena na licitacijo stanovanjska hiša št. 7 v Velenju z o'snovno dražbeno ceno 220.000 din. Za nakup te hiše so se prijavili trije dražbeni udeleženci. Ceno sta dvigala Bukovec Peter in Hrovat Jožefina, ker je tretji licitant kmalu odstopil. Tovariš Bukovec je poslednjič ponudil 2T>2.000 din, za njim pa Hrovat Jožefina 262.500. Od komisije pooblaščeni izklicatelj to- RODILE SO: Rednak Jožefa, gospodinja iz Ple-šivca, stara 23 let — Jožico; Vrečar Jožefa, knjigovodkinja iz Pesja, stara 22 tet — Borisa; Casl Terezija, gospodinja .iz Velenja, stara 23 let — Jelko; Koželj Rozalija, gospodinja iz Velenja, stara 34 let — Emila; Jelen Marija, gospodinja iz Arnač, stara 36 let — Blaža; Avberšek Cecilija, gospodinja iz Kozjaka, stara 20 let — Staneta; Škru-ba Ivanka, gospodinja iz Podkraja, stara 30 let — Bogdana; Lampret Marija, gospodinja iz Pake, stara 30 let — Pavlo; L.uzar Ruža, gospodinja iz Ko-novo, stara 24 let — Borisa; Šumah Francka, gospodinja iz Pake, stara 31 let — Jožico; Golob Ljudmila, gospodinja iz Novega Velenja, stara 27 let — Romano; Vrabič Jožefa, gospodinja iz Pesja, stara 33 let — Albina; Lip-nikar Alojzija, gospodinja iz Plešivca, stara 23 let — Danico; Zevart Marija, gospodinja iz Plešivca, stara 41 let -Marjano. variš Melanšek Franc je dopustil še nekaj časa za premislek; ker pa tovariš Bukovec ponudbe ni zvišal, je bilo smatrati Hrovat Jožefino za najvišjega ponudnika. Točno je, da je tov. Bukovec Pefer hotel kasneje zvišati ponudbo, vendar je bila licitacija te hiše že zaključena in tega ni bilo mogoče upoštevali. Tovariš Bukovec je imel vsekakor priliko, da pravočasno zviša ponudbo, zato tu ne more bili govora o nepravilnem postopku komisije, o nezakonitosti, o naprej pripravljeni stvari itd. Po določilih uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada SLP ima pravico do licitacije stanovanjskih hiš iz sklada SLP vsak državljan FLRJ, med katerimi je tudi tov. Hrovat Jožefina, pa čeprav je hči bivšega lastnika te hiše. Ne vem zakaj v članku ni navedeno, da je tov. Bukovec kljub temu izliciliral eno od hiš, ki so bile predmet prodaje? Morda bi s tem prišel pisec v nasprotje s trditvijo, da je bil imenovani izločen. Pisec članka bi se moral o zadevi, ki jo opisuje, podrobneje zanimati. Tako bi odpadla neupravičena kriiika, ki je bila v tem primeru podana o članih komisije in o predstavnikih oblasti. Ze sam način opisovanja tega »nepravilnega postopka«, napačni priimek, iiiu-liranje z gospodično itd., vzbuja dvom o resničnosti in dobronamernosti članka. Seznanjajmo bralce o nepravilnostih, ki se dogajajo, vendar se o tem poprej sami prepričajmo. K. I. UMRLI SO: Švarc Jelka, upokojenka iz Skal, stara 75 let; Brifovšek Jožef, kmet iz Cirkovc, star 82 let; Ribič Ivan, upokojenec iz Pesja, star 70 let; Ograjenšek Helena, kmetica iz Silove, stara 70 let; Habe Jera, oskrbovanka iz Šaleka, stara 77 let; Strgar Štefka, gospodinja iz Velenja, stara 33 let; Jan Anton, upokojenec iz Kavč, star 83 let. POROČILI SO SE: Cobal Srečko, šofer iz Sfrumice in Točaj Frančiška, poljedelka iz Podvrha; Štifter Janez, šofer iz Pesja in Au-breht Angela, poljedelka iz Cirkovc; Banovšek Jože, kmet iz Silove in Lip-nik Marija, kmetica