SL0VENKA LETNIK V. ŠTEV. 10. AFORIZMI K ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA ŽENSTVA. IVANKA. Življeivska borba današnje družbe se vrši izvečine v znamenju samopomoč', ki sloni na organizaciji — združevanju. Orga- nizirajo se vsi stanovi, delavski in meščan- ski ; vsi iščejo varstva in spasa v samo- pomoč'. Tudi posamezne politične stranke nastopajo v obl'ki org'an'zacij. Vsled razmer je danes i za ženske nastala potreba lastne organizacije, in žen- stvo se že tudi vsaj deloma zaveda te potrebe, kar pričajo mnoga ženska društva po vseh državah. Tudi v Slovencih že imaoKj sledi ženske organizacije, n. pr. društvo učiteljic, zavod sv. Nikolaja in v novejši dobi »Splošno slovensko žensko društvo«, katerega edino hočem danes upo- števati v nastopnih vrsticah. »Splošno slovensko žensko društvo« ima jako važno na'ogo s pogledom na organizacijo slovenskega ženstva. Želeti je le, da društvu pristopi čim največ našega ženstva, ki stoji v eksistenčnem boju — najsi bo že na šolskem, uradniškem, trgov- skem, tovarn'škemi ali katerem koli drugem polju. Potem pa mora z vsemi močmi stremiti za tem, da svojim udinjam. č'm najbolj koristi v kulturnem zmislu. Pred vsem mora društvo gledati na to, da se široki sloji slov. ženstva seznanijo z vpra- šanjem, ki je danes najaktuvalnejše. Mislim na socijalno vedo in posamezne njene pa- noge, katerih glavna je pač žensko vpra- šanje. Zenstvu je danes nujno treba, da spozna splošni socijalni in v njem svoj položaj. Le tako bo mogoče ženam spoznati tudi svojo nalogo, svoj namen v družbi ter si izbrati pravo pot v dosego teg-a namena. Predolgo se je že preziralo dejstvo, da življenjska naloga, življenski namen žena ne obstoji samo v fiziškem materinstvu, da so marveč tudi žene poklicane, da se de- janski vdeležujejo na razvitku in napredku človeške družbe. Morda bi danes ta družba stala na drugače popolni kulturni stopinji, da niso moški izključili žen od znanstvene izomike ter tako polovico človeštva potis- nili v temo nevednosti. Marsikje se danes že spoznava ta zmota v razvitku človeštva ter se je skuša emancipirati. A danes je postala stvar težja, kompliciranejša. Žena v svoji nevednosti ne stoji več v rezervi, ampak je, prisiljena po razmerah, stopila sredi v življensko borbo — nevedna, n e p r i p r a. v 1 j ena. Sedaj ne velja več žene samo izobraževati ter jo polagoma pripravljati na poznejše delo, marveč treba ob enem in takoj računati z njo tudi kot z aktivno vdeleženko v eksistenčnem boju. Zato pa danes ženam ne zadostuje več združevanje v svrho izobrazbe, marveč jim treba ob enem strokovne organi- zacije. V »Slovenki« je bila že lansko leto sprožena misel o strokovni organizaciji slo- venskega ženstva. Uredništvo je hotelo s priobčevanjem poročil o delavskih razme- rah vseh strok, v katerih so zaposlene tudi ženske, vzbuditi mej našim ženstvom zmisel za samopomoč in zanimanje za strokovno organizacijo. Ponovno je ».Slovenka« pozi- vala in prosila, naj bi različne uslužbenke in 4elavke vposlale taka poročila, ali žal, zaman. Poročila so poslale le nekatere trgovske uslužbenke, ki so bile pismenim potom osebno v to naprošene. Sicer pa se 261 ni nihče niti ganil mej našim ženstvom, in uredništvo, uvidevši, da osamljeno nikakor ne more izvesti ogTomnega dela, ki bi ga bilo treba, da bi se naše ženstvo strokovno organiziralo, odložilo je zadevo za ugod- nejši čas. Ali strokovnih organizacij nikakor ne smemo pustiti iz vida, kajti gotovo je, da se bodo prej ali slej morale izvesti tudi med slovenskim ženstvom. Dobro je torej, ako se bavimo s to stvarjo. Kaj je strokovna organizacija? »Stro- kovna organizacija« se imenuje združitev delavcev ali delavk jedne stroke v posebno društvo. Namen strokovnih organizacij je solidarno postopanje vseh delavcev jedne stroke v varstvo in prospeh njihovih de- lavskih koristi in pravic. To se pravi z drugimi besedami: ojačanje delavske kon- kurence napram delodajalcem. Kapitalisti namreč, ki oddajejo delo, so sebični in gledajo vedno na to, da bi od dela, ki jim ga izvrše delavci, imeli čim več dobička. Zato dajajo delavcem čim manjšo plačo in zahtevajo od njih čim več dela. To se pravi, da delavce izkoriščajo, kolikor le morejo. Če se pritoži en delavec ali tudi njih več proti takemu izkoriščanju, tedaj se delodajalec razkorači, češ: Komur ni prav, naj gre ! Pridejo pa drugi ! In dotič- nik ali dotičniki rjije potrpe, nego bi odšli, kajti kruha jim treba ! Delodajalec pa po- tem še huje pritiska delavce. Drugače pa je, ako so delavci strokovno organizirani. Tedaj delodajalec nima opraviti s posa- meznimi delavci, marveč s celo organizi- rano armado, v kateri velja načelo : Vsi za vsacega, vsak za vse ! Kadar organizirani delavci kake stroke uvidijo, da jih delodajalec preveč tlači in izkorišča, ter si hočejo zboljšati svoje de- lavske razmere, tedaj se zberejo na posve- tovanje. Skupno potem določijo in formu- lirajo svoje zahteve ter jih predlože delo- dajalcu. Ako jim ta noče ug-oditi, pretrgajo delo ter stopijo v stavko ali štrajk. Delo sedaj zastaja, in delodajalcu gine dc^biček, ki ga ima od dela svojih delavcev. O tem treba pomniti, da so strokovne organizacije, ki se nahajajo ne le v jedni deželi, marveč v celi državi, spojene v zvezo, ter je tal-.Splošno slov. žensko društvo«, čegar naloga je, da obdela to ledino. Naši oficijelni socijalisti, ki temu društvu nikdar niso bili posebno naklonjeni, pravijo sicer, da je i.sto buržoazijsko in da proletarke nimajo ničesar pričakovati od nj(.'ga. Ali mi se držimo fakta, da se je društvo na- čelno izreklo za jednakopravnost vseh sta- nov, da se v društvo sprejema ženstvo brez razlike stanu in da je društvu namen izobrazba tega ženstva. Ako bo društvo delovalo po svojem programu, bo storilo mnogo. Strokovne organizacije bodo ])ot(;m ](.¦ naravna posledica tega delova- nja. In da bo »Splošno slovensko žensko društvo« vršilo svojo nalogo, smemo pač pričakovati. Toliko smo lahko prepričani, da meščansko žcnstvo, v kolikor je ali bo pristopilo društvu, ne bo špekuliralo na koristi, ki jih ima njegov stan od neved- nosti proletarke, ter ne bo oviralo vsestran- skega izobraževanja iste s pomočjo dru- štva. Tudi v socij. demokratični pol.tični organizaciji se nahaja mnogo mož iz bur- žoazije. Na vsak način torej moramo misliti tudi pri nas na strokovno organiziranje ženstva, in dobro bi bilo. če bi se »Splošno slovensko žensko društvo« takoj spočetka bavilo s to zadevo. Kajti, ako to delo Vza- mejo v roke naši socijalni demokratje, kakor to namigujejo v svojem organu, se je, kakor zdaj stoje stvari, bati škode. MOJI NOVI ČREVLJI. A-A. Pred mano stoje moji novi črevlji. Trdi so in močni — pošteno domače delo. Tako se tudi .spodobi ; kajti moja pot je strma, kamenita in dostikrat blatna ... Za svitli parket in mehke preproge niso moji novi črevlji — moja pot namreč ne pelje tja ... Moji novi črevlji so trdi a zato močni. In čudne misli se mi vsiljujejo ob po- gledu na te moje črevljc . .. Ali, prav za prav, muči me velika radovednost. Namreč: radovedna sem, kam neki vse pridem v teh svojih novih črevljih ? To je zame zelo zanimo vprašanje, da ne rečem : pereče. Kajti moja pot ni le strma, kamenita in dostikrat blatna, marveč tudi zelo nedoločena in zavita v r.