LETO VII. 8-9 november 1981 glasilo szdl občine logatec ■ ji. mm OVICE OB DNEVU REPUBLIKE IN OB OBLETNICI VSTAJE NAŠIH NARODOV IN NARODNOSTI ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM LOGATCA SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE LOGATCA IN UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC O semintrideset let od zgodovinskega trenutka, ko smo z največjim ponosom rekli, da bomo sami in svobodni odločali o svoji usodi, o svojem razvoju in tako stopili na pot zgodovine kot gospodarji in ne več kot hlapci. Še dve leti več pa je minilo od takrat, ko smo se v takrat zasedeni Evropi odločili, da bomo svojo svobodo izbojevali z lastnimi silami, s svojimi rokami, da bomo branili naše planine, morje in žitna polja pred nacizmom in jih v svoji lasti tudi obdržali, pa naj stane, kar hoče. In zdaj, kakor smo in bomo vedno, praznujemo Dan republike in obletnico vstaje naših narodov in narodnosti. Dvigamo zastave in pojemo hvalnice, ne pozabljamo pa na tiste, ki so dali svoja življenja za naš danes in naš jutri. Ne pozabljamo na Tita in njegovo zgodovinsko vlogo Letos bo praznovanje še toliko bolj slovesno, saj se je Dnevu republike pridružila tudi obletnica prvega sestanka neuvrščenih v Beogradu 1961 leta, ko $mo spet s Titovo besedo povedali svetu, da je blokovska politika podobna tisti, proti kateri smo se borili že dvajset let nazaj. Nihče od nasprotnikov ni napovedoval neuvrščeni politiki dolgega veka Kaj šele povečevanja števila članic, ki je danes večje od katerekoli organizacije na svetu, izvzem-ši le Organizacijo združenih narodov Ob praznovanju Pa se trezno oziramo tudi na domačo problematiko 8oy, ki ga v stabilizacijskih prizadevanjih bojujemo, je enako, će ne še bolj pomemben Ekonomska osamosvojitev je tista kvaliteta, ki se je moramo iz dneva v dan zavedati, tudi ob praznovanjih, kot je tokratnje Pred nami so naloge, ki smo si jih sami naložili in ki jih moramo enotno reševati. Končuje se prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Večina rezultatov je vsaj v obrisih že znana. Naše gospodarstvo se mora še bolj usmerjati v izvoz, napeti vse sile in poiskati vse notranje rezerve za doseganje boljših rezultatov, od katerih pravzaprav vsi živimo. V tem boju moramo biti enotni in vodilna misel, ki je spremljala naše ljudi že v oboroženem boju proti okupatorju, je najpomembnejša tudi sedaj Sicer nimamo več pušk v rokah, imamo pa najmočnejše orožje - svoje delo Samo od nas je odvisno, kako bomo uspešni. Kakor nam je bila vodilna misel tovariša Tita med narodnoosvobodilnim bojem, tako je ostala Titova pot kažipot tudi v trenutkih gospodarskega boja. Neizmerno zaupanje v moč naših narodov in narodnosti v enakopravnem doseganju ciljev ni in ne bo nikoli zastarela doktrina. Le skupni smo močni in blagor lahko dosegamo le skupaj, nikoli na račun nekoga drugega. Težave so in bodo, teh se ne ustrašimo. V preteklosti smo bili še v mnogo težjih situacijah, tudi gospodarskih, pa smo jih premagali, kakor bomo premagali tudi sedanje Ob dnevu republike, ob obletnici vstaje in ob obletnici začetka gibanja neuvrščenosti se s ponosom oziramo na prehojeno pot naše družbe in trdno odločeni, da ne stopimo s poti delavskega samoupravljanja, gradimo naš \utri Urednik Preselili se bomo v novo šolo Zelo sem vesel, da se bomo preselili v novo šolo, ki ne bo imela vlažnih zidov in tudi tako hladna ne bo Stara šola je preveč hladna, zato sem se je že naveličal V stari šoli imam tudi slab in zoprn občutek Včasih me boli celo glava V novi šoli tega ne bo Po zunanjosti je videti zelo moderna. Upam, da jo bom znotraj videl že letos. Matija Rupnik 2. leto hodim v šolo V šolo hodim drugo leto Čeprav se imamo lepo v stari šoli, si vseeno želim, da bi šli kmalu v novo. Nova šola bo imela večja okna in razredi bodo bolj svetli. Lahko jih bomo zračili in gledali bomo lahko več diafilmov Razred v novi šoli bomo olepšali z rožami Pazili bomo na novo pohištvo in pod, da se bodo tudi učenci za nami dobro počutili v novi šoli. Simona Kermavnar Vodomet bo Ob novi šoli si želim, da bi bila svet/a, široka in da bi bila velika tabla, da bi lahko kam pisali. In da bi bilo v razredu bolj toplo. Zelo pa sem vesel, ker je pred šolo vodomet Boštjan Klevičar, 4 b Anketa šola v KS Tabor za nižjo stopnjo je že stara in je odslužila svojemu namenu Zgrajena je bila leta 1884 Učilnice so podprte, hladne in temne Vsi se veselijo nove šole in obnovljenega kulturnega doma Več o tem smo učenci novinarskega krožka povprašali učence razredne stopnje in krajane naše krajevne skupnosti Ali težko čakate dan, ko se boste preselili v nove šolske prostore? Odgovori učencev Da!' Ne, ker ne bom mogla pisati po klopeh! - Simona Zakaj se veseliš nove šole? Ker bo topla, čista, velika in lepa - Roman Ker ne bo podprta - Mateja Ker bomo lahko tekali po hodnikih - Rajko Ker bodo svetle in velike luči - Jagoda Ker bo lepa - Nada Ker ne bo zeblo - Janja Ker bo trdna - Emil Ker bodo lepe klopi - Barbi Ker ne bo razbitih oken -Aleš Ker bomo lahko gledali več dia-filmov - Simona Ker bodo nove table - Aleša Ker bodo lepe in čiste stene - Dragica Ker bo lepše urejena - Bar bara Ker bo mir - Anica Ker je ta stara in temna, nova pa bo svetla in lepa - Rajko Ker bomo lahko odpirali okna - Nada Ker bodo lepi, svetli hodniki - Sašo Ker bomo lahko gledali dež skozi okno - Mit/a Ker bo nova, bela m čista -Janez Ker bomo imeli centralno ogrevanje in ne bo več ropotalo po stropu - Sašo Ker ne bomo v življenjski nevarnosti - Roman Ker bomo imeli lepša stranišča in garderobe - Jure V KS Tabor bomo dobili nove šolske prostre m prenovljeni kulturni dom Kako to sprejemate občani7 Odgovori krajanov. Veseli smo. da bodo imeli naši otroci boljše pogo/e za učenje, da jim bo toplo in udobno Dobro, da obnavlja/o stare stavbe, ki so zgodovinskega pomena S tem pa bomo dobil' tudi nov kulturni prostor Zadovoljna sem, da so to naredili za mlade Da bomo tudi mi starejši odšli na kulturne prireditve Mislim, da /e fo dobro za vse To /e dobro, veseli smo prav /e, da bodo kulturne prireditve v boljših prostorih Zelo pametno je, koristno pomembno za kulturni dvig kraja Brez teh prostorov, je bilo težko Son/a Kune Vesna Slabe Marica Cigala Andrej Kompa" OŠ Edvard Kardelj. Logatec Odštevamo dneve Vsak dan odštevamo dneve, kdai bo napočil dan otvoritve nove šole Imeli bomo svetleiše učilnice, večje m toplejše Tudi učili se bomo lažje, ker ne bomo stisnjeni kakor v stari šoli Vsi se bomo udeležili otvoritve šole Tudi učenci iz šole Kovačice nas bodo obiskali ob dnevu otvoritve Zdenka Nagode. 4 b Predstavljam si staro in novo šolo Zdaj. ko hodim v tretji razred, imamo zelo hladno učilnico Okna so zelo grda, razbita m pobarvana, da otroci ne gleda mo ven Klopi so zelo slabe Kadar gledamo film. izberemo največjega učenca, ki mora dati štiri ali pet zvezkov pod diapro-lektor. pa še slabo vidimo Ko sem hodila v drugi razred smo imeli v učilnici s stebri podprt strop Ko je padal dež. smo imeli zelo mokro učilnico Tova-nšica je imela tri puloverje. Pa še jo je zeblo Ko bom prišla v novo šolo. bo lepši vhod Klopi in stoli bodo novi m radiatorii bodo bolj greli' Ko bo pnšla zima. bomo imel' toplo učilnico Za diaprojekto' bomo imeli voziček Ko bomo gledali filme, bomo samo potegnili zavese Vse bo lepše Bojana Kune 3 b ' La^aMtr NOVICE Spodbuden napredek Kulturni dom v KS Tabor V drugi polovici septembra je bil v Celju XIV mednarodni sejem obrti Za razliko od dosedanjih je pokazal razveseljiv napredek pri izpolnjeva nju temeljnega namena povezati zasebne proizvajalce in organizacije združenega dela predstaviti razno vrstnost ponudbe izdelkov Široke potroSnje in možnosti koristne upo rabe domaČega znanja pri nad omeSCaniu uvoza Posebej sta bili poudarjeni kakovost in inovativnost VeC kot doslej je bilo razstavljal cev med njimi vel|a posebej omeniti zadruge PrviC so svoja obmoCja dela in njihov obseg prikazale av-toprevozniSke zadruge Kljub temu da se Se pojavljajo naCelni pomisle ki Ce sploh velja sodelovati na tej in podobnih prireditvah je treba le po udariti da so potrebne in - nena zadnje tudi koristne Sedanji gos podarski položaj terja zboljšanja, k temu pa lahko drobno gospodar stvo v njem pa obrt mnogo pripo more LogaSki paviljon na ifejmu je bil glede na obisk in odzivnost med boljSimi V njem so razstavljali Iz idor Seljak - večnamenske žiCne košare Peter Grom - umetniške' okvire za slike. Tone Marn - ojnico za listno krožno žago podložke za zidarske odre Borut škulj - UKV an tene in vtičnice Zvone Harter okrasne luči za novoletno jelko. Dušan Čuk - zavorne obloge za osebne avtomobile Bruna in Lovrenc Peri goj z Dobrovega - športne čepice in klobuke Hubert Herman livarske izdelke ter brata Prebil z Vrhnike -inovacijo roka za osebni avto za stava 101 Na zunanjem razstavnem prostoru je imel mesto za troje čolnov iz poliestra Miran Amon Sode lovala je tudi cvetličarka Maruška BrenCič Za udeležbo Logačanov na sejmu je poskrbel predsednik komi sije za sejme pn 10 združenja Igor, Tomažič Veljalo bi dodati čas je da se logaški obrtniki predstavijo tudi v domačem kraju Jago Pospešeno tečejo tudi zaključna dela pn obnavljanju m preurejanju kultur nega doma v KS Tabor Krajani te krajevne skupnosti že nekaj let niso mogli uporabljati zanemarjenega doma ki pa je sedaj dobil novo prijazno obliko Koliko kulturnih prireditev in proslav bodo zdaj lahko organizirali v primer nem okolju Računajo da bo krajevne proslava ob dnevu republike že v novi dvorani Obnovljeni dom pa se uspešno vključuje tudi v prostor okrog Os novne šole Edvarda Kardelja Tesno sodelovanje