iz Zg. Ponikve; Vo-dušek Stanko, ključavničar iz Janško-vega sela in Povh Fani, trg. pomočnica iz Dobrne; Korošec Miha, rudar iz Kozjaka in Hriberšek Brigita, gosp. pomočnica iz Pake; Polenek J., rudar iz Saleka in Mastnak Zofka, poljedelka iz Šaleka; Soline Marlin, rudar iz Lopat- Kaj vse se letos obeta rokometu in njegovim ljubiteljem v Velenju? Znan je že vsaj približni razpored najvažnejših tekem. V aprilu bo odigran pomladanski del prvenstva štajerske cone — obe tekmi: z Ravnami in Račami»bosta v Velenju. 1. maja bodo Velenjčani sodelovali na velikem furnirju najboljših slovenskih moštev v Ljubljani. Maja bosta odigrani tudi finalni tekmi prvakov ljubljanske in štajerske cone. To bosta po vsej verjetnosti moštvi iz Velenja in Črnomlja. Za 3. julij so povabljeni na veliko parado slovenskih športnikov v Ljubljani, poleti bodo pa po vsej »nika in Zabukovnik Antonija, gospodinja iz Lopatnika; Razbornik Martin, kmet iz Cirkovc in Mihelič Olga, delavka iz Cirkovc; Uranjek Anton, rudar iz Pesja in Jankovič Terezija, natakarica iz Pesja. verjetnosti organizirali tudi velenjski rokomefaši večji furnir v malem rokometu. Ljubitelje rokometa bo gotovo zanimalo, da se obetajo tudi mednarodne tekme. Nekaj nemških moštev bo letos gostovalo po Jugoslaviji in verjetno se bo dalo z njimi pogoditi za gostovanje v Velenju. Seveda visi še vse skupaj precej v zraku. V kratkem bo Rokometna zveza Slovenije razposlala koledar teh fekem in proste termine. Pred kratkim je bil v Ljubljani ludi slavnostni plenum zveze ob priliki petletnice obstoja le-fe, na katerem je prejel tov. Centrih Edo diplomo za svoje delo. H koncu še razpored zimskih treningov, na katere vabimo vse ljubitelje rokometa, zlasti pa še delavsko mladino: ob sredah od 19. do 21. ure, ob ponedeljkih od 16. do 18. ure. Treningi so v Zadružnem domu. PREKLIC Podpisana Šuman Marija, gospodinja iz Novega Velenja, blok D 1, tem potom obžalujem karkoli sem žaljivega izrekla o Ferenčak Mariji, gospodinji iz Novega Velenja, blok B in obljubljam, da kaj takega ne bom več naredila ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega progona. PREKLIC Podpisani Jurko Jožef, rudar iz Lipja^ St. Janž pri Velenju, preklicujem kol neresnično in klevete vse, kar sem govoril o lovarišici Arlič Angeli, natakarici v »Buffeiu—slaščičarni? v Velenju. Iskreno se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega pregona. Jurko Jože OBISK PRI ZAHODNONEMŠKIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH Brez dvoma je ena zanimivosti, za katero se zanima vsak človek, ki gre v tujino, življenjski standard in življenje ljudi. Zelo težko pa je ugotoviti dejansko in objektivno sliko. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, hočem v pričujočem članku povedati. Ze v prvem delu mojega izvajanja »iz obiska pri Zahodno-nemških sindikalnih organizacijah« sem omenil občutek, ki ga človek dobi v prvih dneh bivanja v Zahodni Nemčiji. Človek dobi vtis, da žive ti ljudje mnogo bolje, kakor pa naši. Po proučitvi njihovega in našega življenja sem mišljenja, da moramo nujno obravnavati vprašanje življenjskega vprašanja iz dvoje stališč. a) življenjski standard na splošno; b) življenje delavcev