-.eglo... To se pravi : neizhojena je — namreč neuglajena . .. Komaj je kdo pred mano hodil po njej. Ni mi torej znano, kodi v:;c me po- pelje ta moja pot, ali — kakor sem rekla preje — kam vse pridem v svojih novih črevljih po tem potu .. . Hočem namreč reči, da na vsak način hočem po svojem neizhojenem potu dalje . .. In tu se zelo lahko zgodi, da pridem — • kakor že večkrat — do križpota . .. Hočeš- nočeš, pomešati se moram z ljudmi, ki hodijo po širokem, uglajenem potu, in tu se pred vsem lahko pripeti, da stopim s svojimi trdimi črevlji komu na kurje oko — kajti skoro vsi ljudje imajo kurja očesa . . . Resnično se torej čisto lahko zgodi, da pridejo moji trdi črevlji v dotiko s kurjim očesom tega ali onega človeka. T^otem gorje mi ! Dotičnik bo bolestno in srdito zakričal : — Au, au ! Ti teletina, kam pa divjaš, da ne gledaš, kam stopaš !.. . Ako hočeš 263 preko na S e poti, potenl počakaj, da odi- demo mimo, ali j)a se ponižno in previdno prestopaj, da ne stopiš na naša kurja oč(;sa . . . Okrog mene se vstavijo tega človeka prijatelji in tudi neprijatelji. Prvi — tudi nje so namreč naenkrat zapekla kurja očesa - - potegujejo z mojim nasprotnilcomi ter me sujejo v rebra in kriče nad mano, drugi pa me gledajo pomilovalno ali pa mi osrčujočc prikimavajo z glavami . .. Cesto pa se tudi zgodi, da si prejšni so- vražniki o tej priliki naenkrat sramežljivo sežejo v roke ter ])3tem vsi skupaj ne- usmiljeno udrihajo po meni. .. Resnično, tudi to se zgodi. A časih ni tacega kravala vsled za- detega kurjega očesa. Ako so namreč moji črevlji naleteli morda na kurje oko kakega moža. ki se imenuje »Naš dični« in ki se, bogvé zakaj, strašno boji javnega hrupa in se izogiba vsakega razburjenja vpričo ljudi, ker bi to menda motilo njih vzdušno vzgledovanje — tedaj ta mož ne zakriči nad mano. Pač pa ne uide mojim očem, kako nervozno, a tajno potegne za rokav nekega častitega moža, ki se mi je dobrohotno umaknil, ter mu z gnjevom in gnjusom pokaže na moje trde, neotesane črevlje, rekoč: — Kako se umikate takemu človeku! Ne vidite njegovih trdih, neotesanih črev- Ijev? . . Pa se drzne stopiti na moje kurje oko . .. Nesramnost. A propos ! Saj poznate moje zaslug-e ? .. . In oni častiti mož, ki se mi je dobro- hotno umaknil, se jezno obrne od mene. Pa še drugo se mi lahko zgodi v mojih novih črevljih na križpotu. Kako lahko namreč, hodeč .skozi množico, zgre- šim prvotno smer svojega pota... Kako lahko se tudi zbojim njegove kamenite str- mine ter krenem za drugimi po uglajeni široki cesti.. . To bi bilo zelo usodno, kajti moji črevlji so napravljeni samo za strmo, kamenito pot,, za ravno in gladko cesto niso ustvarjen! ... tn lahko b! se zgodilo, da se spodtaknem v njih in padem, in množica bi šla posmehuje se preko mene . .. To bi bilo grozno. A tudi, če srečno pridem preko križ- pota ter v svoji smeri — bogvé, ali kdaj pridem do cilja, ali pa končno spoznam sama, da sem se motila v prvotnem iz- biranju pota ter šla v smeri, ki sploh ne vodi h kakemu cilju, da sem torej lovila fato morgano ? Eh, to bi bilo hudo! Ali pa morda v svojih novih črevljih pridem do cilja? Kdo ve? Kajti moji novi črevlji so trdi in močni ... PRAVICA DO ŽIVLJENJA. ZOFKA KVEDER. PRAGA. Drama v štirih dejanjih. Tretje dejanje. Yrt z drevjem, .'itezicami, klopmi in cvetjem. Prvi prizor. Pepi, Berta. Pepi sedi v svojem vozičliu poleg njega stoji Berta: Kako je krasno ! Vse dehti. In ta zrak ! Zdi se mi, da še ni bil nikdar tako čist. (xlej, kako trepečejo listi. Nobenega vetra ni, a vse drhti in trepeta. Zrak mig- lja, kakor, da se dvigajo nevidni, sočni, topli vonji iz vsacega peresa. Življenje je to ! Vse rase, vse se širi, vse cvete in ze- leni, vse je sveže in polno moči. Berta: Da, človeku je, kakor, da hodi v duhtečih oblakih kadila, ki g-a zažig'a priroda na svojih neštevilnih oltarjih. Taki dnevi polni vonjev, svežosti in jasnote me opajajo. Legla bi na svežo zeleno travo, med najlepše, najbolj duhteče rože. Cvetje bi me obsipalo in jaz bi sanjala, sanjala o nečem lepem, krasnem. Taki dnevi me opajajo. Pepi: Da, tudi jaz bi zatisnil oči iii sanjaril. A vendar mi je tako otožno v duši. V vsej tej krasoti sem jaz edini, ki moti to di voto, to pevajoče soglasje. Glej, niti jednega suhega lista nikjer. Niti jedne 264 uvele tiilke. Jesen je še daleč. A jaz sem kakor pozni jesenski dan brez zelenja, brez svita. Moja duša je kakor mokra, umazana megla, ki se vleče po praznih, mrtvih njivah. Berta: Ah, ne, kaj zopet g'ovoriš ! .Sentimentalita, o sentimentalita! Pepi smehlj.ije : Pa res! Kaj hočeš, jav- kati je že moj poklic. (Zasmej.-i sc tipico.) A kaj ti, Berta ! Berta: Jaz, jaz nič. Da, čuješ, jutri je zadnji dan. Odločiti se moram. Pepi; Kaj se Se nisi? Berta : Kol kokrat že, a vselej dru- gače. To je težko. Kaj pa sem, da bi ravno jaz morala biti srečna, da bi vsi drugi morali trpeti, da bom jaz srečna?... Kako morem to zahtevati ? . . . Ce vzamem Ponikvarja bo vse, kakor je bilo, ako ga ne vzam^em, porušila se bo cela družina. In Bog ve, ako bo vse to kaj hasnilo. Bog ve, če kljub temu kaj dosežem. .Sre- ča ? ! K^aj pa je to ? Ljubezen, premoženje, zdravje?! To je vse tako relativno. Pepi : Jaz ti ničesar ne svetujem, vse posledice boš morala nositi ti sama za se. Odloči se tako ali drugače. Vprašanje je le, kaj je pošteno in kaj ni. Kaj je tu res kaka velika razlika, da greš na ulico za nas, ali pa da se prodaš Ponikvarju. S svojim telesom bi nas vzdrževala v vsa- kem slučaju. Brutalna je ta resnica, ali resnica je. Ti veš, kako jaz mislim. Člo- vek nima pravice do žrtev. Ako je sam preslab, naj ne zahteva žrtev v imenu usmiljenja ali ljubezni. Ali bi bilo pravično, da močnejši odstopajo od sreče za to, da bi mogli drugi, slabi, vegetirati? Mi slabi moramo odstopiti. To je naravno in to edino je pravično. Berta : To je strašna filozofija. Pepi : Xi strašna. Jaz mislim, da bi vsak človek v sebi moral imeti ta čut. Glej, stotisoč bolnih, starih ljudi živi na primer po hiralnicah in azilih. Nič nimajo od življenja, nihče jih nc ljubi, nimajo so- rodnikov, ne prijateljev. .Samo tako brez svrhe žede tam in čakajo na smrt. Imajo stanovanje, jesti in obleko, a za nič niso, sami pod seboj trpijo. Ne vidijo, ali ne slišijo, po udih jih trga, hromi so, a ven- dar žive, žive. Imajo jesti in piti in stano- vanje, med tem ko stotisoči drug-i, zdravi, krepki, mladi gladujejo, umirajo pomanj- kanja, — oni, ki bi še delali, še koristili, katere bi življenje že samo na sebi osrečilo. Berta: Ali kaj naj store? Pepi : Kaj naj store ? Kaj misliš, da bi bil res tako velik zločin, da sami po- teg-nejo črto pod svoje življenje, da sami mirno obračunajo s seboj ? Jaz mislim, da bi še ta zadnji trenotek bil lep in vzvišen za nje. Bolj bi jih gotovo poviševal, nego tisto nizko pehanje za ono jadno životare- nje, ki jim še preostane. Oni sami in tudi drugi nihče nima nič od tega. da živijo. In še nekaj! Vsak bi porabil in izcrpil vse svoje moči do zadnjega. Živel bi tako dolgo, kakor bi se dalo. Mesto, da bi še par let vegetiral, živel bo še jedno leto in potem bo obračunal, zakaj tako vegetiranje je slabše kakor smrt. Življenje je nekaj ve- likega, krasnega . . . Berta: Vidiš! Pepi : Da, dokler ima cilj in smoter. Ah, to so veliko stvari. Človek časih tudi še takrat lahko koristi, kadar res ni za nič več. Kaj misliš Berta, sem jaz že res tako nepotreben ? Doslej sem bil tvoja sitna, malenkostna guvernanta, ne ? Berta ga objame: Ah, molči, toliko se ti imam zahvaliti. Ti niti sam ne veš, koliko! Pepi : In reci mi. Berta, ali ti res ljubiš Maksa ? Berta : O da, ljubim ga, g'otovo ga ljubim. A vendar mi je težko. Kaj sme biti ljubezen tako egoistična ? Pepi : .Sme biti. Berta: Ko bi vedela, kaj je bolje, žrtvovati se, ali biii egoist! Vsi smo ego- istični. Zakaj hočejo, da vzamem Ponik- varja ? Iz egoizma. Če bi oni ne imeli 265 nikakega dobička, bilo bi jim vse jedno, kaj storim. Vsi smo egoistični. Razlika je samo, zakaj. Oni liočejo imeti dovolj vsega, jesti in piti in nič skrbi, jaz hočem ljubiti, hočem srečo, pa naj bom tudi lačna, naj imam skibi. Oni mislijo, da je pravica na njihovi strani, jaz bom mislila, da je na moji ! Pepi : Na tvoji je. Ali oni so odločni, ti si pa omahljiva. Berta : Ker bi rada. da bi bili vsi srečni, da bi bilo vsem po volji, njim in meni. Pepi : To je nemogoče, in samo slabi, breznačajni ljudje govore . tako. Slabiči ! Pravi človek ne bo fantaziral o takih me- glenih idealih. Žrtve ! Življenje hoče vedno žrtev. Ti ali jaz. Jaz sem hrom, brezmočen, slab, in naravno je, da moram biti žrtva jaz, ako je mogoče, in ne ti, zdrava, krepka, mlada. Berta : In oče in mati ? Pepi : Zdrava sta oba. Ne bodeta obu- pala. Ne misli, da pride obup, kar čez noč. Nasprotno, morda bo še bolje za nje. Boš videla. Nesreča je za nas velik bla- goslov. Najprvo bežimo in se skrivamo, a ko ni nobenega skrivališča več, postanemo junaki. - - In ako se tudi žrtvuješ, misliš, da ostaneš '.i jedina žrtva ? Ktij pa Makso ? In tvoji otroci ? Ako postaneš Ponikvarjeva žena in mati njegovih otrok ? Misliš, da nimaš nobene odgovornosti od tega, komu rodiš otroke ".' Misliš, da tu ni nobene raz- like, ali očeta svojih otrok ljubiš ali ne ? Tu se gre o žrt\'ah ! Človeštvo ne bo nik- dar