TRGOVSKI LIST čaaopls aa trgovino, lnSre-skega gremija« pridružile in s solidarnim nastopom ščitile interese in sloves domačih tvrdk. Načelstvo. NEMŠKA FINANČNA POLITIKA. V Hamburgu je govoril prejšnji nemški državni finančni minister dr. Reinhold o tem vprašanju. Dejal je: Ko sem nastopil svojo službo, sem imel na eni strani zelo napolnjene blagajne, na drugi pa katastrofalen položaj gospodarstva. Jasno je bilo, da to nerazmerje ne more obstati. Treba je bilo davke znižati. To je bil drzen korak, a cilj je bil brezpogojna pomoč gospodarstvu. Po resnih bojih je prišlo do načrta, da se znižajo davki za približno pol milijarde. Če bi davkov ne bili znižali, bi bili imeli brez dvoma zopet eno milijardo prebitka, a bi bili pokazali inozemstvu čisto napačno lice in bi bili privzgojili gospodarstvo izdatkov, ki bi bilo skoz in skoz nerentabilno. Zadosti smo skusili, kakšno gospodarsko škodo prinašajo prenapolnjene blagajne. V prejšnjih letih je bilo za gospodarstvo najslabše to, da so mu najprvo denar vzeli in ga je nato država vtaknila v obrate, ki so se slabo splačali. Davčni sistem se mora spremeniti. Troje se mi zdi za davčno reformo potrebno: Davek na sladkor se mora znižati, davek na žganje še naprej zvišati; potrebno je znižanje dohodninskega davka, zlasti za srednje in nepremožne sloje, in je to znižanje potrebno tudi za dviganje davčne morale; pasti mora davek na dohodke iz glavnice, ki zahteva ogromno in ne splačujoče se upravno delo, ki ovira dotok cenenega inozemskega kapitala in ki kaže drugo obrestno mero, kot jo faktično imamo. Na koncu govora je dr. Reinhold omenil, da izglede za razvoj gospodarstva v bližnji bodočnosti ne smatra za ugodne. Zdrava gospodarska politika je možna samo z dvema pogojema, s cenejšo obrestno mero in z zadostnimi plačami. V izpolnjevanju Dawesovega načrta mora biti Nemčija absolutno lojalna in ne smemo o spremembi tega načrta nič govoriti, kakor se je vršilo to v zadnjem času. O naši industriji. Na plenarni seji mednarodne gospodarske koufernce je podal v imenu ju-goslovenske delegacije njen vodja dr. Slavko Sečerov nastopno izjavo: Sprejemamo smernice gospodarskih stremljenj, ki jih je izdelala resolucija mednarodne gospodarske obnove. Potrebno pa je naglasiti, da je taka obnova mogoča samo, ako se zajamči popolna svoboda produkcijskih sil tako pri velikih kakor pri malih narodih. Težimo po miru, ker hočemo izpeljati obnovo našega naroda in razvijati vse produkcijske sile naše države. Neposredno po svetovni vojni smo občutili veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin in industrijskih proizvodov. Tako je nastala potreba po produkciji. V prvi dobi smo gospodarili brez visokih carinskih zaščit. Šele leta 1925. je bil sprejet nov carinski zakon, da omogočimo trgovinske pogodbe z drugimi državami. V trgovinskih pogodbah smo zniževali carinske postavke. To dokazuje, da nismo postopali v pro-tekcijonističnem smislu in da smo podpirali trgovinske stike z drugimi državami. Pripravljeni smo podpirati svobodno trgovino, odpravljati uvozne in izvozne prepovedi in reorganizirati vsa državna podjetja tako, da se bodo razvijala na isti podlagi, kakor zasebna podjetja. Poenostavljenje carinskih postavk, enotna carinska nomenklatura in stalnost cai inskih določil so želje, ki jih pozdravljamo. Naša industrija je še mlada. Danes boluje na pomanjkanju kapitala in na velikih amortizacijskih izdatkih. Naša industrija ni posledica inflacije, marveč odgovarja notranji potrebi, ker omogoča zaposlitev presežkov našega prebivalstva. V Zedinjenih državah in drugod imamo nad 1 milijon izseljenikov. To je občutni odstotek vpričo 12 milijonov ljudi naše države. Zadovoljni smo, da se je obravnavalo vprašanje dumpinga, ki ogroža marsikatero vejo naše industrije. Naša država je agrarna in izvaža agrarne proizvode. Na mednarodnih tržiščih je z ozirom na te proizvode težka konkurenca, vsled česar je treba znižati produkcijske izdatke. Zato