s pojmom življenja in potreb naših delovnih ljudi. Nujno je pričakovati, da se bo kot prvo in drugo vprašanje, z ozirom na izredno visoko razvito industrijsko državo, pokazalo v veliki pozitivni razliki napram naši situaciji. Vendar pa ni tako. Življenjski standard, v katerega pripada prav vse od prihodov delavcev in nameščencev, do dvokoles, avtomobilov, cest itd., je brez dvoma precej višji, kakor je to z ozirom na našo zaostalost bilo do danes mogoče doseči. Mi vemo, da je bila Nemčija svobodna država in stalno izkoriščala druge države, da je bila Jugoslavija stalno do osvoboditve 1945. leta izkoriščana in tlačena država vse od njene ustanovitve 1918. leta. Poprej so bile naše pokrajine predel, ki je nekako Avstro-Ogrsko monarhijo varoval pred navali Turkov na te zemlje, so bile naše po-krajane žrtev stalnih ropt in izže-manj z ene strani od A\. .ro-Ogrske monarhije, z druge strani napadalcev. Šele po osvoboditvi 1. 1945 se je pri nas začelo z izredno hitrim tempom korakati k napredku, vendar jc v 10 letih kljub socialistični družbeni ureditvi nemogoče doseči države, ki so si več kakor 100 let svobodno gradile in urejevale svojo državo, pa še na račun drugih narodov (Nadaljevanje). Kakšno pa je tisto vsakdanje živ- žijo preko 1 DM manj, kakor moški ljenje delovnih ljudi? Kako je zado- (konkreten primer v rudniku smolastega ščeno neobhodnim potrebam, ki jih ima premoga Hausham — čistilec in čistil- •;••:•••.•-•.•. .>:.;.;...;.. ......... :•..•. .;.;'......: ..... . ... Delavski nemiri v Nemčiji. Po satelitsk vzhodnonemški vladi zatiran delavski razred se je uprl, vendar 'so sovjetski tanki upor v kali zadušili. vsak človek? Kakšni so zaslužki delavcev? Po primerih o podjetjih (rudnikih) na Bavarskem zasluži kopač v jami z delom v akordu od 15 DM do 17 DM 30 Dpf. Nekvalificiran pa od 7 do 9 DM. V kolikor so zaposlene ženske na delovnih mestih namesto moških, zaslu- ka vseh obratnih prostorov in kopalnic). Po našem .pojmovanju je to velika krivica za žene. Pri nas iudi nismo vajeni kosmatega (brutto) zaslužka in cele rajde odbitkov. Navajam en primer izplačila dobrega kvalificiranega delavca: brutto zaslužek..... 435 DM za poročene dodatek za 1 otroka .... J 4 DM Skupaj........ 439 DM Odbitki: Socialno zavarovanje . 47 DM Davek......- - 22.25 DM Cerkveni davek .... 1.75 DM Sindikat.......6,- DM Pomoč prebeglim . . . 2.70 DM Skupaj . . . Izplačilo . . . . 79.70 DM . 359.30 DM Pri teh odbitkih .pa ni vračunano stanovanje, za katerega plačujejo od 35 do 45 DM mesečno. (Vendar pa teh stanovanj še zdaleka ne moremo enačiti s stanovanji pri nas n. pr. v Novem Velenju). Stanovanja, kakor tudi zgraditev je groba — za našega človeka nekako nesimpatična. Poleg stanovanja pa je treba plačati lok, vodo itd. Ako samo še stanarino odbijemo od zaslužka tega kvalificiranega delavca, nam ostane za tričlansko družino 314.30 DM. Ta prihod mu mora služiti za vse potrebe. Kako s tem denarjem izhaja? V Haushamu sem se spoznal s Slovencem, ki že okrog 30 let živi v Nemčiji. Izvira iz družine Z- iz Velenja (šalek). Govorila sva o vsem mogočem, pa me nazadnje vpraša: »Daj mi po resnici povedati, kako pri vas ljudje živijo napram nam?