napredovalo, ako bomo gledali vedno le nazaj. Kaj smo dolžni onim za nami, o, to vemo zelo dobro, ali o onih bodočih, ki imajo tudi pravice do nas, o teh se ne govori ! Berta : O tem nisem še nikdar razmiš- Ijevala, res. Pepi: Razmišljaj sedaj. Smešno je si- cer, da te jaz na to navajam, — ali . . . Berta : Nekdo gre. Makso. Drugi prizor. Pepi, Berta, Makso. Makso prih.aja od struni : Nisem mishl, da vaju tu dobirn. Lep dan. (iioče iii dalje.) Pepi: Kam greš? Ostani pri nama. Makso zelo rezervirano: Vidva imate svoje pogovore. Pepi: Katere tudi ti lahko poslušaš. Makso : Samo motil bi. Berta stopi k njemu in g;i prime za roko : Ostani ! Makso v zadregi : Da naj ostanem ? Berta : Da, ostani. Moraš ostati Jaz te potrebujem. Makso : Potrebuješ, kako to ? Berta : Kaj si slep ? ! Vsi so za menoj, vsi me pode, vsi hočejo nekaj od mene. Stori, ne stori! ... In jaz tekam v tem krogu ili sama ne vem, kaj bi. Nekak cilj potrebujem. Izven sebe. a zopet za me. Komu naj verjamem? Sel)i, drugim? V koga naj zaupam ? In ti stojiš tu, kakor da se te vse to ne tiče. Ti ! Mesto, da bi stopil k meni, me objel trdno in močno, mesto, da bi rekel, rad te imam in ne pu- stim te, moja si, pa naj se zgodi, karkoli ! Pepi stisne jo k sebi: Ah! (a takoj zopet jo odrine proč:) Ne, ne, saj ne veš, kaj govoriš! Berta : Ne vem, kaj govorim ? ! Ne, vidiš, sedaj vem. Ljubim te. In ti mene ljubiš. Ljubiva se, zato morajo iti najina pota skupaj. Zato moraš ti stati na moji strani, zato se moraš z menoj vojevati v tem boju. Ah, Makso, ako si ti z rnenoj, ne bojim se ničesar. Ako vem, da me ti lju- biš, ne bom več omahljiva. Makso, kaj me ne ljubiš ? (.stegne roke proti njemu.) Makso stopi korak nazaj : Berta, vzpame- tuj se. Ne poslušaj čuta. Laliko je reči : Ljubim te ! Ali jaz nimam nič. Ti si nava- jena vsega dobrega, v vsaki družbi so te bili veseli, kadar si došla, Ako mene lju- biš, ako meni slediš, ne bo več tako. Ti ne veš, kaj je revščina, ne veš, kadar člo- vek ne ve, kaj bo opoldne jedel, kje bo zvučer spal. To vse se nama lahko pripeti. 266 Ako ne najdem takoj službe, ako jo zgu- bim, pridejo skrbi, pride beda v svoji naj- krutejši podobi. Boš videla . . . Berta : Ah, boš videla ! , . . In kaj za to. Delala bom tudi jaz. Pa pojde. Samo daj, ne bodi tak, ne bodi ! Ako zamudiš ta hip, ako me sedaj odbiješ, potem je sploh vse izgubljeno. Reci mi, da me lju biš, pripoveduj mi, kako me boš rad imel, kako boš pogum(>n in delaven in podjeten za nas vse. Ah, jaz vem vse lepše, nego ti. Oče in mati in Pepi pridejo k nam. Imeli bomo samo dve sobici, midva jedno in oni trije jedno. In vsi bomo tako pridni. Oče, ti in jaz bomo v službah ves dan, mama bo doma gospodinjila, in ko pridemo vsi iz naših komptoirov domov, bomo tako veseli in srečni, ah ! Pepi bo mesto nas citai in se učil in zvečer nas bo zabaval in razvedroval. In vsi si bomo tako blizu, tako radi se bomo imeli! Vsi bomo bolji, kakor smo sedaj. Makso! (Poj^leda ga neopis- ljivo udano in vabljivo.) Makso jo objemlje : In res me tako lju- biš? Saj ne verujem! O ti! .Saj ti ne veš, kako dolgo te že ljubim, kako zelo te ljubim ! Vse bi dal za te, vse ! .Srce bi si iztrgal iz telesa! Ah, ti, ti! Nikdar nisem sanjal, da te bom kedaj držal tako v ob- jetju, da ti bom tako blizu gledal v te tvoje drage, drage, mile oči. Berač sem bil. Nihče me ni rad imel, povsod sem bil tujec. In sedaj prideš ti, draga, in me po- ljubljaš. Niti v sanjah nisem mislil, niti v sanjah . , . Glej, tako težko verujem. (Prime jo za rame in jo drži od sebe r) Berta, je reS ? Berta, ali se zavedaš, za kako življenje se hočeš odločiti? Tvoje prijateljice te bodo srečale na ulici, ali komaj da ti bodo odzdravile, znanci bodo govorili: kaj ji je bilo, da je vzela tega človeka ? Kako službo ima ? Knjigovodja je, blagajnik, pisar, komij. To je toliko kakor hlapec. — Berta, jaz se bojim, tako strašno se bojim. Ako mi ti kedaj očitaš, da sem nič, ako čitam kedaj v tvojem pogledu, da ti je žal, da si združila svojo osodo z mojo. Premisli ! Ne odloči se tako hitro. Jaz te pustim. Izbrisal bom iz svojega spomina vse to, kar si mi rekla. Sedaj si razbur- jena, počakal bom. Greh bi bilo, da so sedaj oklenem tvojih besed, sedaj, ko si vsa zmedena, (.'opusti jo in hoče oditi.) Berta stopi mirno la njim : MaksO ! (Dvigne njegovo roko in jo poljubi) : Ako boš tudi zadnji hlapec drugim, meni boš vedno gospod ! Makso : Tako me ljubiš ? Sedaj ti ve- rujem. (Olijamo jo) Pepi : Na me sta pozabila. Berta hiti h njemu: Nc, nisva. Si zado- voljen z menoj ? Pepi : .Sem. Ali dobro te poznam. Ni še končano. Moja Berta jo tako omahljiva. Videl sem co zadnje dni. Berta : Ko nisem ničesar vedela. Ko je Makso hodil okrog-, kakor da me ne pozna. Makso : Moral sem. Jaz niti nisem prav vedel, ali me ljubiš ali ne. Vse je prišlo tako hitro. Naenkrat si se spremenila. Berta: Ali krasno je, ne? Ali, drži me, drži ! Makso jo objame: O, Sedaj te ne izpu- stim, nikomur te ne dam. Pepi: Da, sedaj jo le drži. O, ona j(; dobra, samo idealistika je velika. Da bi bili vsi zadovoljni, bi hotela, a to ne gre, in take misli so nevarne. Človek postane mehek, mehek! Imejta se rada, ali idita vedno ravno naprej k cilju, brez ovinkov. Nikomur ne storita nič zalega. Če pa pride do žrtev, ne žrtvujta se slepo in za nič. Zakaj bi se človek metal proč, ako je to brez koristi, ali brez velike koristi. Močna bodita in trda, če je treba. .Slabiči ničesar ne dosežejo, niti za se, niti za druge. Tako lepo in idealno ne bo, kakor misli Berta, a morda tudi tako črno in žalostno ne, kakor misliš ti. Makso : In če bo tudi, najina ljubezen nama bo vse olajšala. Kaj ne Berta ? (Objame jo.) 267 Tretji prizor. Prejšnji, Zima. Zima se je iz ozadja neopazen približal, sarka- stičnu : Ah, glej idilo ! Kaj se pa godi tu ? Res, krasno ! Naša nedotakljiva Berta se tu, pod protektoratom svojega bratca, ob- jemlje s tem ... s tem . . . (Vedno bolj jezno.) Težko je najti pravo besedo ! Tako toraj se plačuje moja dobrota ? ! Vsi molče. Zima Berti: Ti se mi takoj poberi v hišo. S teboj bom pozneje obračunal. Temu gospodu pa moram povedati, kar mu gre. No, ne pojdeš ! Berta: Jaz ostanem. Naj se vse raz- jasni. Zima : Tudi dobro. Še bolje. Lahko takoj čuješ vso slavo tvojega junaka. (Maksu): Ti, te ni pra\^ nič sram? Makso stopi korak naprej : Ne, ne VCm zakaj ? Zima : Ah, ne veš zakaj ? Kako dolgo si že v moji hiši ? Makso : Odkar pomnim. Zima : Da, niti hoditi nisi znal, ko so te prinesli k nam. Kdo te je zredil ? Kdo te je dal v šolo? Kdo te je vse naučil, kar se mora vedeti v trgovini. Makso : Vi sami. Zima : Ah, glej, čudno, da ne tajiš. Ti vodiš knjige v moji trgovini, ti veš vse, kar jaz vem, kar samo jaz vem ? Videl si zadnjo bilanco. Makso: Jaz sam sem jo sestavil. Zima : Dobro. Ti veš, da jaz želim, da bi Berta vzela Ponikvarja ? Veš, zakaj to želim ? Makso : Vem. Zima : In greš in mi vse moje načrte razdiraš? Ljubkuješ za mojim hrbtom z Berto. Ali te res ni nič sram ? Makso: Ne. Zima srdito ; Potem . . . potem res ne vem, kaj bi rekel. Potem si najnesramnejši nehvaležnežl Fej te bodi! Makso: Nehvaležnež sem ? Zakaj? Ker sem ostal človek? Odkar pomnim sem pri vas, da. Ali tiste stroške, ki ste jih mieli z menoj, sem odslužil. Recite mi, če ni res? Zima omahuje : Ti mi prebacuješ, da te nisem plačal? Imel sem te kakor za svo- jega . . . Makso: Kakor za svojega?! Kedaj pa ste bili prijazni z menoj ? Ko sem bil maj- hen, bi bil rad imel, da bi bili tudi meni gladili lase, kakor ste jih Pepiju ali Berti, pa mi jih niste. Enkrat sem prišel in sem vam hotel splezati v naročje, ko ste držali Berto, pa ste me odpodili. Ko sem zvršil ljudsko šolo, hotel sem iti v- gimnazijo, vi ste me dali v realko. Ko sem zvršil tu štiri razrede, rekli ste mi, da je dovolj in da me nameravate porabiti v kupčiji. Jaz bi bil še rad hodil v šolo, ali vi me niste vprašali, kaj želim in kaj ne. Za svojega? Da, od mene ste zahtevali vse dolžnosti in obzire sina, vi pa ste mi ostali tujei^ Zima : In če bi bilo tudi vse to res, v moji hiši si. In če v moji hiši zapeljuješ mojo hčer, si vendar-le lopov. Jaz ti to rečem, da je tvoje postopanje vredno lumpa in ne poštenega človeka. Makso : Jaz Berte nisem zapeljeval. Preveč jo ljubim, da bi jo zavajal k splet- karijam in lažem. Sedaj, ta hip se je vse dogodilo. Prej nisem nikdar niti jedne be- sede govoril o sebi. Niti iz mojih pogledov ni čutila, da jo ljubim. Berta : Res je, jaz sama sem mu prva rekla, da ga ljubim. Oče, ne jezite se, jaz ga ljubim. (Oklene se .Maksa.) Zima : Ah, to je preveč ! Poberita se ! (Maksu): Ti idi V komptoir in pripravi ra- čune. Takih ljudij ne potrebujem več v svoji družini. (Berti) : Ti pa idi k materi. Lepa hči, ktero ne ganejo niti solze, niti prošnje več ! Sedaj bom drugače začel. (Prime Berto za roko in jo sune od Maksa.) Nc- sramnica ! Makso: Ne psujte je. Čez nekaj časa bodete drugače sodili o njej in morda tudi 268 o meni. {Stopi korak bli,-e) ; Ni res, da sem nehvaležnež. A sedaj me ne razumete. Jaz vem, da se .