šole in krajevne skupnosti bo z obnovljenim domom prišlo Se bolj do veljave Primož Sark Tokrat mešano V okviru Celjskega sejma je bila vrsta spremljajočih prireditev Med njimi tudi - čeprav ne najpomembnejša športno tekmovanje za pokal Celjskega sejma Logačam so se ga udeležili v štirih disciplinah Seveda so bili spet najus Pešrejši vlačilci vrvi (2 mesto') razveselili pa smo se tudi nastopa ženske "kipe v kegljanju To |e bil prvi nastop ženske ekipe našega združenja Upa mo da ne zadn|i Jago Kmalu novi prostori za učence OŠ Edvarda Kardelja V krajevni skupnosti Tabor teCejo Se zadnja obrtniSka dela in urejevale Okolice za sveCano otvoritev novih šolskih prostorov ki so namenjeni učen Cem od prvega do Četrtega razreda Po besedah izvajalcev bo vse nared za Otvoritev dan pred državnim praznikom Se zadnji objekt iz sredstev samop f|spevka preteklega obdobia bo torej izroCen svojemu namenu NajmiajSi učenci so se zadnja leta v stan Soli uCili v slabih pogojih sedeli so v prosto r,h podprtih s stebri Sedaj pa |ih Čakajo novi svetli prostori in moderna op r«ma Primož Sark Nova postajna hišica na avtobusni postaji Kalce Končno so tudi krajani Kale dočakali liCno zidano hišico na avtobusni po staji Res je neprijetno čakati na avtobuse *( že tako ali tako neredno us tavl|a|0 na Kalcah pa pn tem nimaš kam stopiti če dežuie ali zapiha s Hru Sice mrzel veter Tudi pozimi ko so čevlji tako radi mokri, je v snežni brozgi stati Se posebei neprijetno Lična hišica pomeni suh prostor m zavetje ob enem Prav bi bilo da bi jo dobila še druga stran ceste pa tudi nekatere dru ge krajevne skupnosti v Logatcu so še brez nje Morda bo nekdo rekel da ni pomembno a vpraša naj tiste ki vsak dan stoje na avtobusnih postajah m nimajo kam stopiti pod streho Morda dober zgled vleče Primož Sark POZIV Pozivamo vse delovne organizacije in občane da ob dnevu re publike 29 m 30 novembra razobesijo zastave Predsednik gospodarske zbornice Slovenije v Logatcu Predsednik GZ Slovenije Andrej Verbič je v Četrtek 5 oktobra obis kal tri logaške organizacije združe nega dela in se popoldne pogovarjal 0 gospodarskih problemih z vsemi direktoru OZD gospodarstva v obči ni Prve razgovore s predsednikom Verbićem smo imeli v TOZD Valkarton. k|er so bili prisotni poleg sekretarja medobčinskega komiteja ZK tov Ludvika Zajca tudi direktor DO Kartonažne tovarne Ljubljana predsednik IS obćine in predstavniki vodstva družbenopolitičnih organi zacij Direktor VALK ARTONA Vinko Haložan je na kratko predstavil TO m opozoril na bistvene gospodarske težave Kljub sovlaganiu sredstev VALKARTONA v razširjanje proizvodnih kapacitet papirne industrije VALKARTON m zadostno oskrblien s potrebnimi količinami papirja Dogovorjeno je bilo 1 da KTL skupaj s Papirnico Količe vo izdela skupni razvojni program ter ga predloži GZ Slovenije. 2 da se izdela predlog načrta do igoročnega sodelovanja za področje papirne industrije z gospodar stvom SR Srbije in SR Hrvatske. 3 da VALKARTON izdela predlog za racionalizacijo proizvodnje ne glede na to da ie že sedaj produk tivnost dela na|bol|ša v Jugoslaviji ter 4 da bo Kartonažna tovarna Ljublja na vložila vse napore da del svoje proizvodnje izvozi za konvertibilno valuto Na razgovoru v KMETIJSKI ZADRUGI Logatec je poleg predsed nika GZ tov Verbiča sodeloval tudi predsednik Zadružne zveze Sloveni je tov Vode Predsednik Verbič se je zlasti za mmal za to kako je organizirano pridobivanje hrane kako so izkoriš čena kmetijska zeml|išča kakšni so uspehi pospeševalne službe in dru go Na koncu so bila sprejeta stališ Ca 1 da se mora KMETIJSKA ZADRU GA z vsemi napori vključevati v več IO proizvodnjo hrane da se zato še tesneie povezuie s kmeti ter da pri tem še bolj u'mkovito deluie kme tijsko pospeševalna služba 2 da bo KMETIJSKA ZADRUGA sprejela dolgoročen program razvoja kmetijstva v občini 3 da se izdela pregled neobdelanih ali premalo obdelanih zemljišč ter da se ta zemljišča ponudijo tistim, ki so pripravljeni da na te| zemlji intenzivno kmetujejo 4 da se prouči možnost ustanovitve pašnih skupnosti ter nadaljuje z oživljanjem živinoreje 5 da združitev v SOZD MERCATOR mora povečati proizvodnjo hrane z uvajanjem nove tehnologije zmani sevanjem stroškov poslovanja, pridobivanjem novih kmetijskih zem IjišC. razviti take dohodkovne odno se. kjer bo tudi trgovina nosila del ri zika in odgovornosti za skupne uspehe in dosežene rezultate Na razgovoru v KLI Logatec pa je prisostvoval širši krog sodelav cev predsednika GZ Slovenije in sicer so bili prisotni za splošno zdru ženje lesne industrije tov Leb za splošno združenje kovinske indust rije tov Gabronova. za splošno združenje nekovin pa tov Suvorov in direktor »Kristala- Maribor tov Lešnik Poleg tega pa se |e razgovo ra udeležil tudi predstavnik Sloveni jalesa tov Petaver Po kratki predstavitvi delovne organizacije je bilo predočeno pet na jtrših problemov trenutne in dolgo ročne oskrbe z ravnim steklom, oskrbe z lesom m njegove cene dose ganie izvoznih rezultatov dohod kovna povezava v reprodukcijski verigi ter perspektivna usmeritev v proizvodnjo stroiev za obdelavo lesa Po daljši in temeljiti obravnavi so bila sprejeta stališča 1 oskrbo s steklom ki že več kot leto dni onemogoča normalno pro izvodnjo stavbnega pohištva je tre ba nujno razreševati dolgoročno in celovito tako da splošno združenje za nekovine izdela analizo porabe stekla v Sloveni|i in predlaga način zagotavljanja potrebnih količin stekla v pnhodnie jo posreduje v postopek izvršnemu odboru GZ Slovenije m nato še GZ Jugoslavije Trenutno rešitev pa |e treba poiskati s povečanim dodatnim izvozom KLI in SOZD Sloveni|alesa in s tako za gotovl|enimi devizami uvoziti po rropno steklo 2 Zagotavljanje lesne surovine je širši slovenski problem in ga je tre ba nujno razreševati skupno z vsemi SOZD lesne industrije m splošnega združenja Dotok lesa iz zasebnih gozdov je precei pod planom, zato je v intere su celotne družbe da zasebni lastni ki gozdov preko obratov za koope racijo v celoti izpolnjujejo obvez nosti v skladu z zakonom o gozdo vih Poleg tega pa je predložiti odboru za gospodarsko sodelovanje z dru gimi republikami in pokrajinami pro gram dolgoročnega sodelovanja s SR Bosno in Hercegovino in SR Črno goro 3 Začetke dohodkovnih odnosov z Gozdarstvom moramo čim preie nadaljevati v sami delovni organiza ciji in širše v okviru SOZD Slovenija lesa 4 Proizvodnja strojev za obdelavo lesa je v Sloveniji in Jugoslaviji neorganizirana nepovezana in neusklajena Z ustrezno delitvijo programov in tesnejšim medsebojnim sodelova njem v okviru lesne industrije ter ko vinske industrije je možna uspešnej ša proizvodnja strojev za obdelavo lesa Želje se spreminjajo v resničnost stara šola spreminja obliko in na membnost. iz napol razpadle in od pisane stavbe nastaja lepa in nad vse pomembna delavnica Od te male tovarne ki nai bi v za četku zaposlovalo 40 do SO delavk in delavcev obrata Iskre pričakuje mo Hotenja veliko Najprej ohranili bomo stavbo v kateri se je učilo to liko rodov in je bilo razdeljenih toli ko dobrih in slabih ocen Poznajo se vplivi arhitekta Jožeta Plečnika ki ie mimogrede povedano zasnoval tudi most pred šolo Že ta mesec naj bi v obnovljeni stavbi stekli trakovi nekdanje uCenke pa bodo sestavlja le prve elektromotorje in vodne Cr palke Za uresničitev takega podvi Splošno združenje kovinske industrije bo sklicalo sestanek proizvajalcev teh strojev predstavnike SOZD Sloveniiales in Uniles ter splošnega združenja LES. na kate rem naj se skuša sprejeti dogovor o delitvi proizvodnih programov Će to ne bo doseženo pa bo o tem odločil pristojni organ GZ Slovenije Poleg teh vprašanj je predsednik Verbič podprl zahtevo delavcev KLI Logatec da se zaradi večjega izvoza opravljene nadure ne upoS tevajo v cenzusu za dodelievanie otroškega dodatka in varstva otrok m bo GZ Slovenije tako rešitev predložila RS zveze sindikatov Slo venije Tov Verbič |e obiskal tudi delov ne prostore TO Valkartona TO stavbnega pohištva in TO drobnega pohištva V popoldanskem razgovoru Z gospodarstveniki Logatca so bila predsedniku GZ poiasniena še ne katera bistvena vprašanja zastojev v proizvodnji in ukrepani za hitrejšo gospodarsko stabilizacijo Razgovori so bih zelo koristni za vse nas m želimo da bi dogovorjeno čimprei v celoti uresničili Franc GODINA, dipl mg ga je pomembna naša solidarnost' Vsa sredstva za adaptacijo stavbe je dala Tovarna elektromotorjev Spodnja Idrija obCina Logatec pa i« odstopila vsa sredstva obmoCne vodne skupnosti Ljubljanica Sava za regulacijo potoka Hotenjke Prei namreC ni bilo mogoče priti na dvo rišče z veCjimi tovornjaki Ostaia le še vprašanje kako bo z mostom toda taka malenkost ne bo ovira' Brez žrtev ni uspeha tudi tu ne bo šlo drugače Nosilec dolžnosti |* človek v tem primeru so to žene P dekleta Hotedršice Vas bo bogatel Sa s tem tudi občina Se naprej si želimo z vsemi sodelovati tako kot smo doslej Jakob Nagode Obrat Iskre v Hotedršici Novi direktor KLI Naša največja delovna organizacija Kombinat lesne industrije ima od letošnjega avgusta novega indi vidualnega poslovodnega organa, ah kakor še vedno rečemo novega direktorja Diplomirani inženir Franc Godina je Logatcu znana osebnost, saj že tri leta predseduje skupščini občine Vendar je imenovanje na novo dolžnost vsekakor dovolj veli ka sprememba, da ie vredno tovari ša Godino natančneje predstaviti Pred 45 leti rojen Gornjelogačan je ljudsko šolo in prve gimnazijske dni preživel v Logatcu Nato se je šolal na Poljanski gimnaziji v Ljub Ijam in se 1955 leta vpisal na biotehniško fakulteto oddelek za goz darstvo k|er je diplomiral 1962 leta Že