« Seveda sem mu rekel, da ne moremo primerjati življenja naših delovnih ljudi z življenjem delavcev pri njih. To pa iz tega razloga, ker mi še nikdo ni odkrito povedal, koliko se n. pr. za prehrano 3 članske družine porabi v Nemčiji, da lo primerjam pri nas. Da odbijem stroške prehrane od plače v Nemčiji in pri nas in koliko bom v Nemčiji oziroma pri nas za ta ostanek lahko dobil. Potem bom šele lahko rekel, kje ljudje bolje živijo. Takole mi je odgovoril: »Jaz ti bom odkrito povedal, mislim pa, da boš tudi ti meni odkrito povedal. Jaz se ne morem niti najmanj hvaliti, da mi je bilo dobro. Kljub temu, da sem bil na srečo zdrav, kar danes nisem, kljub temu, da sem bil na najboljših akordih, da sem res pridno delal in dobro zaslužil, smo komaj živeli. Raje sva midva z ženo malo stisnila, samo da so otroci imeli. Imam namreč tri otroke. Zaslužil sem pa sam. Mi bomo šele sedaj začeli boljše živeli. Najstarejši sin se mi je izučil za ključavničarja in je sedaj zaposlen na rudniku in iako že dva zasluživa. Potem pa imam še dva sina, ki hodita še v šolo. Za hrano pa porabimo 600 DM mesečno in ne da bi ne vem kako razkošno živeli. Imamo ludi motor. Fantje so ga hoteli imeti. Kupili smo ga sedaj, ka tudi sin zasluži. Vsak mesec je dajal na stran del zaslužka, da se je nabralo za kavcijo, potem smo ga pa vzeli, sedaj pa mesečno plačuje 100 DM«. Tako mi je govoril lov. Z. A. rudar v Haushamu. Pokazal mi je potem tudi sobo-in otroško sobo ler kopalnico. Povedal je ludi, da mu je bilo za časa okupacije vse uničeno in da je znova začel leta 1945. Kljub motorju pa mu je stanovanje slabo opremljeno. V otroški sobi železne postelje, sicer pokrite s pernicami s skromno omarico za obleko, spalnica za moža in ženo pa je nekako podobna pri nas primitivnejši — skromni izdelavi. Verjel sem možaku, ker sem pri njem vse lo videl, da je res tako, kakor mi je pripovedoval. Jaz sem mu tudi svoje povedal, kako je pri nas. Seveda se je za vse zanimal in kar povpraševal. Tako ludi njegova žena. Pravi, da jo vse bolj in bolj vleče v Jugoslavijo, da vidi še enkrat svoje ljudi. Tudi ona je iz Velenja. Nekaj nemogočega se mu je zdelo, ko mu povem, da pri nas dobi oče enega otroka dodatek 3.000 din, za dva 5.500 dinarjev itd. pa lo, da za časa svojega bolovanja celo režijsko plačo, dočim pri njih dobi dodatek za olroke 4 DM kar ne zadostuje niti za 1 kg govejega mesa. Ako delavec zboli, potem dobi le 50% nadoknado za izgubljeno dnino, vendar ludi ne more dobili iznad 8.32 DM kljub temu, da bi mu teh 50% več izneslo. Iz lega primera sledi, da za samo prehrano človek po osebi porabi najmanj 100 DM mesečno in si lahko vsak za sebe ustvari sliko, kakšno bi mu bilo življenje, oziroma kakšno jim je življenje. Ni potem čudno, da je takšna bojazen, da nemški narod izumira itd. in da bo vprašanje kje dobiti toliko mladine, kolikor bo kadra (strokovnega) treba. Zelo simpatično se mi je pa zdelo to,, da nisem videl v gostilnah mladih lju'-di, pa tudi od starejših, ki še tu in tam posedajo, pijejo le pivo. Mislim, da je tukaj tudi glavni vzrok cena, saj stane buteljka vina od 14 do 18 DM, dočim pivo le 0,50 DM pa tudi brezalkoholne pijače so poceni. Ali ne bi bila potrebna tudi pri nas korektura