še snidemo drugače, kakor smo se danes razšli, (odh.aja.) Berta gre za njim : Jaz te ljubim, Makso. Ne boj se, jaz sem tvoja. (Odideta.) Četrti prizor. Zima in Pepi. Žitna memo gleda za njima, potem se vsede na klop in si zakrije oči : Vse je proti meni ! Še nikdar mi ni bilo tako, še nikdar ! O ! (po pavzi Pepiju): To je tvoje delo. Pepi: Ni moje, moralo je tako priti. Zima: Moralo? Kdo to pravi? (Njegov glas je miren in kakor zlomljen.) Imel Sem VSe lepo zračunano. Saj Ponikvar ni tako stra- šen človek. Zakaj ga neče ? In to je edina pomoč. Pepi : In rakaj nečete, da se zgodi, kar se mora ? Zima: Da vse propade? Da naj mirno gledam ? Kaj ti veš, koliko noči sem pre- čul, koliko strašnih skrbi sem imel že leta in leta. To vse se je že dolgo pripravljalo. In jaz sam sem nosil vse. Makso ve še le zadnji čas, a njemu ni vse nič. Saj vidiš. Tako strašno sam sem, že vsa ta zadnja leta. Vsi ste bili veseli, zadovoljni, brez- skrbni, samo mene je dušilo. Smejal sem se z vami, a skrbi so mi razjedale dušo. Misliš, da sem enkrat spal mirno ves ta čas? Niti jedenkrat ! In nobenega človeka, kateremu bi se odkril, s katerim bi se posvetoval, ki bi mi pomagal nositi to breme ! Pepi : Zakaj niste prišli k meni ? Zima z nasmehom: K tebi? Pepi trpko : Saj sem vendar človek, če- prav sem hrom. Kaj sem kreten ? Zima : Ne mislim to. Ali preslab si, da bi bil vse zdržal. Vsak dan boj, vsak dan. Komaj sem se malo oddahnil, pa je z nova prišlo. Izgube, neplačani računi, dolgovi, menjice, obresti ! Ah ! Pepi: Zakaj nisi prišel k meni, oče? Tudi meni je bilo težko. Ti si imel upanje, jaz upanja ne poznam. Mi.sliš, da je to lahko, živeti tako, kakor živim jaz ? V oko- vih, ki te niti trenotek ne puste, za katere veš, da so večni. Zakaj nisi prišel? Postala bi bila prijatelja, in laglje bi bilo obema. Tudi jaz sem bil sam, oče. Berta me ima rada, a srečni nesrečnega ne razume. Ce si imel skrbi, k meni bi bil prišel ! Zima : Trudil sem se in trpel sem in Bog mi je priča, da ne samo zase. Mislil sem na vas, in najtežje sem premogel radi vas. Sedaj pa prihajate z očitanji. Toliko sem se trudil za vas in mislil sem, da smem nekoč, ko omagam, priti in zahtevati, da mi pomorete. Prišel sem, in sedaj mi pripovedujete, da sem se zastonj trudil, da ste hoteli nekaj druzega od mene. Celo življenje smo živeli skupaj, pa se ne po- znamo. Pepi : Še je čaš . . . Zima: Ne, prepozno je. Jaz sem tru- den. Kaj pa hočete ? Da mirno pustim, da to, kar sem celo življenje gradil, propade? Ne morem. Ali truden sem in onemogel. Več ne morem. Naj propade vse in jaz. Dalje ne morem. Pustil bom Berto, naj stori, kar hoče, pustil bom, da se vse razpade. Pepi: Pusti, naj se to staro in gnjilo razpade, in začni drugje vnovič. Zima : Vnovič ? To ne gre več. Glej, delo vsega mojega življenja bo propalo, in zdaj naj grem in zopet začnem. S čim? Jaz sem bankeroten. Jaz nimam zaupanja v se, nimam vere v svoje delo. Celo življe- nje nisem dosegel nič, v teh letih, katere še imam, bom še manj. Tako strašno sem truden. Ltgel bi pod kak grm in čakal na konec. Odpočiti se, ah, odpočiti ! Pepi : Jaz bi ne resigniral tako hitro, da sem na tvojem mestu. In če se hočeš odpočiti . . . pusti Maksa in Berto, da se vzameta, in pojdi k njima. Zima .se tiho, bolestno smeje : Ha, ha, ha ... . 269 Pepi : Berta je prej pripovedovala : Dve sobici bomo imeli, midva jedno in oče in mati jedno. In vsi bomo pridni. Oče, ti in jaz bomo kje v službah, mati bo doma gospodinjila in, kadar pridemo iz svojih komptoarov domov, bomo tako srečni in veseli . . . Zima se še vedno smeje : Ha, ha, ha . . . Lepo, lepo. Ali jaz ti povem, da sem tru- den. Pa naj grem iskat službo h kakemu, ki je bil morda prej nekdaj moj štacunski hlapec . . . ha, ha, ha . . . No, morda bom delal, če me kam denejo, ali jaz sam ne bom iskal, ničesar ne bom iskal . . . Ne vem, kaj me je tako hitro zlomilo. Ko sem videl onadva, kako sta mi stala nasproti, pa se mi je kar neumno zazdelo, da se še branim. Pal bom, že padam. Pa sem dobro mislil za vse. Berta naj bi bila vzela Po- nikvarja. Ne bilo bi ji hudo. In Maksu bi bil dal trgovino potem, mi trije pa bi se malo odpočili. Zdaj pa ne vem, ne vem . . Jaz sem končan, prestar, izcrpljen . . . Naj- bolje bi pač bilo ... no, tudi to še pride. In ti ? Kaj bo s teboj ? Pepi s čudnim tonom : Berta je rekla: Pepi bo mesto nas citai in se učd in zvečer nas bo zabaval in razvedrtival . . . Zima : In ti veruješ to ? Pepi : Nemogoče ni, ali verujem . . . to se bo videlo. Zakaj vprašaš ? Zima: Tako. (Po pavzi): Veš, jaz bi na- redil konec s seboj, pa ne vem, ali sem prebojazljiv ali pa še upam. Mislil sem na revolver, pa se mi vse ono gnjusi. (Skioni se k Pepiju): Rcci mi, da sem strahopetnež! Pepi se zdrzne, potem svečano : Nisi Še od- živel svojega življenja. Ne meči ga proč, dokler je še kaj vredno. Zima : Ha, ha ! Vredno. Če je i Ha, ha, jaz norec ! (Odhiti.) Pepi zakliče : Oče ! Zagrinjalo pade. Četrto dejanje. Scena kakor v prvem. Pepi sedi pri pisalni mizi, obrnjen v sobo, v naročju mu leži nova knjiga, z desno roko se igra z bodalcera, ki se rabi za rezanje papirja. Zima prihaja z desne. Prvi prizor. Pepi : Dobro jutro, oče. Kje pa ste vsi ? Ze jedno uro sedim tu, a nikogar ni v sobo. Zima: Ne vem, kje so. Celo noč in vse jutro do zdaj sem bil v komptoaru. Pepi : Kako pa izgledate ? Bledi, pre- padeni ! Kaj ti je, oče ? Zima : Kaj mi bo ! Baike tonejo . . . Eh, kaj li bom pripovedoval. Razumeš me tako ne. Kaj pa je vsa rista tvoja modrost iz knjig. Vsi tisti ljudje, nastavljeni kakor figure v otročjem teatru. Ali življenje ! Pepi : Tudi jaz nisem nocoj spal. Da, življenje. Res vsa tista filozofija, ki si jo človek počasi nabere, ni za nič, kadar pride na to. Oče, slišiš ! Zima stopi k njemu : Kaj je Pepi : Ali si me ti kedaj rad imel ? Zima : .Sem, sem. Ali vidiš, jaz nisem eden tistih, ki nosijo vse na jeziku. (Zamahne z roko in se obrne proč.) Pepi : In ti, ti me res nisi preziral, da sem tak ? Jaz sem te včasih sovražil za to. Zima: Preziral? Kako si smešen. Ali lahko mi ni bilo, to si moreš misliti. Veš, ^ midva z mamo se nisva rada imela, ko sva se vzela, potem si ti prišel in vrhu vsega še skrbi. In kakšne skrbi! (zdihne.) Pepi : Vprašal sem te le tako. Nocoj sem mnogo premišljeval. Teorije so ti za nič, kadar pride na to, da. (Pavza.) Misliš, da bi ti jaz ne pomagal, če bi mogel ? Do danes sem mislil, da bi se ne žrtvoval, če bi bil /.drav in močan, nikoli ne, — ali nocoj mi je bilo žal, da ne morem ničesar storiti za te. Oče ! Zima ga ])ogladi po laseh : RcveŽ, ti ! Nu, kaj je ? Pepi : Ali Berte ne bodete silili, kaj ne ? Veš, ona bi bila jako nesrečna. In saj jo imaš rad. 270 žima blago : Ne bom je silil, ne. Bo že kako. Samo da ne bo njej žal enkrat. Rev.