leto poprei se |e zaposlil na KLI potem je služboval v Gozdnem obratu Ravnik nato pa ga je pot zanes la v Beograd v zvezni odbor sindika ta delavcev industrije in rudarstva Tam je odgovarjal za lesno industn jo gozdarstvo ter grafično in papir no industrijo Po letu 1976 je prišel v slovenske republiške sindikate kjer je bil direktor centra za razpo rejanje dohodka in osebnih dohod kov Leta 1978 je postal predsednik skupščine občine Logatec kar do konca mandatnega obdobja v mar cu prihodnjega leta tudi ostaja, v avgustu kot smo že dejali, pa je spre tel vodilno mesto KLI Tovari* Godina, v kakšnem gospodarskem In samoupravnem trenutku ste nastopili mesto direktorja delovne organizacije? Prišel sem v že izdelano delovno organizacijo, med ljudi, ki vedo. kaj hočejo, med delavce ki se zavedajo odgovornosti Rezultati devetme sečnega gospodarjenja ki jih imam ravno sedaj pred seboj kažejo na uspešno poslovanje V KLI je uteče no da se s surovino ravna varčno, saj je danes 1 kg lesa enako drag kot 1 kg kruha Sodelovanje z goz darstvom. papirno industrijo in dru gimi postaja vse bolj trdno Zavest med delavci o varčevanju z lesom pe visoka Sami poostrujejo kontrolo nad surovino strokovnjaki pa načr tujejo najracionalnejše izkoriščanje V času. ko sem prišel na mesto di rektorja se je cena hlodovine dvig nila Nikakor ne govorim o kakšni krivdi gozdarjev ali kaj podobnega vendar o našem trgu. kjer nam cene pobegnejo Z akcijo o povezovanju na dohodkovni osnovi z gozdar stvom smo že začeli Ta obveza je na medobčinskem nivoju sprejeta Vsa lesna industrija naj se poveže med seboj V času ko sem bil prvič na t\LI pred dvajsetimi leti so s>e stvari premaknile veliko naprej Tukaj mislim na tehnološki raz voj poglejte samo žago. TOZD ESO. moderna oprema torej lakirnica odprema je sodobnejša tudi organi zacija dela je precej boljša kot nekoč Srečal sem veliko starih znan cev in tako se je bilo laže vživeti v delo Medsebojni odnosi so tudi na predovali nekoliko zaostajamo le Se pri družbenem standardu Kuhi nja je taka. kot je bila pred dvajseti mi leti jedilnica tudi. upravni prosto ri so pretesni in razmetani vsepov sod po tovarni Zato mislim, da je naša prva naloga izboljšati področ je družbenega standarda V načrtih imamo da se reši življenjski mini mum. delovni pogoji so najvažnejši Naročeni so tudi projekti za novo strojno tovarno Tu imamo lastno pamet, lastno konstrukcijo, velike možnosti so za izvoz in za prodajo na domačem trgu Dela je torej nep restano veliko Rad bi omenil še enkrat odlično sodelovanje z ljudmi ki sem ga za čutil takoj ob prihodu v tovarno Pomagajo mi in delo mi gre hitreje od rok Tudi bivši direktor, ki je ostal v KLI kot svetovalec za zunanjo trgo vino. mi je v veliko pomoč te re čem po domače, mislim da bo šlo Na enem zadnjih delovnih mast ste se veliko ukvarjali s problematiko osebnih dohodkov še vedno ste predavatelj v škof Ji Loki prav na to temo Kakšna Je situacija na KLI? Na KLI smo ustanovili komisije, ki analiziralo realizacijo samoupravnih aktov s področja razporejanja prihodka, oonodKB. oano»ov v svouud m menjavi dela med delovno skup nostjo in temeljnimi organizacijami ter delitve po delu Se vedno se več upošteva količina kot pa kakovost in to bomo morah spremeniti Gos podarnost še ni dovolj prisotna Upošteva se le stroškovni faktor kar |e sicer pravilno, a ne edino Mislim da l|ud|e vse bolj vedo. da brez večje storilnosti ni večjega do hodka To pomeni ukinitev uravni lovke ki je že grozila Delavci se vse bolj zavedajo da jih le delo postav Ija v družbeno lestvico Še vedno ostajate predsednik skupščine občine ali župan, kot radi rečemo Kako to gre? Težko Župan sem tri leta in okrog sebe imam sodelavce na katere se lahko popolnoma zanesem Edino časa mi primanjkuje Delo mi sega v prosti čas in tako stanje ni mogoče prenašati daljši čas Stisnil bom zobe do marca, ko bom predal županske dolžnosti drugemu Sami ste omenili prosti čas. Tega je zdaj gotovo premalo. BIH ste športnik, skrbeli ste za telesno kondicijo, radi pa ste posegli tudi po rezbarjenju oziroma kipar jenju. Kako Je zdaj? Nekaj malega časa mi ostaja za rekreacijo Za rezljanje je potrebna določena koncentracija ki je zdaj ne morem doseči, saj ves čas. ko imam kakšno prosto uro mislim na delo ki me čaka Rad bi še kaj storil na tem področju Z družino je vse na hitro Vidimo se zvečer, s sinom po klepetam le kako je z ocenami v šoli Ob nedeljah sva hodila s sinom malo v gozd po gobe in našla čas za razgovor Ko bo sneg bom z ženo in sinom stopil na smuči in se nadihal malo svežega zraka Kadar imam kakšno prosto popoldne kar je po vsem slučajno sem kar nekako vznemirjen da je nekaj narobe da sem nekaj pozabil in sem zato mor da prost Do marca bo že nekako potem. upam. bo več časa ostalo tudi za družino in osebne konjičke Želim vam veliko uspehe ne novi dolžnosti In. če dovolite, da bi marec 1082 čimhitreje prišel Hvala tudi vam Primož Sark Obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije v Logatcu Predsednik Gospodarske zborni ce Slovenije tov Andrej Verbič je 15 10 1981 obiskal kolektive Val-kartona Kmetijske zadruge in KLI Popoldne pa se je sestal s predstav niki gospodarstva in družbenih de lavnosti v občinj Logatec V Valkartonu sta direktorja KTL in TO Valkarton tov predsedniku na-iprej predstavila delovno organiza cijo in še posebej TO Valkarton Na ivečji problem, ki se pojavlja v po slovanju Valkartona je oskrba z osnovno surovino papirjem in kvaliteta tega papiria Valkarton vlaga sred stva v druge republike kjer so to varne papirja vendar pa so še zme raj težave z oskrbo Tov Verbič je svetoval da se izdela skupni pro gram da bi se kapacitete dolgoroč no uskladile Zaradi slabe kvalitete papirja pa že prihaja do reeksporta embalaže za lesno industrijo in tudi za druge panoge Poudaril je tudi pomen izvoza kjer KTL Se ne dosega zadovoljivih rezultatov V letu 80 je bil izvoz 550 000 dolarjev letos pa naj bi do segel 4 milijone dolarjev Z boljšo notranjo organizacijo dela in z do Igoročno rešitvijo problema oskrbe celotne verige od hloda do prodaje na tujem trgu Sedai pa je dohod kovna povezanost samo na relaciji hlod deska - to je najbolj konjunk turni del kasneie pa to močno pade KLI se oskrbuje s surovinami tudi iz drugih republik Bosna in Herce govma že gradi svojo lastno lesno predelovalno industrijo in so zaradi tega težave z oskrbo s surovinami KLI se povezuje s Črno goro kjer bodo razvili proizvodnjo polproizvo dov in bodo tako manjši transportni stroški Tov Verbič je poudaril da je po trebno za TO ESO izdelati še bolj ambiciozen program ker gre za za poslovanje kvalificirane delovne sile Naiveč časa je razgovor tekel ok rog stekla KLI ima velike težave pri oskrbi s steklom tako da prihaja do motenj v proizvodnji oken Rešitev je v združevanju sredstev za pove čanje kapacitet steklarn in pa v uvo zu stekla ker ima KLI pozitivno de vizno bilanco Predsednika GZS so tudi seznanili s pomembnimi uspehi ki jih letos KLI dosega na področju izvoza s surovinami se bo povečala kon kurenčnost na tujem trgu V Kmetijski zadrugi so tov Verbi ta seznanili z napori ki jih vlagajo da bi povečali kmetijsko proizvod njo Kmetje so predsednika sezna niti z vrsto problemov Gotovo pa je najvažnejši problem odnos celotne družbe do rodovitne zemlje Zem IjiSčb so močno razdrobljena in je zato uporaba sodobne kmetijske tehnike draga na takih ma|hnih par celah Zelo različni pa so tudi intere si posameznih lastnikov do zemlje in je zato dosti zaraščanja z grmov jem Ponovna usposobitev zemljiš f.a pa zahteva velike stroške Problem je Se dispariteta cen med proizvodi ki jih kmetje kupuje jo in proizvodi ki jih prodajajo Pod ražitve drugih ne sledijo podražit vam prvih in tako prihaja kmet v te tak ekonomski položaj Z ustrezni mi predpisi bo potrebno rešiti pro blem neobdelane zemlje tako da bo zemljo dobil tisti ki jo obdeluje Več pa bi bilo potrebno tudi zložb zem Ijišč da bi se dobile zaokrožene ob delovalne celote Na KLI je tov Verbič opozoril na nujnost dohodkovne povezanosti Popoldanski sestanek tov Verbi-ča s predstavniki IS. vodstev DPO gospodarskih organizacij in družbe nih dejavnosti ter SIS gospodarskih dejavnosti je bil krajši kot je bilo planirano zaradi obveznosti tov Ver biča Glede razvijanja novih dejavnosti v občini Logatec je bil tov Verbič mnenja da je treba izdelati konkret ne predloge ki ustrezajo veljavnim kriterijem (izvozna usmerjenost proizvodnja hrane) Precej časa je tudi namenil sedanjemu gospodar skemu položaju v Jugoslaviji m kakšnB naj bodo izhodišča planirB nja za naslednje leto Če bi hoteli v SRS, da bi bil deficit ekonomskih odnosov s tujino enak ničli bi morali izvoz povečati za 6 %, uvoz zmanj Sati za 10 % rast DP bi bila za 0.8 % večja realni OD bi padli, zmanjšati pa bi morah skupno in splošno po rabo Slavko Sirca [.Oftaike NOVICE Mladi kritično spregovorili o sebi in drugih Komunisti o delu mladinske organizacije V času priprav na programsko konferenco OK ZSMS je potekala razprava v vseh 00 ZK v zvezi z delovanjem m aktualnimi nalogami mladine, ki se je končala s problemsko konferenco OK ZKS Logatec na to temo Na tej konferenci je bila nanizana vrsta vprašanj, mnenj in predlogov za nadaljnje delo mladinske organizacije, poudarjena pa je bila tudi aktivnost mladih komunistov, ki se v 00 ZSMS bolj redko čuti. ter delovanje mladih v društvih in družbenih organiza cijah, ki so kolektivni člani ZSMS Ugotovljeno je bilo, da nam manjka usposobljenih in aktivnih mentorjev, ki bi društva vodili, mlade v njih seznanjali in pripravljali na samostojno delo V društvih imamo veliko mladih, žal