cen predvsem v brezalkoholnih pijačah? Konec. Ali smo ukrenili vse kar moremo, da odpravimo pijančevanje Takšno vprašanje si prav lahko postavimo, ko opazujemo, kako se pri nas pijančuje. Kljub temu, da menda prav vsak, ki je prejšnji dan zapravil kakšen tisočak, drugi dan to obžaluje, toda žal le do prihodnjega izplačila, ko začne znova. Pa to za pijanca ni ecini udarec. S tem, da se je »osvobodil« marsikaterega »jurfS«, mu je doma prav goiovo zmanjkalo to in ono, pa naj bi bilo za prehrano ali ostale potrebe. Najiežje pa občuti pomanjkanje njegova družina. Težko si je zamislih očeta, ki mu v treznem stanju ne bi bilo težko gledali otročičke, ki po njegovi krivdi živijo v pomanjkanju. Vendar v pijanem stanju tega ne vidi, ni i se na družino spomni. Imamo primere, da brezvestni družinski očetje zapijejo vse svoje prejemke z otroškimi dokladami vred, ne da bi pomislili na žalostne, včasih celo strahotne posledice svojega neodgovornega počela. Vsi vemo, da je alkohol v zmernih količinah, sploh pa po težkem in napornem delu, kot ga imajo n. pr. ru- darji, sredstvo za poživljanje. Torej je kozarček ali dva le koristen, zato ne more nihče imeii nič proti temu, če si ga privoščiš. Tudi žepu se ne bo preveč poznalo. Kako se počuti človek, ki je prejšnji dan do nezavesli pijan, bo lahko prav dobro vedel vsak, ki se je že kdaj iako neusmiljeno »nažehtal«. Poleg tega, da je potrošil, morda tudi izgubil ali raztrosil, ker mu ni bilo v pijanosti škoda, niii ni znal čuvati — večje vsote denarja, kar je dalo povod za prepire v družini, je bil dva, tri ali štiri dni za tem dela nezmožen, kakor po domače pravimo »sklopfan«. Posledica tega je, da človek v teh dneh nima pravega teka, izmučen je mnogo bolj, kot da bi trdo delal, misli mu o'opijo, ves je mračen in brezbrižen. Za delo mu ni, nfi more delati tako, kakor bi to zmogel v trezem stanju — nezastrupljen. Posledice pijančevanja se odražajo torej tudi pri rednem delu, pri storilnosti in tudi pri previdnosti na delovišču. Par dni ne more dosegati običajnega učinka, da ne omenjamo neopravičenih izostankov, ki jih ima ob vsaki plači precej. Kdo trpi iz tega nastalo škodo? V prvi vrsti kolektiv in skupnost, on sam pa tudi cela številka v katere sestavu dela. Škoda za kolek'iv in skupnost je v tem, da zaradi manjše delazmožnosti in v zvezi z njo proizvodnosti ter neopravičenih izostankov izpade del proizvodnje, režijski stroški pa ostanejo isti, s čimer se podraži tona proizvedenega premoga, oziroma polna lastna ceno proizvodnje ter zmanjša upravičeni dobiček podje'ja, iz ka4erega i/plačujemo razliko in viške plač. Ali je to prav? Vendar je ta škoda v merilu močnega kolektiva, kot je naš in skupnosti minimalna, občutna pa je za tovariše, ki delajo s takimi »udarniki« na istem čelu ali številki. Tukaj pa je padec učinka in z njim povezanega akord-nega zaslužka zelo občuten. Vsak rudar pa prav dobro ve, da učinek kaj lahko pade, dviga pa se zelo zelo počasi. Vzporedno z njim seveda zaslužki. Iz navedenega je razvidno, da je vsak neopravičeni izostankar in le- mr TTTTTTTTTVTTTTTTVT1 Lanski mladinski festival v Kopru Nastop folklorne skupine in združenih pevskih zborov nuh direktno škodljivec