ščina je težka. Jaz vem. Ko sem bil mlad, sem jo skušal. Silil sem ven, pola- komil .sem se denarja in bogastva, ko sem vzel tvojo mater. — Pa mi ni bilo v srečo — ali nazaj, nazaj v bedo bi ne šel rad. (iiodi ncrvo/.no i)o sobi.) Kje je pa mama ? Pepi : V cerkev je šla. Zima se nasmehne: Molit, da bi Berta odnehala. Jaz sem bankroten, pa če odneha ali ne odneha. Zlomljen in izžet. (Postoji pred Pepijem) : Prokleto nagnušen čut to, kadar zlomi človek palico nad seboj. (Hodi zopet po sobi.) In Se ti ! Ako bi tebe ne bilo, bi še nekako dihal. Ali misel, da bi moj sin ke- daj še beračil, me duši. Pepi : Na mene ne smeš misliti. Kaj je vredno?! (Zunaj zvoni.) Drugi prizor. Prejšnja in Ponikvar. Ponikvar potrka in resolutno vstopi : Dober dan, malo zgodaj prihajam. Zima se hladno dotakne njegove roke : BomO Še prej goto »d. Ponikvar : Kako gotovi ? Zdaj se bo še le pričelo. Denar sem prinesel takoj s seboj. (Scza v prsni žep.) Zima : Ne potrebujem denarja. Ponikvar: Kako to? Kaj vam je kdo posodil ? Ha, ha ! Zima : Nihče mi ni nič posodil. Ponikvar : Potem ne razumem. Zima : Vi ste rekli, da mi posodite denar le . . . Ponikvar : Posodim ? . . . Dam, dam. Zima : Date . . . le, če hoče postati moja hči vaša žena. Ponikvar : To se razume. Zima : Nu, a ona neče. Ponikvar : Neče Ha, ha ! Vi ste mi vendar dejali, da bo hotela. Zima : Ona neče. Ponikvar : Sakfa ! In vi, kaj vi pravite ? Zima : Kaj pravim ? Siliti je ne mo- rem, niti nečem. Ponikvar : Krasno ! Ha, ha I Ali ne veste, da že ves trg o tem govori, da se jaz danes z Berto zaročim, da pri meni doma vsi hlapci in dekle praznujejo ? ! i^a so že na vse jutro pijani, toliko sem jiin dal vina v .slavo svoje zaroke. In zdaj naj se blamdram in rečem : Ne bo nič, ljudje, Zimova gospodična neče. Ha, ha ! Zima : Tega nisem jaz kriv. Jaz nisem ničesar raznesel. Ce ste pa vi sami o tem pripovedovali, jaz ne morem zato. Ponikvar : Ne morete za to ! ? Sploh se pa še premislite. Ali ne ve->te, da mo- rate še dane;-i napovedati konkurz, če vam jaz ne pomagam ? Zima : Dotična listina je že napisana, knjige so v redu, vse je pripravljeno. Ponikvar : A- a ? ? Kaj pa potem ? Kam pa pojdete z ženo in z vašo ponosno gospodično hčerkico in s temle kupom nesreče tukaj ? (Kaže na Pepija.) Zima : Surovostij ne trpim. Ako ne mislite biti dostojni, lahko takoj odidete. Ponikvar : Ven me mečete ? O to bo- dete še pomnili ! (Naenkrat se .strežne prime Zimo za rame in govori z nenaravno prijaznostjo) : Ali kako bi se človek ne razburjal?! Moj Bog, pri- jatelj, pomislite vendar, kaj delate. Kaj ste z uma ? Jaz vam v resnici le dobro želim. Se danes vam plačam vse dolgove. Vse, slišite? Vaša hči bo kakor grofica. Danes napravim gostijo, kakoršne ta kraj še ni videl. Vola sem pustil zaklati. In če mi vse vir.o iz kleti popijejo, mi ni nič za to. Vse trške fante povabim in vso gospodo. Ves grad nas l)o poln. In zvečer bomo streljali in rakete zažigali, da bo kar nebo gorelo! Bodite vendar pametni, človek! Zima se mu odmika : Al i pomislite, jaz ne odločujem. Berta je tu, kakor ona hoče ! Ponikvar : Kakor ona hoče ? ! Kaj pa ona ve ? ! Nič ! Vi ste pametni, vi morate misliti. Kadar bodo prodajalno zaprli in 271 zapečatili, kadar vam bodo vse omare za- klenili, prstane pobrali raz prstov, takrat bo že malo drugače, kakor si sedaj mi- slite. Kadar bo boben ropotal, bo tudi gospodična Berta drugačnih misli. Ali ta- krat ne mislite, da kdo pride in se vam ponuja za rešitelja. Danes, ali nikoli ! Zima : Vse to sam vem, kar mi pri- povedujete. Ponikvar : O, takrat bo gospodična rada jokala ! Zima: To vas ne briga, kaj bomo mi počeli. Jaz sem vam svojo rekel in pri tem ostanem. Ponikvar zlobno: Dober tek! To bodo ljudje gledali, ko se bodo prodajalnična vrata pri belem dnevu zapirala. Ali bo Železo ječalo ! No ! . . . Se enkrat : Hočete ali nečete ? Jaz im.am tukaj denar. Niti pobotnice nečem. Nikdar vas ne bom spo- minjal na to. da ste kaj od mene dobili. In vse bo v redu. Nobenih skrbi več, no- bene sramote ! Zima : Ne mučite me ! Berta . . . Ponikvar : Pa naj mi Berta sama reče v obraz. Pokličite jo. Zima: Zakaj ne? Takoj, (stopi k vratom v ozadju, jih odpre in kliče) : Berta ! Berta ! Tretji prizor. Prejšnji, Berta. Berta: Kaj hočete, oče? Zima : Gospod Ponikvar je tu. Berta proseče : Oče, če ste me imeli ke- daj kaj radi, ne silite me. Zima blago : Jaz te ne silim. Delaj po svoji vesti. Berta stopi k Ponikvarju : Vi Želite ? Ponikvar izvl eče srednjc-velik etui iz žepa in ga ji podaja : Kako tO bliska, kaj ne ? Sr.'.em vam dati v spomin na ta dan ? Berta : Kako to ? Ponikvar : Snubil sem vas, vi to veste. Danes, mislim, vas smem zvati svojo ne- vesto. (Hoče jo objeti.) Berta stopi korak nazaj: Hvala, gospod Ponikvar, ali jaz nikakor ne morem po- stati vaša žena. Ponikvar: Pomislite dobro, gospodična ! Saj se razumete malo na trgovino. Vaš oče je bankroten. Še danes mora napovedati konkurz. In potem pridejo sodnijski možje, in vse, kar vam je bilo doslej drago, vse bodo prodali. Vi ne bodete več stanovali v tej hiši, ki je danes vaša, vi . . . Berta : Čemu toliko govorjenja ? Jaz vem vse, kaj nas čaka. Ponikvar: Kaj vam! Vam je lahko, ali vaša mama, vaš oče, vaš brat . . . Berta stopi k zimi in Pepiju : Skrbeli bomo jeden za druzega. Ponikvar : Ha, ha ! Pepi bo skrbel za vas, ne ? Bodite vendar razumni ! Ako vza- mete mene, bodete lahko živeli kakor plemkinja, in vaši starisi bodo spoštovani, kakor doslej. Če pa pustite, da pride vaš oče v konkurz, se lahko še vse zgodi. Pride morda še v preiskavo in zaprli ga bodo. .. Zima : Molčite ! (Objame Berto.) Tako da- leč ne bo prišlo, ne boj se. Morda še re- šimo mci\ kapital, in če bomo hoteli delati, bomo že živeli. Berta se razjoče: Oh, oče, odpustite mi, ali jaz ga res ne morem vzeti, res ne ! Ponikvar : Ah, to se še nič ne ve ! In kaj bo z vašim bratom ? Kaj nimate nič srca ? Kaj vam ne bode vest nič očitala, da mora biti vaš oče na stare dni kje za pisarja, da mora vaša mati sama pomivati in prati, da vaš brat nima postrežbe in hrane ? In še vse hujše pride, še vse hujše ! Stradali bodete vsi, in ljudje bodo s prstom za vami kazali ! Zima: Sedaj mi je dovelj, gospod Po-, nikvar. Vi vidite, da Berta neče postati vaša žena, in vse drugo vas ne briga. Ponikvar : In zakaj me visokorodna gospodična neče? Kaj sem ji preberaški ? Kaj sem ji pregrd, prestar? Vsaka druga, bogatejša in lepša, bi bila srečna, le da jo hočem ; zakaj se me ravno vi branite ? 272 Berta : Jaz ne morem zato, jaz vas ne ljubim. Ponikvar : Ne ljubite ? Koga pa lju- bite, če smem vprašati ? Berta : 'J~o vam ni nič mar. Ponikvar: Nič mar? Ah! Glejte, kaj vi pravite! Morda vas je pa sram pove- dati. Bo pač lep, ta odbrani ! Kak gospod Maksel, ali kaj takega ? Pa res. da sem tako neumen ! Gospod Zima, čestitam k vašemu zetu. Ni neumen dečko. Porabil je priliko. Samo malo se je menda zmotil v svojih računih. !\Icsto bogate dedinje držal bo nakrat hčer bankroterja v rokah. Smili se mi, res. Zima : Gospod Ponikvar, druzega ne morem reči, tam so vrata ! Makso je moj sorodnik in pošten človek, poštenejši ka- kor nekteri drugi, kterim so polni žepi vse poštenje. In če se imata z Berto rada, naj se Vzameta. .Srečnejša bo na njegovi strani brez bogatstva, kakor pri vas v svili in zlatu. Kaj ne. Berta? (Obj ame jo okrog pasa.) Berta: Oče, oče, kaj ste res tako dobri? Kaj ne, saj bi niti ne hoteli biti takemu človeku hvaležni, kakor je ta ! Zima : Ne, ne ! Samo umiri se ! Ponikvar z ironičnim poklonom : Na skoraj- šno svidenje pri sodniji, gospod ! (Med vratmi.) O, milostiva, vi ? Četrti prizor. Prejšnji, Marija. Marija skozi vrata na desni: A, a, gOSpod Ponikvar, tako zgodaj. Ponikvar : Tako zgodaj da. Dovolite. (Hoče oditi.) Marija: Kam pa, prosim vas? Danes vsaj bi morali biti ljubeznjivejši z nami. Ponikvar : Ljubeznjivejši ? Ha, ha ! Ravnokar mije gospod Zima pokazal vrata. Ali ta ošabnost ga bo menda hitro minila. Prosim. (Skuša oditi.) Marija: Ne, ne gospod Ponikvar. Kaj se tu godi ? (Prime ga za roko in vleče nazaj v sobo.) Ali Ste Z uma? V^es trg govori samo o zarokah. V listu je že. Meni .so vse gospe čestitale. Kaj pa je ? Zima: Berta je povedala gospodu Po- nikvarju, da ne more biti njegova žena, in on nas je v odgovor najnesramnejše insul- ti ral. Marija: Kaj? Kaj je Bertka rekla? Zima : Da gospoda Ponikvarja ne misli jemati za moža. Ponikvar : Zdaj vidite. Pustite me vendar. Marija : Ne, vi ne smete oditi. Kaj bodo ljudje rekli! O, presveta devica Ma- rija, kaj tiaj počnem? Zima, ali si pri pa- meti, kaj se ti je zmešalo ? (Stresa ga za rame.) Kam misliš ! Vse nam prodajo, in mi bomo šli lahko beračit. O moj Bog ! (Lomi roke.) Zima : Jaz že vem, kaj delam. Ne me- šaj se vmes, prosim te ! Marija obesi se na Ponikvarja : Prosim vas, ne zamerite, saj ne vedo, kaj delajo. Vsaj vi se nas usmilite ! O moj Bog, ta sra- mota ! Ponikvar : Ravno zaradi tega. Nečem, da bi se ljudje rogali. Marija : O, o, o ! Zima, mož, za božjo voljo, kaj si ponorel ! Reci gospodu Po- nikvarju, prosi g'a . . . Zima dostojno : Ne bom ga prosil, pre- več se je izdal. Marija, prosim te, prema- gaj se, samo sedaj se premagaj. (Primejo za roke.) Marija, ta človek ni vreden, da ga prosimo. Marija se mu iztrga : Oh, to je mož! Bomo pa beračili ! Oh, da sem morala to doži- veti ! Gospod Ponikvar, kam hočete ? Pred hišo je vse polno ljudij. .Smejali se vam bodo, če bodete tako odšli. Ponikvar : Prokleto ! Taka blamaža ! Pa storite no kaj, če morete. Prosil ne bom kakor za miloščino, ni mi treba. Marija : Nikar ne hodite od nas, če vam je kaj na Berti. Zaslepljena je. O, ali še na kolenih se vam bo zahvaljevala! . . . Berta, kaj delaš ? Kaj res hočeš, da bomo vsi nesrečni ? Da se bodo dekle iz mene 273 norčevale, da hodo otroci po ulicah za tvojim očetom tekah in kričah, da je berač ? Berta : Moj Bog, molčite ! Pustite me, jaz ne morem drugače. Oče, prosim vas ! (Vrže se očetu na prsa.) Zima : Ne boj se ! Molči, Marija ! Spa- metuj se ! Žena, kaj si res že čisto poza- bila na svoj ponos ? Marija : Gospod Ponikvar, gospod Po- nikvar ! Ne poslušajte jih. Blagrovali vas bodo. O, gospod Ponikvar, ne odhajajte ! Ne dopustite, da bi se ljudje smejali. O, ta sramota ! Ponikvar : Že ves trg ve, in pri meni doma pripravljajo g^ostijo, gospodična Berta, bodite ... Marija iztrga si klobuk z gla\e : Glej, moje sive lase, hči ! Zaklinjam te, nikar jih ne izstavljaj ljudem v posmeh! O, jaz sirota! Glej, Berta, prosim te, tako te prosim ! (Sklepa roke.) Kaj si iz kamna ! Jaz ne pre- živim tega, ne preživim. Hočeš, da se ubijem ? Berta : Mati ! (Vsa se trese in stiska k očetu.) Marija: Prosim te, Berta, vzemi Po- nikvarja ! Berta : Ne morem ! Laglje bi mi bilo v vodo skočiti. Raje bi umrla. Marija pade pred Pepijem na kolena : Glej, reveža, niti ganiti se ne more. Glej, siro- maka, kaj hočeš, da mu bodo tuji ljudje metali grižljaje pod noge, da ga bodo be- rači iz usmiljenja pitali?! Pepi iztrga roko, kolikor more, in zakriči obupno ; V imenu Boga, molčite ! Marija: Glej mene, glej moje sive lase, glej tega hromega nesrečneža ! Ako je še kaj duše v tebi . . . Berta: Oh, oče, oče! Marija: Prokleta, ako me ne poslušaš ! Pri hromih udih mojega sina (se ga dotakne) te proklinjam ! Ako je Bog, naj te tepe ! Nehvaležnica ! Ako boš kedaj srečna, po- tem ni pravice, ni Boga ! Prokleta, pro- kleta ! (Se oslabljena zgrudi na tla.) Bertâ se iztrga očetu iz rok in steče k Ponik- varju: Tukaj me imate! Pepi: Ne, nikar Berta, ni — (Zahrope in omahne.) Zima skoči k njemu: Sveti Bog! Tu je kri ! Zabol se je. (Bodalce pade na tla.) Marija skoči kvišku : Kri ! Berta piane k bratu in zakriči z grozo ; Umira ! (Zagrinjalo pade.) Konec. VEČER. C. GOLAR. CELJE. Na zemljo utrujeno leg;\ noč — vse mirno po tihi je plani, le veter ob vrbah šušti, kot pel bi pesem o sreči neznani. Zaman koprnenje, zaman želje, že zlata je zarja zbledela, ugasnilo solnce je jasnih dni, zagiinja me noč nevesela. V POROČNI NOČI. ELI POSVEČENO. SPISAL E. E. LJUBLJANA. Skozi raztrgane oblake je pošiljal mesec svoje srebrne pramene v sobe, in v nje- govi bledi luči razločevale so se nejasne konture posameznih predmetov. Iz vrta do- nelo je ljubko petje .slavčevo, pod oknom cvetel je španski bezeg- ter napolnjeval sobe se svojimi omamljajočimi vonjavami. A on, sedeč ob robu svoje postelje, se ni zmenil za vse to, dasi je ljubil take gorke' noči. Kako bi se pa tudi veselil, danes, ko je praznovala ona, ki je vnela v njem prvo, čisto hubezen, kateri je bil vdan iz vse duše, svojo poročno noč — z drugim ! Zamislil se je v one čase, ko sta sku- paj vživala vso srečo mlade ljubezni. Po njenem bratu jo je bil spoznal ; že pr^d- krat napravila je nanj globok utis. Prihajal je večkrat, ljubil jo je, in ljubila ga je tudi ona. Tako sta bila srečna ! Kadar pa 274 jima je srce prekipelo, sedla sta h klavirju in sta igrala. Igrala sta s čutstvom, kajti oba sta ljubila godbo. Posebno pa se jima je priljubila jedna melodija. To sta zaigrala kar nehotoma, kadar sta bila sama, in pri tej ji je nekoč tudi odkril svojo ljubezen. In ona, presrečna, sklonila je svojo zaru- delo glavico ter jo sramežljivo položila na njegova prsa. Tako sta skupaj preživela krasno, srečno dobo. Toda znana, stara povest : Pršel je drugi, bogatejši, zaljubil se je v njo, in ker je bil bogatejši, sprejeli so ga njeni starisi z odprtimi rokami. Njega je bolelo, ko je videl, da ljubi tudi ta njo, da jo zasleduje z gorečimi po- gledi, da je nemiren, kadar vstopi ona v sobo, da išče le njene družbe. Bolelo ga je to neznosno, ker se je bal za svojo mlado ljubezen, za edino veselje, ki ga je imel na zemlji. In res je za nekaj časa opazil, da sluša ona svoje stariše, da postaja hladnejša ; spoznal je, da mu je bila tudi ona od- tujena. Žalosten je zapustil hišo, kjer je bil užival največjo srečo. A nje ni pozabil. Danes je bil srečal na ulici dolgo vrsto voz. V drugem sedela je ona, v beli obleki, z vencem na glavi, poleg nje pa mlad gospod s cilindrom. Pred očmi se mu je stemnilo, ko je zagledal ta prizor, odhitel je, sam ni vedel, kam. . . . Nocoj torej je bila njena poročna noč, noč, v kateri je ona, ki mu je bila ^-se. na veke zapadla drugemu. Mehanično je sto- pil h klavirju. Pod prsti zadoneli so mu krasni zvoki onega notturna, katerega sta bila tolikrat skupaj igrala. A ko je prišel do onega veličastnega mesta, pri katerem ji je bil nekdaj odkril svojo ljubezen, je melodija kar naenkrat prenehala v kričeči disharmoniji, glava omahnila je na klavir, in njegovo močno telo stresalo se je v divjem ihjtenju........ Gostje so se čudili, da je bila nevesta tako nenavadno bleda, razburjena. Dočim so bili vsi drugi veseli, dočim se je vrstila napitnica za napitnico, bila je ona tiha in otožna. Naposled je vstala in zapustila dvorano. Malo trenotkov pozneje so doneli skozi odprto okno njene tihe sobice harmonični zvoki Chopinovega notturna v tiho noč.... TOŽBA. PO L. JAKOBYJEVl. POSLOVENIL Ž. L. .MOZIRSKI. VicU-s orača med brazdami tam ? Zraven težkega pluga stoji, Zraven dvojice volov. Z (limccm zgovarja se zdaj, Ki muka na glas. Hlapca v razoru pred sabo Z debelimi zroč očmi. On pa v sinje strmi. — Golnce pripeka. Znoj mu čelo rosi, — Sever ledeni se dvigne, Stresa ga mraz. To je spoznanje, katero sprejel je. Bič zdaj nad dimcem vibti. Belca priganja potem ; Biča nad lastnim hrbtom pa slepec ne vidi, Vdarcev ne čuti, ki sam jih sprejema, Kakšno mu je življenje živeti. Tega si hlapec ni svest. Vidiš rudarje le-tam ? V svitu jutranjem zapuščajo koče. Mrklo svetilka brli. Pr-den se v jamic spuste, si srečo žele. Jad se je v gubah obraza naselil. Glad pa doma se nastanil je bil. Živi mrliči v zemsko globino so šli, A'rnili spet se živi mrliči na dan. Živeti ne morejo, Umreti pa nečejo. Gledati pa so primorani deco in vnuke. Kako brez milosti ista jih beda mori. Ali v ulicah mesta, Kjer mrgoli polno ljudstva, Če boš korakal ob hišah. Čudne glasove boš čul : Vdarec na vdarec od zore do mraka, Kakor utripa bolniku srce, če vročica ga tare, 275 Statve ropočejo Jkalške In čolnek leti, Ali ovit krog vretenca je glad In glad se vtke V bliščečo tkanino. — A v dvorani, Kjer luč se čarobna razliva In svilna oprava hruši in šumi. Ples se glasi In mladi obrazi žare Veselja in radosti. Družba razvneta Poseda k bogati tam mizi S šalo in smehom. In vince blišči se in kupe zvene. Tamkaj na drago tkanino mi pade pogled, In grozno iz iste nasproti Glada pošast mi reži Semkaj čez mizo. Vidiš poslo]ije tam z mnogimi okni ? Dimniki dvigajo liki se stolpi V jasno pomladnje obzorje. Spodaj, V prostoru soparnem, Kjer dihanje para je čuti, Kotel tako govori : Človek si ti ! Človek si ti ! Ne pusti se streti ! Ne pusti se zmleti ! Vendar gori V šil ni dvorani, Kjer vretenca vrše, In kolesa šume, Deca stoje In vozel za vozlom Z drobnimi prstki Brez miru Pletó in pie to. In vendar so bitja človeška, In šibka so deca. Ali v bližini, trese se zemlja Od vdara kladiva Od teže železne In sika, mota se in tolče Kot tisoč čarovnih duhov. Večer je, žvižg zadeni. Jasno brneč In venkaj prihajajo, drzne i)0stave. Smelo jim bliska oko In žilava desna Vdarila rada enkrat bi po diugem Kot po nedolžnem železu. Duha mogočnega dih zavel je po svetu, Nikdar poprej še ni čutil ga