pa moramo ugotoviti, da se vse premalokrat pojavljajo kot kreatorji dela v upravnih organih društev, kar je posledica nena-črtnega. stihijskega dela na tem področju V osnovni šoli ]e vrsta dejavnosti, v katere se učenec lahko vključuje, najde svoje mesto, potem pa, ko šolo zapusti, naenkrat zazija praznina, zato se nemalokrat vključuje v delo tam. kjer hodi v srednjo šolo V društvih se mladi ne enačijo z mladinsko organizacijo, s tem pa nastaja problem masovnosti mladinske organizacije, ki se kaže predvsem v KS Naklo in Tabor Za delo mladinske organizacije je treba zagotoviti materialne pogoje, ki še vedno niso urejeni, ter že v osnovni šoli najti stik z mladimi, ki vstopajo v vrste ZSMS, kar pa je zelo odvisno tudi od usposobljenosti mentorjev Mladinec, ki konča osnovno šolo, še m konstituiran tako da bi sam našel pot v 00 ZSMS, zato ga moramo v mladinsko organizacijo »pripeljati« To pa bomo dosegli le z usklajenimi programi šole in osnovne organizacije v KS, mladinec - men tor pa bo moral postati stalna oblika dela v 00 ZSMS na osnovni šoli. šai na|bolj pozna razmere in pri delu lahko zelo pomaga mentorju - učitelju Beseda je tekla tudi o štipendiranju, mladinskem prostovoljnem delu. zaposlovanju, idejno-političnem usposabljanju itd Konferenca je sprejela naslednja stališča: 1 Komunisti, predvsem mladi komunisti, morajo delovati tako, da bodo 00 ZSMS postale mesto uresničevanja interesov širokega kroga mladih ljudi Da bi krepili masovnost je potrebno - pripraviti pestrejše programe dela - komunisti telesnokulturni delavci in komunisti, ki delujejo v društvih in družbenih organiza cijah, morajo zagotavljati pogoje za vključevanje čim večjega števila mladih ljudi v interesne dejavnosti, v okviru organov OK SZDL in OK ZSMS pa je treba nujno pristopiti k ustanavljanju novih društev - komunisti, ki delujejo v skupščini DPS ter SIS morajo skrbeti za primerno materialno osnovo dela mladinskih organizacij ter njenih kolektivnih članov 2 Zaradi pomembnosti in zahtevnosti mentorskega dela z mladimi, morajo komunisti, ki delujejo v kulturnih, telesnokul-turnih ter ostalih društvih, orga nizaciji Zveze prijateljev mladi ne, še posebej pa v obeh osnovnih šolah, kadrovanju in usposabljanju mentorjev posvetiti posebno pozornost 3 Ze s statutarnimi določbami, še posebej pa v praksi, morajo komunisti delovati tako, da bodo delegati mladinske orga nizacije prisotni v slehernem delegatskem telesu oz. samoupravnem organu 4 Večjo pozornost morajo komunisti v OK ZSMS in 00 ZSMS posvetiti idejnopolitične-mu usposabljanju mladih, dolžnost usposabljanja mladih delavcev pa morajo še z večjo odgovornostjo opravljati tudi OK SZDL in organizacija sindikata v občini 5 Mladi komunisti, skupaj s komunisti v KS, morajo doseči, da bo mladinsko prostovoljno delo postalo del planskih dokumentov KS m DPS tako da bi dosegli čim večje vključevanje mladih v prostovoljno delo Programska usmeritev dela OK ZSMS v občini do aprila 1982 Mladi smo na programski konferenci, ki je predstavljala zaključek široke razprave dne 28 9 1981 na programski konferenci kritično ocenili svoje delo v preteklem obdobju, spre- govorili o problemih in težavah ter izvolili vodstvo Za predsednico OK ZSMS je bila ponovno izvoljena Branka Kum, za novega sekretarja Mar ko Kek. za člane predsedstva pa Irena Lipovec, Rado Petkov šek, Bojana Levinger, Sonja Vavken, Lado Korenč, Mirjam Kum, Mojca Skubic, Gabrijela Orban. Janez Arhar. Marko Tr-ček in Mili Leskovec Operativni program, ki ga je sprejela konferenca, temelji na uresničevanju stališč OK ZKS Logatec, organizacijski in ak cijski krepitvi dela osnovnih organizacij, idejnopolitičnem usposabljanju ter delovanju delegatskega sistema Z novimi načini in metodami dela, ob priza devan)u nas vseh, bomo dosegli, da mlada generacija ne bo stala ob robu problemov, ki bi jih morala reševati prav ona (stanovanjska problematika, zaposlo vanje štipendiranje itd ) Konferenca je sprejela sklep da da POBUDO skupni ko misiji podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, za spremembo samoupravnega sporazuma o štipendiranju in sicer, da se pri odločanju višine štipendije kot eno od meril upošteva tudi družbena aktiv- nost in mladinsko prostovoljno delo Medtem ko dijaki in študentje, ki prejemajo kadrovsko Stipen dijo dokaj redno opravljajo svoje dolžnosti, pa tisti, ki preiema jo štipendije iz združenih sred stev, pogosto pozabijo celo to. da morajo podpisati pogodbo Praksa je tudi pokazala, da so slednji tudi v veliki meri neaktivni v družbenem življenju, pa tudi v delo ZSMS so vključeni le redki Mladega človeka, ki poleg študija aktivno deluje tudi v družbenem življenju, se udele žuje mladinskega prostovoljne ga dela. bi morali tudi ustrezno nagraditi in merila za določanje višine štipendije so ena od možnosti za to Mladinska organizacija ima res specifične probleme, vendar je del našega sistema in občuti gibanja v njem Zato je raz veseljivo. da je prišlo do premikov v sodelovanju ZSMS z dru gimi DPO Tak način dela mora postati praksa, ne le muha enodnevnica, s tem pa bi tudi z gotovostjo trdili, da je ZSMS del našega družbenega in političnega sistema ter da se tega tudi sama za veda Rezultati tekmovanj v počastitev praznika občine Logatec »12. september« HITROPOTEZNI ŠAH 1 Marinko RaspudiC OOS ŽelezmSka postaia 2 Franc Kavčit ŠK Logatec 3 Branko RauSevit OOS Železniška postaja BALINANJE V ROVI AH t kipa II Rovte Ekipa l Rovte Logatec Podhpa - 6 Vrhnika . 6 Žiri KEGLJANJE Ekipno »enake 1 KLI I 2 KS Tabor 3 SO Logatec 4 KLI II ŽENSKE POSAMEZNO 1 Ma|da Drašler 2 Ivanka Koreni 3 Joža Arhar EKIPNO MOŠKI 1 2 3 4 5 e KLI Prosveta Gradnik Gozdarstvo Logatec Postaia milice TOZD Valkarton MOŠKI POSAMEZNO 1 Zdravko Godmiavec 2 Franc Podobnik 3 Vojko Prežel] MALI NOGOMET kegliev 1409 1315 1288 595 440 373 372 1534 1489 1476 1454 1403 435 426 423 KLI Logatec Vzgojni zavod l Gradnik Vzgojni zavod II JLA Mladina NOČNI TEK PO ULICAH LOGATCA CICIBANKE 1 Brigite Nagode ŠŠD -Polet- 2 UrSka Comino SŠD -Mladost- 3 Helena Skvarta ŠŠD -Mladost- CICIBANI l Mat|a? Jereb ? Mat|aJ Škrubei 3 Toma} Sen MLAJŠE PIONIRKE 1 Nataša Arhar 2 Jania ČUK 3 Marta Eržen SSD -Mladost-SŠD -Mladost-ŠŠD 3Mladost- SSD -Mladost-SK l ogater ŠSD -Polet- MLAJŠI PIONIRJI 1 Stanko Dolenc SŠD -Polet- 2 franci Jesenovec ŠŠD -Mladost- 3 BoStian Cuznar SŠD -Mladost-STAREJŠE PIONIRKE 1 Branka Rihar Vrhnika 2 Alenka KrJiSnik ŠŠD -Mladost- 3 Bernarda Slabe SŠS -Polet- STAREJŠI PIONIRJI 1 Rado Muller SŠD -Mladost. 2 Peter Premrl Postojna 3 Andrej Muller ŠŠD -Mladost- MLAJŠE MLADINKE 1 Jože Grdadolnik KK Logatec 2 Andreja Rupnik -Grmada- Planina 3 Mojca Semrov SŠD -Polet- ML A JŠI MLADINCI 1 Bogdan /emljic Postojna 2 Janez Rupnik ŠŠD -Mladoat- 3 Andrijan Skubak UBAK Postojna STAREJŠE MLADINKE 1 Milena Zavec Postojna 2 Vera SkuSar -Grmada- Planina STAREJŠI MLADINCI 1 MatiaZ Milavec 2 Stane Moroz 3 Loize Skvarta ČLANICE 1 Ivanka Brentit 2 Jožica lukanf.if:. I Milena Bohat Postoina HotedrSica AS Logatec KŠD HotedrSica Logatec. KLI Logatec ČLANI 1 Miro Petrovec SK Logatec 2 Janko Smole Breg Pako Borovnica 3 Konrda Merlak HotedrSica VETERANKE 1 Betka Brentit 2 Marinka PetkovSek 3 Zinka GostiSa VETERANI 1 Jože Jertna 2 JoJe Omerzu 3 F rane KogovSek Morala brez basni Ka; bi vi rekli, te bi ležali šestdeset let v zemlji in bi slutili nad seboj neureieno pokopališče? Vi pa ste dali svo;e življenje za velike, vzviše-ne ideje Danes pa se nad vami kla tijo popuški mački, otroci mečejo disk. zvečer pa se priplazi pes in tuli, tuli No. m potem ves s k upa/ zbode v oči odgovorne v KS in širokousino da/e/o velikopotezni načrt za mla dinsko (kajpada) akcijo V vednost vsem v naši OO ZSMS je 150 mla dincev Recimo, da jih ima 10 X utemeljene m 10 X neutemeljene vzroke, da se ne udeležijo akcije, ie vedno bo 120 mladincev Bodimo ie naprej pesimistični in recimo, da jih bo 5 zaspalo. 5 pozabHo in 5 po magalo pri domačih delih Se vedno fantastična številka - 105 Sa/bomo aelali tuda' Potem pa se fm prikaže, primate, pricingl/a celih - 8 Osem /a će niste prvič prav prebrali Vseeno. neka/ smo le naredili Pokosili smo travo, prekopali gredice m poti Se kot zanimivost sinovi in hčere po budnikov niso prišli Spet smo razobesili plakate za ponovno akcijo Naslednjo soboto smo bili spet sku-pa/ vsi prejšnji in - zamislite si - neka/ novih moči Kar trma/st se nas je nakapljalo Z velikim optimizmom smo se lotili dela m pokopališče dokončno uredili In zdaj. če se vam zahoče, odložite časopis, se zazrite nekam v prazno Mogoče bo od nekje pricap-l/ala morala, s kupi naukov iz tega članka OO ZSMS HotedrSica Ingrid Kovač SMUČARSKI SKOKI MLAJŠI CICIBANI 1 Arzem BlaSko SK Vipa Predmeja 183 7 točk 2 BoStjan Zupan SK Triglav Kranj 181 3 totk 3 Bogdan špenko SK Triglav Kranj 161 8 totk STAREJŠI CICIBANI 1 Marjan Jagodic SK Triglav Kranj 1853 totk 2 Leo BlaSko SK Vipa Predmeja 180 8 točk 3 Andraž Kopat SSK Žiri 178,3 totk MLAJŠI PIONIRJI 1 Darko Krapež SK Vipa Predmeja 173 5 totk 2 Marko Dobnikar SK Triglav Kranj 1645 totk 3 Darko UrSit SK Logatec 164 totk STAREJŠI PIONIRJI 1 Jože KeSnar SK Triglav Krani 199 5 totk 2 Borut Mur SSK Žiri 199 totk 3 Martin Skerjanc SK Triglav Kran| 189 totk Balinarsko tekmovanje SIS Logatec SO Logatec KLI Logatec, SK Logatec SK Logatec. Logatec 12.5 m. 13 m 12 m. 12 m 10.5 m 11m 12 m 12 m 115 m 12.5 m 12 m.12 m 22.5 m 22.5 m 21 m 21.5 m 215 m 21 5 m 24 5 m 26 m 25 m 265 m 23.6 m 25 m BŠD -Logatec- je pod pokroviteljstvom občinske skupščine in TKS Logatec organiziral že tradio nalni balinarski turnir «12 septem ber- na balinišču »Pri KriStofu« 13 9 1981 