svojih sotova-rišev, v katerih interesu bi bilo, da jili brez. sleherne sentimentalnosti izločijo iz svoje sredine. Ker pa vidimo, da se posledice pijančevanja odražajo v skupnosti, pa naj bo to največje ali male — lokalne, potem se tudi nimamo čudi'i, da delavski sve'i po podje'jih z vsemi sredstvi poskušajo zmanjša'i padanja proizvodnje in storitnos'i in odstrani'i vzroke s tem, da uredijo svoje pravilnike tako, da do neke mere pride do povrni've škode, z druge strani pa, da bi določene kazni vplivale na naše ljudi in jih pripravile k razmišljanju o rentabilnosti njihovega početja. Vkljub temu, da mora po našem pravilniku podjetja za vsak neopravičen izostanek izostankar plača'i eno režijsko dnino, da je torej takoj izgubil 2 dnini, je to le trohica povrnjene škode, ki je z izostankom povzročena. Tega bi se moral vsakdo zaveda'i in delali (mislim predvsem pri kozarcu) po preudarku in po pameti. To pa še ni najhuje, da je moral izostankar plača;i eno režijsko dnino za drobček povrnitve škode. Pravilnik podjetja v Rudniku lignita Velenje predvideva tudi to, da se za dva zaporedna izostanka delavec ali nameščenec odpu«tj iz službe, da se ravno tako odpusti iz službe za tri neopravičene izostanke v mesecu in za pet neopravičenih izostankov v letu. In kaj potem? Potem si mora iskati službe drugod in ako se ne bo popravit, bo tudi v novem podjeMu odpuščen. Povsod bo pa novinec. Po novi zvezni uredbi o plačnem sistemu pa ne bo nobeden delavec udeležen pri deli'vi dobička, kateri ni v podje4ju zaposlen 6 mesecev. Pa tudi marsikateri se je kesal že danes, ko se je delil lanskoletni višek in je mogoče zaradi tega, ker je imel v teku leta en neopravičen izostanek dobil le tri četrtine tistega, kar bi mora! dobiti, ali za dva neopravičena izostanka le polovico tega, ali pa za tri in več v letu ni dobil ničesar. Ali je to potrebno in ali ni v«ega tega v največji meri kriva pijača? Za}o bi bilo potrebno polen vseh prisilnih mer. ki jih imajo podje4ja. nekatera strožje, druga milejše, misliti tudi na to, da bi omogočili ma4erialno osnovo, s ka4ero bi tudi omogočili odklon alkoholizmu in s tem mnogo koristjlj poedineem, s tem pa tudi š'evilkam, kolek4ivu in skupnosti. To bi bila skrb za čimprejšnjo ustanovitev kan'in, zai'rkovalnie ali kakorkoli bi že imenovali to podjetje, kjer ne bi bilo nobenih alkoholnih pijač, pač pa bi si lahko naši delovni liudie po prihodu v i^m.e ali katerega koli podje'ia postregli z mlekom, kavo, čajem, kokto, limonado, oranžado ali katerim koli sokom, ki jih imajo celo kopico, zraven pa bi lahko dobil tudi nekaj za prigrizek — naj bo sir, šunko, salamo, klobase s kruhom ali žemljo itd. O tem je razpravljal že Centralni plenum Sindikatov in tudi že DS Rudnika lignita Velenje načeloma. Mislim pa, da je treba temu posvetiti vso skrb. Mislim, da bo marsikateri pomislil potem na to, kam bo odšel, da se po-krepča, poživi brez škode m v svojo koi ist. Predvsem za rudarje, ki delajo na vse tri i mene — podnevi in ponoči, je razumljivo, da zaradi tega, ker se ob napornem delu, pa še v vročini celih orem ur znoji, telo nekaj zahteva. On išče u'eši've tej zahtevi v prvi gostilni (za Velenje Rudarski dom). Razumljivo je pa