svet. Razburil iz dna je valove. Naklu dejal je nekdo, Da je iz iste kovine Kakor kladivo, In glej, ono neče zdaj naklo več biti. In strah je prešinil taiste, ki kliidvo vihteli Mirno dozdaj so ; Vendar napočil še onim, ki vdarce so težke trpeli, Boljši napočil ni čas. Kakor zdravnik trka na truplo bolnika, Pazno poslušajoč in končno izjavi : Tukaj bolehaš In tukaj si težko bolan, Izlečiti pa te ne morem In nimam zdravila za te, Tako sprejeli so oni spoznanje, Kje njih bolezen tiči, A ni še zdravnika, ki bi jim pomagal. In neizrečljiva je njih na bolezen. Glejte, kako se jim čudno godi. Oni nasajajo polje in vrt, Sejejo setev jaro in zgodnjo, Žanjejo žita, zlato klasovje, Vživati vendar ne smejo sadu. Zidajo hiše, A nimajo lastnega krova. Delajo vse, Vstvarjajo vse. In nimajo vendar ničesar. Krivica se tukaj godi, kdo more tajiti ? Krvava krivica se tukaj godi. Kdo naj se za njo pokori? LOJZEK. ADELA. — Pravim ti, da te ubijem kakor mačko, ako mi še jedenkrat govoriš s tistim capinom capinskim. Sinoči sem te dobro zmlatiia, a drugič te kar ubijem, da veš. Tako je pritajeno kričala vdova Mla- karica nad svojo hčerjo Lojzo. Bila je še precej rana jutranja ura, in dekle se je napravljalo v tovarno. Oba brata sta bila že preje odšla na delo. Lojza se je delala, kakor da ne sliši matere, ali pa kakor da bi njene besede ne veljale njej. Brezbrižno si je v malo 276 torbico spravljala kosec kruha in stekle- nico rujavkaste kave — svoje kosilo — ter neko ročno delo. To obna.šanje pa je njeno mater — majhno togotno ženico — še bolj razkačilo. Stopila je bliže k njej ter sikala : — Le ne stresaj mi svoje trme, da te ne primem za kite, ti vlačuga vlačugasta... In če mi še enkrat pride blizu tisti črni Brnač, ne vem, kaj napravim s tabo. Za- pomni si, da raje vidim, da pogineš na mestu, kakor pa da bi se vlačugarila s tistim ciganom. Lojza je v tem spravila svoje stvari v red ter .stopila k vratom. Ondi se je obrnila nazaj in rekla trmasto : — Matija ni noben cigan, da veste ! Na to je hitro smuknila skozi vrata ter zbežala. A tudi mati je bila urna ; do- hitela je hčer baš na hišnem pragu ter jo z vso močjo bunknila po hrbtu. A Lojza se je kljubovalno zasmejala in stekla po cesti. Mati pa je še vpila za njo : — Vlačuga ! Le zapomni si, kar sem ti rekla ! A Lojza ni marala ni za tepež, ni za materine opomine in grožnje . . . Niti na misel ji ni prišlo, da bi se opoludne ne sešla s svojim Matijem v drevoredu. Na- sprotno ; sedaj je še le premagala strah, ki jo je mučil preje, ko še mati ne vedela za njeno »znanje.« Ker je bil Matija tisto popoldne službe prost, je sklenila, da si tudi ona vzame dopust za popoludne. Saj itak nikdar nima prilike biti dalje časa v njegovi družbi, kjer jej je tako lepo in prijetno. Moj je in moj je — si je govorila — in če se svet pogrezne, ga ne pustim. Popoldne pa je šla z Matijem . . . Mlakarica je še mnogokrat pretepala in psovala svojo hčer, parkrat celo na cesti sredi ljudi, a vse ni nič pomagalo. Vedno in vedno je zopet doznala, da se njena Lojza shaja z Brnačevim, kadar in kjer le more. — Je pač ravno tako trmasta, kakor sem bila jaz —, pomislila je večkrat Mla- karica, — ali njej ima trmo kdo izbijati ! Ji že pokažem ! Ali, pokazala jej je hči . . . Crez kakih pet mesecev je namreč Mlakarica opazila nekega jutra, da je hči noseča. Kakor bi jo gad pičil, je obstala Potem pa se je divje vrgla nad hčer ter jo grozno obdelavala s pestmi in črevlji . . Lojza si je z rokami ščitila telo in pro sila mater : — Oh, ne bijte me sedaj, sedaj ne Mati usmilite se me, mati moja ! . . . O trmi skoro ni bilo več sledu, a tud ne o kesu. Čutila se je samo mater. Mlakarica pa je kakor furija udrihala dalje, dokler ni omagali. Potem pa je za- čela sikati strašne kletve nad hčer in njeno dete . . . To je Lojzo bolj bolelo, kakor vsi udarci. Padla je materi k nogam ter jo za božjo voljo prosila, naj neha . . . A Mlakarica od tistega dne skoro ni prenehala preklinjati svoje hčeri in nje- nega sadu . . . Pomagala staji tudi sinova. Končno se je zgražala že vsa okolica nad toliko trdosrčnostjo, in ženske so pravile Mlekarici, da se bo še kesala teh kletev. Počasi se je približal zadnji mesec, in ljudje so imeli dovolj vzroka čuditi se Mlakarici. Kakor je bila poprej divja s hčerjo, tako je bila sedaj dobra ž njo. Stregla jej je, kolikor je le mogla, ter či- stila in snažila malo stanovanje . . . Bogve, kaj jo je tako preobrnilo ! Pa tudi brata sta dobila neki strah ali spoštovanje pred sestro. V njeni navzočnosti sta g-ovorila pridušeno ali pa sta molčala. Bilo je, ka- kor da se Mlakarjevi pripravljajo na dohod častitega ih milega gosta . . . Tako je prišla osodna ura, in Lojza je povila po triurnih mukah čvrstega dečka. Brata — še mlada fanta — sta bila ne- izrečeno zadovoljna, da je bil baš deček. Ko so jima ga pokazali, nista mogla s prva .spraviti nobene besede iz grla. Potem 277. pa sta ga jela poljubovati in se mu la- skati, Itakor sta najlepše znala. Allakarica pa ju je odganjala, češ : - Pojta, pojta, nerodneža, saj ga še zadušita ! In vzela je dečka sama v naročje ter se mu srečno smehljala . . . Od tega dne je vladala pri Mlakarje- vih sama ljuba radost. Vdova je le nerada odhajala po opravkih od doma, a brata sta zvečer kar pridirjala od dela domov. In potem so se vsi skupaj vrteli krog malega paglavca ter se kar trgali zanj. Vsak dan se jim je zdel mnogo večji in pametnejši, in bilo jim je tako lepo v njegovi bližmi. Lojza se je kmalu čisto opomogla in postala je vesela. Žalostilo jo je le to, da ni smela Matiji pokazati deteta — mati ga namreč še vedno ni hotela videti —, a upala je, da se mati s časom g'otovo omehča ter dovoli, da se poročita. Zato je ni ho- tela jeziti in se ni več shajala ž njim. A mati in brata so bili kakor ljubosumni za dete ter so ga hoteli čim dlje ohraniti za-se. Tako so potekli štirje meseci, ko se pri malem Lojzku nekega dne pojavi epi- demična otroška bolezen. In preden so se Mlakarjevi zavedli nevarnosti, je bil Lojzek — mrtev. Mlakarjevi so bili s prva kakor omam- ljeni po hudem udarcu. Potem pa so žalo- vali, kakor da so izgubili vse, kar jih je vezalo na življenje. Plakali so ob malem, mrličku neutešno ter klicali : — Lojzek, Lojzek, naš ljubi mali Loj- zek i Ali nas nič več ne slišiš in nič več ne maraš, ti ljubi naš Lojzek ! Lojzek pa ni odprl oči in ni se ganil. Njegov mali, ledeno-mrzli obrazček je vedno z nova pretresal dušo Mlakarici. Jokala je krvave solze kesa, in kakor ostri noži, ki so ji prebadali srce, prihajale so ji v spo- min vse one strašne kletve, ki jih je v togoti izrekala nad detetom svoje hčere, ko je bilo še v materinem telesu . . . Bila je vsa iz sebe in ohropela je od joka in tarnanja. Lojzek je imel lep pogreb in ličen lesen križ kaže, kje spava . . . Njegov grob je vedno lepo urejen in na njem cveto bele lilije . . . Taki smo ljudje. V POMLADNJO NOČ.*) KONSTANTIN M. FOFANOV. FREVEL IVAN PRIJATELJ. V pümkuliijo noč kraljevič mlad se je šetal in v roki ž njim dekle kraljevo. Gromadile snieie se skale na desno, šumelo je morje na levo. Pa sta si prisegala sladko ljubezen — za njiju vse nove ouljube — ponosna ljubezeni, ponosna mladosti pritiskala sta si poljube. In mračno molčale so sk de niahnate, šumelo je morje srdito : „Vse to sem že slišalo bogve kedaj že, vsega že do grla sem sito !' Ljubečih šejiet in trpečih mrmraiîje, strast, nade, želje, hrepenenja so stihi samo v vekovečni poemi, poemi božanski stvarjenja...." Temnilo se morje... Smejal se mladenič, smejalo se dekle kraljevo... Temnile so smele so skale na desno, šumelo je morje na levo. OB NOVEM VINU. ADELA. Nedeljsko popoludne je. Po zraku vejejo prvi dihi jeseni — topli in veseli. Človeku nenadoma zavalovi v prsih koprnenje po prostrani, neomejeni svobodi — ob teh prvih dihih jeseni . . . Po cestah, ki vodijo iz Trsta v oko- lico, gre vse polno ljudi, ponajveč v gru- čah, z moškimi, ženskami in otroci. Ob cestah pa prodajajo razcapani otroci kuhan kostanj. *) Iz „Ruske antologije". Glej književno vest. 278 Mej izletniki je posebno mnogo pro- letarijata. Danes je namreč nedelja in lepo jesensko popoludne in, kar je gla\'no — v okolici se toči prvo novo vino.... Ta proletarjat!.. Moški gredo večinoma nelP. L.