Tekmovanja se je udeležilo deset ekip in sicer BŠD -Logatec- (dve ekipi) Loko motiva Žin Cerknica Rakek Rovte Idrija Vrhnika in Podlipa Turnir je odprl predsednik BSD Logatec pozdravil vse udeležence in um T»*»ioi v»liko Športne sreče Spregovoril je tudi predsednik skupSčine tovariS Franc Godina in orisal pomen občinskega praznika Tudi predsednik skupščine je po zdravil vse navzoče in želel da bi se tudi prihodnja leta Se srečevali in povabili medse nove tekmovalce V finale turnirja so se uvrstile ekipe Logatca Cerknice Žirov in Rovt Končni zmagovalec je bilo BŠD »Logatec- Nedeljko MrvoS Tudi drugi pišejo o nas (iz glasila PTT) Delovna akcija v Logatcu Sodelovanje s krajani Delavci TOZD PTT Vrhnika smo imeli skupaj s krajani KS Laze in logaškimi mladinci v soboto 26 9 1981 v Logatcu delovno akcijo na kateri smo izkopali 200 m jarka za telefonski kabel Za akcijo smo se odločili za'adi obveznosti izhajajo čih iz samoupravnega sporazuma med PTT m KS Laze (to je da žago tovimo KS Laze Se 30 telefonskih priključkov), in z namenom da zmanjšamo stroške investicijskega vzdrževanja saj si v aktivnostih za stabilizacijo našega gospodarstva prizadevamo zmanjševati vse vrste stroškov še v petek dopoldne je lilo kot iz škafa Zaskrbljeno smo se ozirali v deževne oblake Toda v soboto se je nebo razvedrilo m posijalo je son ce Ob 7 un zjutraj se je zbralo pred pošto Logatec 19 delavcev naše TOZD in dva delavca TOZD PTT Ljubljana ki stanujeta v Logatcu Dobre volje zaradi ugodnega vre mena smo odšli na traso kjer so krajani Laz in logaški mladinci že pričeli z delom Bilo jih ie okrog pet deset Delo nam je šlo dobro od rok le na nekaterih mestih so bila tla presneto trda Krampi so se neu bogljivo odbijali od skal Tu sta nam priskočila na pomoč delavca logaš kega »Gradnika- z vrtalnim strojem Tako so bile tudi skale kmalu strte kabel položen in jarek zasut Ne veste kako nam je potem teknil od ličen golaž ki so ga pripravile kuha nce iz Laz1 S položitvijo kabla smo omogočili krajanom Laz in Martinj hriba nape Ijavo telefonskih priključkov Letos je bila namreč v Logatcu razširjena KATC za 600 telefonskih priključ kov m v mesecu oktobru pričakuje mo tehnični prevzem Tako bodo Laze dobile še preostale telefonske priključke ki jim gredo po samoup ravnem sporazumu kajti leta 1978 ko je bilo zgrajeno telefonsko om režje so jih zaradi zasedenosti cen trale dobili le šest in eno javno tele tonsko govorilnico Po opravljenem delu smo odhajali domov s prijetno zavestjo da smo prihranili 100 000 din ki bi jih sicer prišteli med stroške investicijskega vzdrževanja Zato mislimo da so nam podobne delovne akcije tudi v bodoče potrebne V prizadevanjih za zmanjševanje stroškov je danes pomemben vsak prihranjeni dinar Jelka l ukan Kmetijska zadruga Logatec z novim letom v sklopu Mercatorja SOZD Beseda za osem glasov ■ Povezovanje Kmetijske zadruge Logatec z drugimi organizacijami združenega dela je bila tema razprav članov - kmetov in delavcev že od 1975 leta dal|e Kmetijska zadruga je v okviru Slovenije med na jmanisimi delovnimi organizacijami s področja kmetijstva Vedno ostrejši pogoii gospodar lenja pa so že ob sprejemanju teme Ijev plana Kmeti|ske zadruge Loga tec za obdobie 1981-1985 nareko vali ukrepe k čim učinkovitejšem samoupravnem organiziranju in čim popolnejšem obvladovanjem procesa družbene reprodukcije Ne smemo pozabiti da |e Kmetijska za druga organizama, kateri je pover jeno pridelovanje hrane V začetku leta ie bila imenovana komisija za pripravo analize o zdru iitvi Kmetijske zadruge Logatec v SOZD MERCATOR L|ubljana Komisija ie bila sestavljena iz predstavnikov obeh organizaci| Gradivo ki ga je pripravila. |e bilo obravnavano na zborih kmetov članov in delavcev ter na razširjeni seji zadružnega sveta na kateri so bili prisotni tudi člani nadzornega m mlekarskih od borov Razprave o povezovanju so bile dokaj obširne in konkretne Temu primeren je tudi rezultat refe renduma za spreiem samoupravne ga sporazuma o poznejši združitvi Kmetijske zadruge Logatec po v MERCATOR. sestavljeno organiza cijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije trgovine, gos tmstva in storitev nsubo. Ljubljana Za spreiem samoupravnega spora zuma se je izreklo 85 % volivcev od vseh vpisanih Na podlagi rezultatov pa je že centralni delavski svet SOZD Mercatorja sprejel sklep da se Kmetijsko zadrugo Logatec, kot delovno organizacijo, vključi v SOZD Mercator Kmetje in delavci v Kmetijski za drugi Logatec smatralo, da z vklju Ah čitvijo v SOZD Mercator pridobijo - možnost hitrejšega razvoja zlasti razvoja kmetijstva na svojem področju. - z združevanjem sredstev v okviru SOZD a Mercator razvoj lastne kmetijske proizvodnje; - dolgoročno zagotovljen plasma kmetijskih pridelkov na domačem m tujem trgu. - uspešnejši razvoj dopolnilnih delavnosti s katerimi se zadruga ukvarja ter zanesljivejši plasma proizvodov teh dopolnilnih dejavnosti; - možnost nadaljnjega razvoia iz vozno zanimive proizvodnje. - možnost udeležbe v skupnem deviznem prihodku, združevanje le tega m doseganje smotrnejše pora be deviznih sredstev - večjo možnost razvoja kmečkega turizma in boljšo izkoriščenost teh kapacitet. - večjo koncentracijo materialne osnove, - dolgoročno perspektivo lastne ga razvoia na podlagi vsklajene po litike razvoja vseh OZD, združenih v SOZD Mercator - zanesljivo oskrbo po dolgoroč no znanih pogojih z najpomembnejšim repromaterialom (umetna gnoji la zaščitna sredstva krmila seme na rezervni deli za kmetijske stroje ipd); - močnejši položai na nabavnem m prodajnem področ|u na podlagi enotnega nastopa preko ustreznih služb SOZD; - boljšo poslovno organiziranost delitev dela in smotrnejše gospo darjenie s sredstvi ob vključitvi v interno banko SOZD Enotneiše pa se bo obravnavalo kmetijstvo v okviru notranjske regi ie sai so v SOZD Mercator že vklju čene KGZ »Sora- Žiri in Kmetijska zadruga Cerknica Kmetijska zadruga Logatec ing Janez Fric PREKLIC Matija Vončina Jačka 20 Logatec preklicujem svojo izjavo dne 11 8 1981 s katero sem žalil Franca Petrovčiča. Gozdna pot 20 Logatec Mati|a Vončina Hitečemu času navkljub smo v soboto. 3 oktobra. poslušali koncert LOGAŠKEGA OKTETA, ki je z izbranim sporedom kronal deset letnico obstoja in kulturnega poslanstva Nešolani, ljubiteljski glasovi so pričarali s svojo svetovljansko pevsko maniro vzdušje, ki ga v Logatcu redko pomnijo Mehki mol in trdi dur sta se prepletala z igrivo šegavo obarvanimi glasovi pev cev. od fortissirna do šepetanja je izzveneval večer in. vsaka repriza takega koncerta bi bila premiera Oktetovci gojijo slovensko narodno m umetno pesem, še poseb no pa jih privlačijo nekateri že pozabljeni ali manj znani napevi Tudi renesančne oblike pesmi za komorne zasedbe jim niso tuje. radi pa sežejo Se v zakladnico jugoslovanske poustvarjalnosti Na koncertu smo slišali prelepo izvedbo pesmi »Konjuh planinom«, pri italijanski narodni »La montanara«. pa je poslušalčevo uho zaznalo rahlo disonanco, vendar je skupni vtis zakril nekaj manjših spodrsljajev Med gosti iz Slovenije naj omenimo skladatelja in dirigenta Rado vana GOBCA, odposlance slovenskih oktetov posebno pa odpos lance pevcev s Koroške Logaški oktet je počastil R Gobca s si|aj no izvedbo njegove pesmi »Mravla je v mlin pelala« Skladatelj Go bec. ki stoji že dolgo ob strani Logaškemu oktetu, se je razveselil priznanja in tople zahvale za pomoč, ki jo nesebično nudi oktetov cem ob njihovih plemenitih naporih pri delu za dvig pevske kulture, sicer pa. tudi oktet ni ostal brez priznanj, med katerimi so najlepša GALLUSOVA Občinstvo, ki je bilo v d/oram Narodnega doma v Logatcu, je tudi prispevalo svoje k praznovanju Dvorana je bila na ta svečani večer pretesna, kljub stotim dodatnim sedežem je dosti ljubiteljev lepega petja ostalo pred vrati Za uspehe logaških pevcev je mimo njih zelo zaslužen Tomaž TO ZON, njihov umetniški vodja, brez njega, denimo, ne bi bilo petje teh ljubiteljskih zagnancev tako ubrano Bogati spored so krasile pesmi iz čitalniških časov, ki pa so še vedno lepe in sodobne, kadar jih zapoje srce. iz vsega pa le lahko zaključimo, da Logaški oktet izpoveduje in sporoča skozi pesem z zgodovino slovenskega naroda, ki ga ravno lepa pesem v veliki men tudi ohranja Na koncertu ni bilo naključij, vse je bilo podrejeno pesmi in po vezovalka Melanija ŠTER daje čutiti, da se bo še bolj približala »živi publiki« V Logatcu želijo še več takih glasbenih užitkov, saj so logaški ljubitelji zapeli skoraj na profesionalni ravni, poslušalci pa so z dolgot rajnim ploskanjem po vsaki točki dokazali, da kultura v Logatcu živi Razpoloženje je doseglo svoj vrh. ko so po končanem uradnem delu koncerta stopili na oder povabljeni pevci in zapeli v zboru s himmčnim zanosom Gobčevo »Pesem o svobodi« Še več takih srečanj si želijo v Logatcu in pristavljajo, da kultura »za izven in podeželje« lahko živi tudi v manjših krajih brez ustreznih dvoran Marko Škrlj 13. srečanje pionirjev dopisnikov in grafikov Slovenije Letos je bilo že 13 srečanje pionirjev dopisnikov in mladih gra fikov v Žalcu pri Celju Tudi naša Šola je dobila vabilo da se udele žimo prireditve Pionirji dopisniki so pridno pisali v revije Kurirček. Pionirski list in Ciciban Na srečanje so povabili učenko petega razreda Likovni krožek pa je naredil Štiri lepe grafike, ki jih je tovanšica mentorica poslala na razpis Bila je sobota. 