potem, ako zahteva oranžado, citronado, jabolčni sok in dobi odgovor za vce to, da nimajo, imajo pa vino, si teši potrebe z vinom. Da je pa vino in žganje po trudapolnem delu in praznem želodcu naenkrat v glavi in v petah, to pa tudi vemo. In kaj sledi? Vse to, o čemer smo se že prej pogovarjati. Kdo je temu kriv? Upravnik gos'ilne v konkretnem primeru, ker ni poskrbel, da bi imel tudi brezalkoholne pijače. Ali ne bi tudi upravniki naših gostinskih podje'ij lahko več napravili za odpravo pre'iranega pijančevanja? Sigurno bi lahko! Ako ne bi bil po sredi zaslužek. Vendar pa, kaj bi bilo boli prav za poedince in skupnost? Obstojajo tudi predpisi o redu v naših gos'iščih, vendar se ti predpisi, ki jih izdajajo naši lokalni organi ljudske oblasti ne upoš'evajo, naše inšpekcije pa tudi ne posegajo dovolj v te prekrške. Mogoče je naše osebje v gostinskih podjetjih že pozabilo na zakoni*e odredbe (odloke), v katerih je predpisano, da se alkoholna pijača mladini pod 18 let ne sme izdajati, da se opi*im ljudem piiača ne «me i-daiaM, da je treba izdajanje pijač zaključili ob določeni uri. Vendar vsi ti predpisi in odloki, da o drugih s'vareh sploh ne govorimo, se po navadi ne upoštevajo. Kaj pa inšpekcije? Tudi one bi lahko tukaj mnogo več napravile. Prepričan sem, da ne bo natakarju vseeno, ako bo za prekršek plačal 5 do 10 tisočakov ali upravniku gosMnskega podje'ja, ako se ne bo držal reda in upoš'eval predpisov oziroma odlokov naših občinskih ali okrajnih forumov ljud=ke oblasti. Te stvari, ki so v kra(kem nanizane, noj bi bile resen opomin nad vsem skupaj, da napravimo vsak po svoji strani več za prepreči'ev škode, ki jo pijančevanje povzroči posameznikom, družini, kolektivu in skupnos'1 Bilanca pa bo v bodoče lahko samo večje zadovoljstvo in uspeh za nas v«e skupaj. Močilnik Tone V SOBOTO 19. FEBRUARJA ZVEČER V RUDARSKI DOM NA MASKARADO DPD SVOBODE ODLIČEN PLESNI ORKESTER KONKURENCA MASK — PROGRAM S svojimi prvovrstnimi izdelki in konkurenčnimi cenami se priporoča novo otvorjeno tapetništvo ERHART MIRANA VELENJE (pri Golu) Javna zahvala Ob težki, nenadomestljivi izgubi, ki nam jo je prizadejala neizprosna usoda s smrtjo našega dragega, nepozabnega očka Tončka Žolgerja smatram za svojo dolžnost, da se v svojem in v imenu svojih oirok najpri-srčneje zahvalim vsem, ki so mi stali ob strani in mi pomagali v najtežjih urah življenja. Posebno se zahvaljujem delavskemu svetu, upravnemu odboru in sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje za denarno in materialno pomoč. Imenoma se zahvaljujem tovarišema Uranje-ku Karlu, predsedniku rudniškega sindikata in tov. Hajsingerju za vso plemenito tovariško skrb ter vsem darovalcem cvetja in govornikom ob odprtem grobu. Ana Zolger, z otroci Branko, Jankom in Darkom 1 KINO „Svoboda" VELENJE predvaja od 15. februarja do 15. marca 16.—17. II. Vrni se mala Sheba — am. 18.—20. II. Moj sin profesor — iialij. 23.-24. II. Čarobni fižol — amer. barv 25.-27. II. Veruj v mene — mehiški 2.- 3. III. Zlata čelada - francoski 4,— 6. III. Skrivnostni profesor — angleški 9,—10. III. Dvoboj pri srebrnem potokw — ameriški barvni 11.-13. III. Sfari grešnik - avstrijski!' 16. —17. III. Pol nade — italijanski