« pa imajo le pomen kot spominska knjiga za prijatelje in znance. Prva pesem v zbirki ima naslov »Člo- vek sem.« Ni res! Človeka ne najdete sko- raj v zbirki. — Dâ, človeka nam p r i- kazujte, ne pa prisiljenih, krče- vitih i z r o d k o v noči, teme i n b o- 1 e h a v o s t i — potem se bomo razumeli ; prisrčno se bomo pozdravili v »drugih — itd. — Istih«, ki jih pričakujemo z zani- manjem. — Truda ne strašite se ! Dr. J. T. »Ruska antologija v sloven- skih prevodih.« Zbrala in uredila Ivan Vesel in Anton Aškerc. Pod tem naslovom je izšel »sa'onske knjižnice« III. zvezek v podjetnem založništvu A. Gabrščka v Go- rici. V knjigi nahajamo obilico krasnih poizvodov prvih ruskih pesnikov in pesni- kinj v gladki slovenščini, kazalo pesnikov in prevedenih pesmi, življenjepisne in slov- stvenozgodovinske črtice, črtico o zasno- vatelju antologije, pok. Ivanu Veselu in pagovor A. Aškerca. Ta knjiga zaslužuje 281 da jo najtoploje priporočamo vsaki Slo- venlvi, ki ljubi poezijo ter se hoče sezna- niti s svetovnoslavno rusko htcraturo. BELEŽKE. * + Jakob Aleševec. Dne 17. oktobra t. l. je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani jeden izmed nekdaj najbolj popularnih slo- venskih pisateljev : Jakob Aleševec v 59. letu svoje dobe. Njegovi spisi: »Kako sem se jaz likal ?«, »Ljubljanske slike«, »Jama nad Dobrušo«, »Ne v Ameriko« itd. so se čisto udomačili pri našem ljudstvu. Razven tega je prevedel za oder več iger. Tudi pri političnem časopisju je deloval Aleševec, in sicer največ pri »Slovencu« in »Novicah«. Bojeval se je goreče za slo- vensko narodno misel ter o tem prišel v navskrižje s tedaj še tako občutljivo nerr.ško vlado v Ljubljani. Alcševčev humoristični list »Brencelj« je bil najboljše, kar smo dosedaj Slovenci imeli v tej stroki. Sploh je rajni Aleševec toliko delal in tudi trpel za slovensko narodno idejo in bil v svoji dobi tako zaslužen za naše slovstvo, da je od slovenske javnosti naravnost neod- pustno, kako je postopala z njegovim spo- minom o njegovi smrti. Seveda, rajni Ale- ševec je kasneje podlegel življenju; zlomljen na duši in telesu je liodil osamljen in za- puščen svojo težko pot, pot bede in pro- padanja. Ali to, da je več let stopal za- nemarjen po ljubljanskih ulicah, nima nič opraviti z njegovim prejšnjim delovanjem; njegove zasluge niso zato nič manjše. Trpel je sam, in slovensko občinstvo je njego- vemu spominu dolžno hvale in spoštovanja kakor drugim zaslužnim možem. Karol Veliki je bil proglašen za svet- nika 28. decembra 1. 1164. ; izposloval je to Friderik Barbarossa pri protipapežu Paskalu III. Celo pravi papež Aleksander III. se temu ni protivil, in tudi pozneje — do današnjega dne — je veljal in velja Karol Veliki za svetnika. Znani Weiss re- gistruje v svoji svetovni zgodovini (IV. 114), ki je zasnovana na strogo versko-katoliški podlagi, kratko in suho to dejstvo: »Sein (Karls) Vorbild leuchtete so manchem seiner Nachfolger vor, jagte Otto I. über die Alpen und trieb Barbarossa, seine Heilig- sprechung zu erwirken.« Sicer kaj bi iskali dokazov po raznih zgodovinskih knjigah? Knjiga vseh knjig : pratika-koledar nam daje pravico, da sm ttramo Karola Veli- kega za »svetega«. Poiščite 28. dan januarja tam stoji tudi »Karol Veliki« ! Izvirno katoliški »Regensburger Marienkalender« pravi povrhu v pridejanetn »Alphabetisches Heiligen-Namensverzeichnis« na dotičnem abecednem mrestu: »Kari der Grosse, 28. Jänner.« Prav koledarji so najbrže še bolj razširili vest o s svetostih Karola Velikega. KaM podrobni predpisi ali kake omejitve v načinu posvečevanja — torej v ekseku- tivi — nimajo z dejstvom samim nič opra- viti. — .Marljiva pisateljica Leda torej prav lahko preide mimo raznih napadov na dnevni red. J- T. Proti trgovini z dekleti. Ta mesec je zboroval v Antwcrpenu pripravljalni zbor v zatiranje mednarodne trgovine z dekleti. Razprave so bile tajne. Razpravljalo se je o natančnejšem kontroliranju železnic in parnikov v izvoznih in uvoznih mestih; v to svrho in v svrho opazovanja državnih mej naj bi se dosegel sporazum med po- licijskimi uradi raznih držav. Govorilo se je nadalje o človekoljubnih ustanovah, ki bi naj varovale dekleta pred zanjkami, katere jim nastavljajo trgovci s človeškim mesom. Zborovanja so se udeležile sledeče države: Nemčija, Holand.ska, Anglija, Ita- Ijja, Belgija. Norveška, Švedska, Rusija, Švica in Francija; Avstrija ni bila zastopana, kakor da bi to vprašanje ne bilo tudi življensko vprašanje laše države I Pa saj mednarodna zveza v zatiranje trgo- v.ne z dekleti doslej v Avstriji nima svo- jega oddelka . . . Ljubezen — zločin. Kazensko sodišče v Stuttgartu je razsodilo, da je ljubezen — zločin. Obsodilo je namreč neko Rozo L. na 14 dni zapora, ker je nekega ase- sorja s tem razžalila, da ga je opetovano zasledovala, ga čakala pred stanovanjem ali pred pisarno ter potem hodila za njim. Dotičnik je bil namreč oče njenega umr- lega deteta . . . Nagovorila ga ni nikdar, le videti ga je hotela in spominjati ga dolžnosti, da ji vrne njeno čast. Državni pravduik je predlagal šest mesecev ječe /jzaradi sistematičnega kompromitiranja uglednega uradnika . . .« Branitelj je mej drugim dejal: »O tej obtožbi naj bi sodile ženo in ne moški, ki utegnejo v tem slučaju biti prej strogi. Obtoženka 282 nosi pač sliko očeta svojega otroka neiz- brisno v srcu.« Sodišče je, kakor rečeno, spoznalo na 14 dni zapora. V razlogih na- vaja, da je obtoženka žalila gospoda ase- sorja tudi s tem, da je pravila : on je oče mojega otroka. To da poraenja razžaljenje časti! O ti blažena Nemčija, ki imaš take sodnike in take državne pravdnike! i .TRGOVINSKA" IN „NEMŠKA" $ Kjer sta shajališči vseh Slovanov v trstu priporoča lastnik Anton Šorli )C na razpolago so vsi slovanski in drugi ^ -— častniki.--— ^ Poseijiie sliramDe m partljap ceiileiiim goslom. ^ pozor „Secession." Kullinjska. posoda od civega emaj- liranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Za- loga popolne kuhinjske oprave. No- vost te vrste je putentovani strOJ ZiV kiiliaiije kave ali eaja, ki deluje sa n od sobe, ne da bi ga bilo treba nad- zorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — iilicii Biinieia veeeliiii 5 - TRST Zavarovanje življenja je eminentne važnosti za vsacega človeka, osobito pa za gospodinje in matere, V marsikateri obitelji je življenje moža oziroma očeta edini kapital, od katerega je odvisen blagor cele družine. Ako mož predčasno umrje in zapusti nepreskrbljeno udovo z otroci, je često cela rodbina izpostavljena najhujši bedi. Hkrbni soprogi toraj ne more biti vsejedno, ako so soprog oziroma otroci zavarovanj ali ne. / zavarovanjem na življenje je možno: Varovati družino za slučaj smrii redifeijeve, preskrbeti otrokom doto, zagotovlii obstanek za- konskim, množiti rodbins!'ovi, ielikomi'stlio niT,jeiii atelier odgovarja vsem modernim zahtevam te stroke. Razglednice, lepže iaior vse ioseiaiiie, 20 -25 gid. tisoč. Na zahtevo se pride fotografovat dotični kraj. Nikaka skrivnost ni več, tA:iZ sam brez vsake priprave in težave najtineje likerje po fran- coskem zistemu 8 pomočjo ekstratov ; ¦ isti stanejo za vsakih 5 litrov likeijev in sicer: Ti'0|Miiovee, Absiut, Verniiit, Ruski peliiovee, Češki lilier, Kiniel po SO kr: slivovee, rum, (•eŠMJevee, alaš. a'pski liker po !S5 kr. in Konjak IJenedik t:nee, Chartreuse, Pl/.enski liker po Î)') kr. Razpošiljam proti predplačihi v znamkah ali s poJtno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr, več. Vsaki pošiljatvi prideiien navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene ninofro znižajo. 2^12 JOSIP GOMBAČ, TRST, ULICA QEFFA 16. II. Slovenke ! spominjajte se družbe ^ i> ^ ^ II Cirila il Intona in mui li lolaia v Trstu. Tržašta posojiliica in tiraiiiliiica < ugistiüYaiia îailriiia z omBjbUiin poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 952. Ilrunilue uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/„ Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5'/»"/o ua menjico po 6°/, na zastave po 5V»°/o- Uradne ure so :" od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se : vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. ;284 nCADIlCI? ZAHTEVAJTE POVSOD gOflRETNE PAPIRČKE v KOI^IST DRUŽBI SV (IRIU IN ^ETODA ^TfRi SO NAJ BOLJŠO L) vstn mvw\\\E