19 9 Tri učenke in tovariSica smo se odpravile na avtobus V Ljubljani smo presedle za smer proti Celju Ko smo v Žalcu izstopile, smo takoj vedele, kam moramo iti. vse je bilo lepo označeno Ob prihodu v Solo. smo bile sila presenečene Sola, stara tri leta opremljena s sodobnimi učnimi pripomočki, je na nas naredila lep vtis Prijazni gostitelji so nam razkazali Šolske prostore Imajo tri telo vadnice, zobno ordinacijo, sodobno kuhinjo z jedilnico in veliko drugih prostorov Po ogledu Sole smo odšli na proslavo, kjer je bil slavnostni govornik akademski slikar in grafik Miha MaleS Kratkemu programu je sledila razdelitev nagrad in priznanj NaSa šola in učenci, ki smo sodelovali smo dobili priznanja, šola pa še posebno nagrado, ki smo je bili vsi veseli, še posebej pa to varišica mentorica Tudi mladi dopisniki so se imeli lepo Razdelili so jim značke, priznanja, knjige in jim pripravili zanimiv kulturni program Pri vsem tem pa so sodelovali tudi znani pisatelji, novinarji, uredniki mladinskih revij in oddaj ter humoristi Božo Kos Neža Maurer Meta Rainer in drugi Po končani proslavi smo odšli na skupno kosilo še posebno veseli pa smo bili avtogramov. za katere smo prosili znane kulturne delavce Polni vtisov in želja, da bi se drugo leto še udeležili prireditve, smo se odpravili domov Slabe Vesna 7 b OŠ Edvarda Kardelja Nove knjige v logaški knjižnici Siegfned l en* Vzor Leonard Kibera Glasovi v temi Piero Chiara škofova spalnica Kmgslev Amis Sretni Jim Kratka proza Minka Krvma Deklica s konji Marjan Rožanc Vstaienie mesa Ksaver D|alski Pod starimi strehami Richard Bach Jonatan Livingston Galeb Znanatvenofantaetltni roman Miha Remec Iksion Kn|ige ta otroke Svetlana Makarovit Gal v galeriji Anka Luger Leteta hišica Slavko Pregl Juha cviluha Loize Kovatit Zgodbe iz mesta Rit Rat Vojan Arhar Pastirtek Jani A Milne Pu in niegov prijatelj Strokovne knjige Anton Bebler Razorožitev Vladimir 1 Lenin Izbrana dela in del Pota Pol|Ske Zgodovinekl roman Voiaki leta 44 Življenjepisi Berta Golob Znani obrazi Marian Musič Jože Plačnik Dragotin Cvetko Davorin Jenko MatiaJ Kmecl Fran Levstik Franc Zedravec Aloiz Gradnik Drutabni romani Matei Bor Odloženi I II Pavle Zidar Razoroženi prerok Li F »tkan Vrt Potitka Victoria Hinbert Holt Tigrov skok Heinj G Konsalik Poklicni ljubimec. ZAHVALA Ob bridki izgubi dobrega in skrbnega moža očeta in starega a ta VENCLJA GOSARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom prijate Ijem in znancem ki ste ga v bolezni obiskovali toliko lepega cvetja m vencev darovali in nam izrazili sožalje Zahvaljujemo se dr Jožetu Skvarču za pomoč in obisk HvalB tudi LogaSke mu oktetu za ganljivo slovo in gospodu župniku za lep pogreb •ni obred Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči m prezgodnji izgubi našega dragega moža očeta m brata CIRILA MIKUŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem znan cem in sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, rBjne mu poklonili toliko cvetja m vencev ter izrazili sožalje Zahva l|ujemosedr Rupnikovi za večletno zdravljenje tov Urbasu za poslovilne besede pevskemu zboru, gospodu župniku za po grebni obred ter sodelavcem KLI osnovni soli gostilni Jersm in Sadju Zelenjavi Žalujoči žena m hčere ter ostalo sorodstvo ZAHVALA ob nenadni boleči m nenadomestljivi izgubi nase drage žene m mame ANE KOVAČ iz Hotedrsice 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom prijate Ijem znancem in kolektivu KLI Konfekcije in Mercatorja Lo gatec ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali jo spremljali na zadnji poti ji darovali vence m cvetje in nam ustno ali pis meno izrekli sožalje Posebno se zahvaljujemo dr Jožetu Skvarču ki jo je nenehno in do zadnjega zdravil g ž Jožetu Lusinu za tolažilne besede KS Hotedrsica za poslovilni govor ob odprtem grobu in MPZ Hotedrsica Žalujoči mož Rudi sm Cveto hčerki Metka in Anka z družinami ter vnuf ki Beno Ingrid Karmen Damjana Han Tadei in Nives ZAHVALA V globoki bolečim zaradi težke in nenadne izgube nase dobre skrbne ljubeče žene m matere MATILDE JERIHA se iskreno zahval|U|emo vsem ki so nas tolažili ob uri slovesa darovalcem cvetja m vsem ki so pokojnico spremili na zadnjo pot posebej velja zahvala delavcem Valkartona in KLI Pihal nemu orkestru enako tudi godbi iz Prošeka pevskemu zboru pogrebcem društva upokojencev in g župniku za pogrebni ob red Žalujoči mož Zvone sin Zvonimir mama oče mati bratje in sestre Lovačke NOVICE Pregled sklepov 38. seje občinske skupščine 19.10.1981 Občinska skupščina se je sestala na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in samostojni seji družbenopolitičnega zbora Delegati vseh treh zborov so kot najpomembnejšo točko obravnavali rezultate poslovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva v I polletju 1981 Ocenjeno je bilo, da so doseženi rezultati poslovanja ugodni, saj so celotni prihodek, doseženi dohodek in dohodek na delavca v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višji, kot je povprečje v republiki Skoraj v vseh organizacijah združenega dela pa so se znatno povečala sredstva za razširitev materialne osnove dela Pri poslovanju so skoraj vse organizacije združenega dela iz področja gospodarstva in negospodarstva spoštovale določila resolucije in dogovora o razporejanju dohodka Po razpravi so delegati vseh treh zborov sprejeli naslednje SKLEPE: 1 Občinska skupščina opozarja vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki niso dosledno spoštovale resolucije o družbeno-eko-nomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, da uskladijo razmerja s temi dokumenti najkasneje do konca leta 1981 2 Občinska skupščina ugotavlja na podlagi analize službe družbenega knjigovodstva, da so organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti spoštovale določila resolucije in dogovora 3 Občinska skupščina predlaga organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, da ukrenejo vse potrebno za realizacijo sprejetih planov proizvodnje in izvoza, obenem pa naj tudi opozarjajo na pomanjkanje posameznih surovin in potrošnih materialov, ki zavirajo proizvodnjo za tuji in domači trg 4 Dosežena razmerja na področju ustvarjenega dohodka obsega splošne, skupne in osebne porabe je treba nujno zadržati tudi v drugem polletju 1981 5 Z novim samoupravnim sporazumom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v delovnih skupnostih skupnih strokovnih služb SIS in samoupravnih splošnih aktov o delitvi osebnih dohodkov naj se realno uskladijo osnove za delitev osebnih dohodkov glede na sorazmerno veliko odstopanje v primerjavi z ostalimi organizacijami združenega dela s področja družbenih dejavnosti 6 Občinska skupščina priporoča organizacijam združenega dela materialne proizvodnje, da v mesecih do konca leta 1981 ustrezno povečajo osebne dohodke, kjer njihovi sedanji osebni dohodki niso nadpovprečni, kjer zaostajajo za možnostjo delitve po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, da je njihova struktura zaposlenih delavcev povprečna ali nadpovprečna ter da dosegajo večjo produktivnost in imajo zato dovolj razpoložljivega dohodka Organizacije združenega dela morajo upoštevati tudi sklepe občinske skupščine o delitvi dohodka in osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1981 7 Občinska skupščina pooblašča izvršni svet, da imenuje delovno skupino, ki naj pripravi osnutek dogovora o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1982 Delovna skupina naj pred izdelavo osnutka dogovora pripravi ustrezne analizo o delitvi sredstev za osebne dohodke v občini kot eno od podlag za pripravo dogovora Pri sestavi osnutka dogovora naj se upoštevajo tudi dosedanja priporočila občinske skupščine na področju delitve po delu ter znana nesorazmerja delitve po delu v občini Logatec V nadaljevanju so delegati zborov občinske skupščine obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Logatec in sprejeli naslednja stališča: 1. O osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine Logatec naj poteka javna razprava v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih do 30 11 1981 2 V javni razpravi naj se posebno posveti pozornost 9 členu osnutka sprememb in dopolnitev statuta, ki opredeljuje skupščino in svet krajevne skupnosti s ciljem vsebinske opredelitve vloge, nalog in pristojnosti obeh organov v krajevni skupnosti. 3 Predlagane določbe o planiranju v krajevnih skupnostih v podpoglavju Samoupravni položaj delovnih ljudi v krajevnih skupnostih je potrebno prenesti in uskladiti z določbami v podpoglavju Družbeno planiranje Obravnavan je bil še program razvoja kmečkega turizma v ljubljanski regiji za obdobje 1981-1985, ki vsebuje pogoje za nadaljnji razvoj te dejavnosti, nakazuje problematiko na tem področju in predlaga uresničevanje določenih nalog za razvoj kmečkega turizma v občinah ljubljanske regije Po razpravi o tej točki so bila sprejeta naslednja stališča 1. Doba vračanja kredita naj se podaljša na 15 let ali se sprejme 3-letna oprostitev odplačevanja kreditov, da bi se s tem omogočilo zavezancem, da prebrodijo začetne zagonske težave pri poslovanju 2 Izvršni svet občinske skupščine naj ob sprejemanju davčnih predpisov v tem srednjeročnem obdobju predlaga take ukrepe, da se kmetije, ki se bodo v okviru programa v tem srednjeročnem obdoLju preusmerile v kmečki turizem, v celoti oprosti davka od obrtnih m drugih gospodarskih dejavnosti. 3 V programu razvoja kmečkega turizma ni razrešeno vprašanje nadomestila dela obresti za kredite, ki naj bi jih dajale hranilno-kreditne službe po 3-odstotni obrestni meri in ni razvidno, kdo naj pokrije razliko med be-nificirano in dejansko obrestno mero 4. Izvršni svet občinske skupščine naj do 1 julija 1981 skupaj s Kmetijsko zadrugo Logatec pripravi program razvoja kmečkega turizma v občini v obdobju 1982-1985 Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sprejeli tudi predlog sprememb in dopolnitev odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki je spremenjen in dopolnjen v tistih delih, ki se nanašajo na pogoje oddajanja stavbnih zemljišč Po tem odloku bodo pri oddaji stavbnih zemljišč upoštevani kriteriji in sicer socialno stanje, višina povprečnih mesečnih osebnih dohodkov, stanovanjske razmere in še nekateri drugi pogoji, ki jih izpolnjujejo prosilci Na kadrovskem področju so delegati vseh treh zborov obravnavali in sprejeli naslednje sklepe 1 V svet Vzgojnega zavoda Gornji Logatec se kot delegatko občinske skupščine imenuje Viktorijo KOVAČ, delegatko Osnovne šole -Edvarda Kardelja- Logatec 2 V svet TOZD Zdravstvo Logatec se kot delegatko občinske skupščine imenuje tov Ido VERBIČ. delegatko DSSS KLI Logatec 3. Občinska skupščina daje soglasje k razrešitvi tov Ilija MARKOVlCA. funkcije ravnatelja Glasbene šole Logatec SEKRETARIAT SO IN IS Pobratenje z zamejsko občino Repentabor v prihodnjem letu Lanskega praznovanja občinskega praznika so se udeležili tudi predstavniki zamejske občine Repentabor pri Trstu. Že takrat so tekli pogovori o možnem pobratenju med občinama Logatec in Repentabor V vasi Col, ki je del repentaborske občine, je pokopan naš rojak Franc Nemgar, komandant Bazoviške brigade, doma iz Laz Domačini so mu postavili 4. 5. 1980 lep nagrobnik. Na tej osnovi naj bi pričeli med obema občinama kovati prijateljske vezi, ki bi se širile tudi na sodelovanje na kulturnem področju, pa tudi v drugih dejavnostih. Ob letošnjem praznovanju 12 septembra v Rovtah so se predstavniki Repentabora z zadovoljstvom odzvali vabilu ter se udeležili našega slavja. V knjigo »Kulturno društvo Kraški dom« (izdana ob 10-letnici delovanja društva), ki so jo podarili predsedniku SO SO Logatec tov Francu Godini, so zapisali: »Iz vsega srca si želimo, da bi iz tega današnjega srečanja prišli do trajnejših stikov in kot občina si želimo pobratenje«. Te obojestranske želje bomo uresničili v prihodnjem letu Tako bo občina Logatec poleg občine Gacko pobratena še z Repentabrom Ne bo odveč, če v nadaljevanju zapisa predstavimo občino Repentabor. Repentaborska občina je po svojem obsegu (12 99 km') in številu prebivalstva (839), ki je izrazito slovenska najmanjša občina v Tržaški pokrajini Od Trsta je občina oddaljena 15 km Samostojna repnska občina je bila ustanovljena z dekretom 8 5 1867. Ozemlje občine je merilo 1598 ha te- štelo 783 prebivalcev Velikost občine se tudi pod italijansko oblastjo ni spremenila je pa fašistična oblast spremenila ime občine Repen v Rupingrande leta 1923, leta 1932 pa v Monrupino. Do večjih ozemeljskih sprememb je prišlo po 2 svetovni vojni Leta 1945 je bila občina Repentabor priključena občini Sežana Leta 1947, po mirovni pogodbi, pa je občina izgubila del ozemlja z vasmi Voglje in Vrhovlje, pridobila pa je majhen del sežanske občine z zaselkom Fernetiči Od slabih 13 km' občinskega ozemlja je leta 1970 odpadlo 52 % površine na gozdove, 39 % na travnike in pašnike, le 4 % pa je °'10 njiv, vinogradov ali sadovnjakov Glavni viri dohodkov prebivalcev so turizem, kamnoseštvo ter kmetijstvo Lo^aSke NOVICE Večina vaščanov je polkmetov, ki se po rednem delu ukvarjajo največ z vinogradništvom. Prav to daje občini kmečke značilnosti. Tu uspeva kraški teran, ki ga letno pridelajo okrog 280 hI. Da vzbudi zanimanje za vinogradništvo, prireja občinska uprava v sodelovanju z vaškimi organizacijami vsako leto »Praznik terana in pršuta«, na katerem nagradijo najboljše vino oz. vinogradnika. Nekoč so se prebivalci pretežno ukvarjali z živinorejo, ki pa je kasneje zašla v hudo krizo. Pred kratkim je bila na Poklonu dograjena Kraška zadružna mlekarna, kar daje upanje, da živinoreja ne bo izumrla. Precejšnjo težo v gospodarstvu celotne občine ima turizem, saj je od nekdaj ves predel okrog Repna, Cola in Poklona priljubljena izletniška točka. Gostilne, restavracije in hoteli so v zasebni lasti, ob meji na Fernetičih pa sta tudi dva kampinga Repentabrska občina je znana po mnogih kamnolomih, kjer lomijo po vsem svetu znani repentabrski marmor. Iz tega kamna je zidana marsikatera palača na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu, Londonu, v Egiptu in celo v Južni Ameriki. Šolo je Repentabor dobil 1. junija 1873 Ves čas do 1923 je bil v šoli pouk v slovenskem jeziku. Z Gentilijevo reformo 1923 so bile ukinjene šole s slovenskim učnim jezikom. Otroci niso več slišali materinega jezika v šoli. To je trajalo do kapitulacije Italije 1943. Pod vodstvom Osvobodilne fronte pa je 15. 11.1943 spet začela delovati slovenska osnovna šola, ki je bila ena najbolje urejenih partizanskih šol. Pouk pa je bil organiziran tudi v drugih vaseh repentaborske občine, zaradi nemških vdorov in stra- hovanja je bil pouk večkrat prekinjen »Najlepša« prekinitev pouka je bila zadnje dni aprila 1945, ko so partizanske enote IX. korpusa prodirale preko Repentabra na Opčine in Trst. Ko so potihnili boji, je po nekaj dnevih praznovanja zmage šola spet začela s poukom, tokrat v svobodi. Slovensko šolstvo v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji temelji na partizanskem šolstvu. Brez partizanskega šolstva ne bi bilo danes slovenskega šolstva v teh krajih. Nekatera društva so v občini delovala že pred 1 svetovno vojno (pevsko in bralno društvo »Dom«, Katoliško izobraževalno društvo). V dvajsetih letih so še delovala Komsumno društvo, Obrtnijsko gospodarsko društvo ter Godba na pihala Razcvet teh kulturno prosvetnih dejavnosti je usahnil z nastopom fašizma, ki je nasilno ukinil delovanje vseh slovenskih ustanov in društev. Po 2. svetovni vojni je v letih 1945-1948 delovalo prosvetno društvo Novi dom, v okviru katerega so gojili mladinski pevski zbor in godbo na pihala Od 1954 do 1960 je deloval tudi orkester Od 1962 dalje deluje moški pevski zbor »Srečko Kumar« Leta 1970 so ustanovili kulturno društvo »Kraški dom«, ki je razvilo vrsto odsekov (dramski, pevski, športni, balinarski) Po podatkih o gibanju prebivalstva v občini Repentabor (od 1945 do 1979) se je od leta 1945 število prebivalcev (932) do leta 1959 (577) stalno manjšalo, od 1960 (610) pa stalno naraščalo, tako, da je leta 1979 živelo v občini že 861 prebivalcev. Občina je v veliki večini slovenska, priseljenih je le nekaj italijanskih družin. Franc Korenč KULTURNA KRONIKA o KONCERT OPERNIH MOJSTROV. -V začetku oktobra so gostovali v °beh logaških šolah operni pevci basist Ladko Korošec, sopranistka Sonja Hočevarjeva in tenorist Rajko Koritnik Ob klavirski spremljavi so navdušeni mladi poslušalci poslušali arije in duete iz Massenetove Manon, Rossinijeve-9a Šiviljskega brivca, Verdijevega Rigoleta, Donizettijevega Don Pasquala in Smetanove Prodane neveste S samolastno priljudnostjo in radoživostjo je P'ogram povezoval Ladko Korošec Nenarejene salve aplavzov so bili izraz Pristnega in navdušujočega zadovoljstva Nadejamo se, da bomo lahko gledali in poslušali v Logatcu komično celovito Donizettijevo opero Don Pa-squale v soboto, 12 decembra Maš GLEDALIŠKI NAČRTI. - Logaška gledališka skupina »Mladost« je na septembrskem sestanku sprejela program dela za sezono 1981/82 Za jesenski *as bo obnovila komedijo N Manzarija Mrtvi ne plačujejo davkov Hkrati je skupina začela študij komedije poljskega komediografa S Mrožka Čarobna n°č v režiji Mirka Zupančiča Hotenjski gledališčniki se bodo lotili ameriške komedije Eva se bo rodila iu,n Že drugič zapored bo hotenski »Novi val« režijsko vodil Rudolf Čamer-nik Maš CICIBANI SO RAZSTAVLJALI. -Z živopisanimi lepaki so vabili cicibani na likovno razstavo v »vrtec« 10 in 11 okt letos Barvita fantazija najmlajših 'kovnih oblikovalcev nas je peljala skozi jesenske sadovnjake, po jesenom listju, med jesenskim cvetjem Spretne roke so obl.kovale vlake, miš-*e. mucke, za kar so cicibani domiselno uporabili storže, oblance, jogurtove '°hčke, papirnate tulce, slamo, semena in še kaj Čestitke vsem razstavljav-°erh in smotrnemu pedagoškemu vodstvu Maš LOGAŠKI OKTET MED PRAZNUJOĆIMI POLJANO!. - Ljubljanska krasna skupnost Poljane praznuje 13 oktobra svoj krajevni praznik Na pred-^cer praznika |e med Pol|anci letos gostoval s celovečernim koncertom L°9aški oktet, ki je navdušil polno dvorano kulturnega doma, posebno pa še Or9anizatorje prazničnih slovesnosti, ki niso skrivali zanimanja za nadaljnje s°delovanje z logaškimi pevci Maš TAMBURAŠI NA KOŽLJEKU. -V okviru osrednje notranjske proslave vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti na Kožljeku v občini Cerknica je v kulturnem programu sodelovala tudi hotenjska skupina tamburašev pod vodstvom Matija Logarja Izvedli so priložnostni program, ki so mu kljub hladnemu in deževnemu septembrskemu nedeljskemu dopoldnevu prisluh nili številni poslušalci iz domovine in tujine. Kras PEVSKO SREČANJE NA GORIŠKEM. - Sredi oktobra je gostoval Moški pevski zbor iz Dol Logatca pod vodstvom Janeza Gostiše v Bukovici pri Volčji dragi na Goriškem Na gostoljubnem pevskem srečanju, ki ga je organiziral Mešani pevski zbor Bukovica, so peli poleg obeh domačih zborov (mešani in ženski) še mešana zbora iz Renč in Prvačine, pa moški zbori iz Bilj, Mirna in Vipave ter notranjski gost iz Logatca Dvorana, ki je za dosti stolov večja od logaške (kraj pa komaj tolikšen kot Gornji Logatec!), je bila ravno pravšnja za izredno zanimanje poslušalstva od blizu in daleč Temperamentni Primorci so vse zbore toplo pozdravljali, izražali priznanja z gromkimi aplavzi Odličnemu zboru iz Prvačine. ki ga vodi nekdanji zborovodja ajdovskega »Srečka Kosovela«, so veljali izzivalno dolgi aplavzi, ki so terjali dodatne pesmi Logaškemu zboru je veljala posebna pozornost organizatorja, ki je v pozdravnem nagovoru izrekel hvaležno priznanje za gostoljuben spre jem, ki so ga Bukovčani doživeli v Hotedršici na pomladnem koncertu zvečer pred šentviškim Taborom Škoda, da niso logaški pevci dodali še katero iz svojega obsežnega repertoarja, saj pozorno poslušalstvo je dodatne pes mi terjalo In še dvoje poučnih spoznanj: - je ni vasice na Goriškem, ki ne bi imela uglašenega pevskega zbora. - in skoraj nenavadno, vsaj za domačo rabo, seveda, domačemu zboru so pri organizaciji koncerta (pravilno koncerta) pomagali krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Maš DAN MRTVIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NAKLO IN TABOR. - Lep sončen dan je pozdravil krajane 1 novembra na osrednjem pokopališču v krajevni skupnosti Naklo Poklonili smo se spominu tistih, ki so darovali svoja življenja za naš boljši jutri V kulturnem programu v krajevni skupnosti Naklo so sodelovali recitatorji osnovne šole 8 talcev, Pevsko društvo Logatec in Pihalni orkester, ki je predstavil novo žalostinko Pevci so se tudi oddolžili spominu borcev iz prve svetovne vojne Na proslavi v krajevni skupnosti Tabor so sodelovali recitatorji osnovne šole Edvarda Kardelja in Pihalni orkester Škoda, da v tem trenutku ni zadonela pesem gornjelogaškega zbora, ki smo ji bili vajeni ob takih priložnostih prisluhniti Kras vabimo vas Najprej seveda naše čestitke za praznik dneva republike Kar takoj pa skočimo na program meseca decembra, ki bo pač zadnjemu mesecu v letu primerno zabavno, a vendar kvalitetno uglašen. Začnimo tokrat s koncem. Posebej priporočam risanko FANTAZIJA, ki prihaja iz Disnevevega studia. To je zbirka najboljših prizorov iz njegovih filmov, ki pa so vsi podkrepljeni z odlično glasbo To je do seda/ najboljši izbor risank, ki smo jih imeH priliko videti v Logatcu. Predstavili bosta popoldanski in sicer v četrtek, 24. 12. in v petek, 25. 12 ob 16 uri Vabljeni stari in mladil S konca pa skočimo na začetek meseca, kjer se nam predstavljata dva stara znanca Tom in Jerrv v filmu TOM HOP - JERRY SKOK Seveda je to spet zbirka risank, ki nas v divjem plesu odlične animacije sprosti in nasmeje Torej, v decembru dva odlična izbora risank Tam, proti koncu meseca, prihaja na naša platna znameniti spektakel HURRICANE, v katerem se je zvrstila cela vrsta znanih igralcev Zgodba govori o dveh zaljubljencih, mladi ameriški študentki umetnosti in o domorodcu z otoka Pago Pago Ta je zaradi nekega prekrška obsojen na štiri leta zapora in ko potuje z ladjo v zapor na Havaje, pobegne skupaj s svojo drago. Prav v tem času pa se približuje strahovit orkan, ki dviguje strehe, valove in uničuje vse pod seboj Ljubezenska zgodba se prepleta s scenami orkanskega pustošenja Zgodbo je le leta 1937 prenesel na platno znameniti ameriški režiser, ki ga poznamo predvsem po westernih, John Ford. in že takrat je požela velik uspeh. Štirideset let pozneje je isto zgodbo, vendar s povsem drugačnimi tehničnimi in finančnimi možnostmi (producent je Dino de Laurentiis). posnel Jan Troell. švedski režiser, ki je zaslovel najprej v svoji domovini s socialno pobarvanimi filmi, potem pa dobil zaupanje Holywooda in se lotil ljubezenskega spektakla, kot bi film lahko imenovali Film je dolg kar dve uri in je posnet v čudovitem eksotičnem okolju Južnega morja. Mislim, da bo prava sprostitev v našem programu. Z zelo podobno zgodbo, kot smo jo pravkar srečali, začenjamo mesečni program. To je film DEKLE IZ PLEMENA ASHANTI. Posnet je po romanu znamenitega pisatelja Alberta Vasqueza Figureoja. Dekle iz afriškega plamena Ashanti Anansa je kot šolan zdravnik prišla nazaj med svoje pleme, da bi mu pomagala iz zaostalosti. V Afriko pa pride tudi angleški zdravnik in - ljubezen je tu. Vmeša se trgovec s sužnji, ki Ananso ugrabi in začne se avantura po afriški celini. Kot zanimivost naj omenim glavno vlogo Ananse, ki jo igra danes eden najbolje plačanih fotomode/ov Beverlv Johnson. Ob njej srečamo angleškega karakternega igra/ca Michaela Caina, kar pa je še posebej zanimivo, tudi Omarja Sharifa in pa Sandokana - Kabira Bedija. K celi igralski ekipi pa še posebej prispeva Peter Ustinov, znameniti humorist, igralec in pisatelj. Mislim, da je film vsekakor vreden ogleda, čeprav je zgodba kar malo preveč obrabljena Vendar mislim, da Afrika s svojim eksotičnim okoljem še vedno dovolj privlači. Film, ki ima naslov, po katerem bi lahko sklepali, da gre za kakšno »mehko« vsebino, je v resnici dobra zgodovinska pripoved V filmu JAVNA HIŠA 122 stopimo v preteklost, ko so se v pariški ulici Provance 122, in v javni hiši torej, zbirale znamenite politične osebnosti in v družbi lahkih žensk prinašale usodne politične odločitve o svoji deželi Glavni osebi sta mlada deželanka, ki od navadne prostitutke postane lastnica javne hiše. in pa mladi ambiciozni mladenič, ki v tej hiši kuje svojo politično kariero. To je film, ki nas bo s svojo odkritostjo presenetil in navdušil Seveda bomo v decembru videli precej zabavnih filmov, ki so sicer brez posebnih umetniških pretenzij, a nas sprostijo in zabavajo Naj omenim kung-tu film VELIKI PEKINŠKI ČLOVEK, RESNIČNE Z GODBE ali JEKLENI ŽIVCI. Če se ustavim le pri zadnjem - to je zgodba graditeljev velikih nebotičnikov. Konkurentsko podjetje skuša preprečiti gradnjo in se ne ustavi niti pred kriminalom V filmu je posebno dober prizor gradnje nebotičnika s pomočjo helikopteriev, ki prinašajo celotne konstrukcije naravnost na gradbišče. Za konec naj se lotim le še odlične kriminalke SUMLJIVA LJUBEZEN, ki jo je režiral znameniti francoski režiser Andre Cayatte Ta odlični poznavalec človekove duševnosti je znan predvsem po filmih VSI SMO MORILCI, MEČ IN TEHTNICA. LJUBIMCA IZ VERONE (po Shakespearu). POT V KATMANDU. UMRETI ZARADI LJUBEZNI, ČRNI DOSJE. PRAVICI JE ZADOŠČENO in drugih V SUMLJIVI LJUBEZNI obravnava zgodbo sodne preiskovalke in ženske, ki je zapletena v umor. Seveda vam zgodbe ne smem izdati, povem naj le, da je režiser spet odlično prikazal problem pravice, ki je mnogokrat odvisna od okolja, v katerem se razrešuje. Pravica se večinoma ravna le po dejstvih in tako lahko zagreši velike napake. Veliki mojster Cavatte. odličen poznavalec sodne prakse, se je spel na svoj način lotil problema krivde in pravičnosti. V odličnih vlogah nastopata Annie Girardot in švedska igralka, znana iz Bergmanovih filmov, Bibi Anderson. Film za sladokusce. Tako, leto je naokoli. Že v naslednji številki Logaških novic pa bomo predstavili program za januar prihodnjega leta Povem naj še to, da bomo na nekaterih predstavah od januarja dalje razdeljevali posebne ocenjevalne lističe naših gledalcem in s tem skušali dobiti mnenje o filmih, ki so na sporedu. Upam, da bo odziv dober Primož Sark Filmski spored za december 1 angleški avanturistični DEKLE IZ PLEMENA ASHANTI, režija R Fleischer. glavne vloge B Johnson, M. Caine, P. Ustinov. K bbedi, O Sharif 4- 6 ameriški program risank TOM HOP - JERRY SKOK, r Hanna in Barbera 5 - 6 ameriška komedija V POČASTITEV ZRELIH ŽENSK, r G Cazen-der, gl vi T Berenger. K Black, S Strasberg, A Stewar 8 francoska ljubezenska drama JAVNA HIŠA 122. r C Gion, gl vi F Houster, N Calfan 11- 13 hongkonški avanturistični VELIKI PEKINŠKI ČLOVEK, r. H M Hua, gl vi L Hsiu-hsien, E Craft 12- 13 zahodnonemska komedija RESNIČNE ZGODBE II DEL, r E Hof- bauer, gl vi mladina in njihovi starši 15 francoska kriminalka SUMLJIVA LJUBEZEN, r A Cayatte, gl vi A. Girardot, B Anderson, M Galabru. J Steiner 18- 20 ameriški avanturistični JEKLENI ŽIVCI, r S Carver, gl vi L Ma- jors, J ONeil. G Kennedv 19- 20 ameriški spektakel HUP.RICANE. r J Troell. gl vi M Farrow. J Robards, D Kane, M. von Sydow. T. Hovvard 25-25 ameriška risanka FANTAZIJA, r Walt Disnev (program Dedka Mraza) 25- 27 italijanski avanturistični SAFARY EKSPRES, r D Tessari, gl vi G. Gemma, U Andress, J Palance 26- 27 zahodnonemska komedija ŠPANSKE OLIVE, r W Boos. gl vi M Geister, E Umlauf 29 francoska komedija SLADKE MALE ANGLEŽINJE, r M. Lang, gl vi R Laurent, S. Hillel Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Primož Sark Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov Stabilizacijski pogum Sredi belega oktobrskega dne ste v logaškem gostišču prijazno opozorjeni, da morate zapustiti lokal, ker ima delovni kolektiv sestanek In vrata se zapro In tako grabimo stabilizacijo za roge Planinci, pozori V zimskem času, ko se le redki junaki odpravijo na osvajanje zahtevnih poti v gorah, predlagam, da mlajše rodove vašega članstva usposabljate na novovaški cesti Pazite na levi ovinek in STOP znak! Kras Hvala, ker ne kadite (ob 6 pepelnikih!) V čedni novi sejni sobi v kleti v kleti občinske hiše se vam troje napisov s sten zahvaljuje, ker ne kadite. Za vsak primer pa je na sejnem omizju 6 (šest) velikih pepelnikov Maš Prometni znak za ptice Med Krpanom in novo trgovino stoji prometni znak »prepovedan promet v obeh smereh« in je bil prvotno namenjen praznemu prostoru pod cesto Sedaj je to nekakšen parkirni prostor za »hitre« obiskovalce Krpanovega bifeja, znak pa je primerno nagnjen navzdol in s tem morda opozarja ptice, da ne bi na svoji postaji med poletom na jug neprimerno parkirale. Kras Izvoz nad izvozom Odlomek iz nekega poročila: »Predsedstvo podpira akcijo DO Trgovina in predlaga, da se pripravi koncept izvoza proizvodnih članic v okviru trgovinske akcije Članice so dolžne realizirati plane izvoza in zmanjšati uvoz. zato predsedstvo konference osnovnih organizacij ZD poziva vse komuniste, da se maksimalno angažirajo na to nalogo « Smeh v kolektivu Jago