je za naše seljaško prebivalstvo izredne važnosti, da dobi cenene poljedelske kredite. Z razvojem produkcije in kupne moči v dolžniških državah bomo obenem razširil povpraševanje po industrijskih proizvodih. Stoletnica aluminija. Letos poteče prvo stoletje, odkar se je nemškemu učenjaku Frideriku Wohler-ju v skromnem laboratoriju mestne obrtne šole v Berlinu posrečilo izslediti kovi-nasto čisti aluminij. Od tega trenutka je nastopila nova kovina, ki se odlikuje s posebno nizko specifično težino, zmagoslavni pohod po celem svetu, kakor ga zgodovina industrije še ni doživela. Ni mm je menda obrtne panoge, kjer bi se ta snov v eni ali drugi obliki ne rabila. V vsakem gospodinjstvu najdemo predmete iz te nenavadno lahke kovine. Kazven lahkote, je še vsestranska obdelovalna sposobnost, majhna upornost proti električnemu toku in toploti, ki jih na aluminiju posebno čislamo. Z dobrim uspehom so se napravile iz aluminija razne kovinaste zmesi, v katerih se pojavljajo vse dobre lastnosti te surovine, ki se pridela iz gline. Električne daljnovode so začeli zadnji čas napeljevati z žico iz aluminija, ki ima sicer nekaj več upora nego bakrena, zato pa se vzame lahko večji prerez in tudi opore se vsled manjše težine dosti razbremene. Tehnična proizvedba aluminija se vrši danes elektrolitičniin potom, pri katerem se glina v tekočem krylitu raztopi in z enakomernim tokom razkroji. Bistveno se razne proizvajalne metode v posameznih državah ne razločujejo, pač pa je seveda produktiviteta in kakovost različna. Svetovna produkcija aluminija je leta. 1886 dosegla 16.000 kg, leta 1890 175.CO.) kilogramov, lani pa je porastla že na 200.000 ton. Nemčijo je edino Amerika prehitela na celokupnem deležu, z Norveško pa dose-daj jako uspešno tekmuje. Aluminijska industrija se je prav za prav v Nemčiji šele po vojni razvila, prej je obstojalo edino podjetje te vrste v Rheinfeldeu, ter je bilo v Švicarskih rokah, tam se je izdelovalo približno 800 ton na leto, kar seveda za domačo potrebo ni zadostovalo. Ko je vojna vsak uvoz ukinila, je bila država prisiljena iskati novih virov za to surovino v lastni industriji; in tako so nastale znane tovarne Rummelsburg pri Berlinu in Horrern pri Kolnu, v teh obratih se je na leto proizvajalo nekaj nad 7000 ton aluminija. Polagoma se je proizvajanje te kovine še razširilo na celo vrsto tovarn, ki so potem skupno leta 1920 izdelale 12.000 ton. Ko so se leta 1925 najvažnejši obrati te stroke zjedinili, je dosegla produkcijska zmožnost 30.000 ton. Pa ne samo čista kovina aluminija najde izdatno izrabo, ampak tudi razne zmesi pridejo v industriji do veljave. Od teh Igra takozvani »duralumniij« pri izdelovanju letal jako važno vlogo, sestavni deli te snovi so aluminij, baker in magnezij. Potem imamo »Silumin«, ki ga izdelujejo iz siliciuma in aluminija, »sele-ron« in »aeronc, ki vsebujeta alkalični li-tium, ter »Lautak zmes iz aluminija, bakra in silicija. Končno so izkonštruirali takozvani »Constructat«, kojega sestavina je sicer tajna, vsebuje pa precej cinka. V neprestanem trudu in učenjaških iz-' kusih se trudijo strokovnjaki izpopolniti znamenito iznajdbo v snov, ki bi idealno odgovarjala vsem bodočim nalogam kemične in elektrotehnične industrije, pre- rokujejo celo tej moderni kovini odločilno vlogo v obnovi prometnih sredstev. K. Tiefengruber. NAŠE FINANCE. Pogajanja Jugoslavije glede ureditve dolgov v Angliji in Franciji so že toliko napredovala, da moremo računiti v prihodnjem mesecu s končnim fiksiranjem pogojev. Imenovali so posebno komisijo, ki bo redigirala tozadevne predloge. — Vlada in Hipotečna banka bosta dali Narodni banki po 12 milijonov dolarjev iz ameriških posojil, in mora dati Narodna banka za dolarje protivrednost v dinarjih na razpolago, in sicer po tečaju 56.70. S tem hočejo preprečiti nenadni dvig dinarjcvega tečaja, ki bi ga lahko povzročil veliki dotok dolarjev. Tudi beograjska občina bo svoje dolarsko posojilo spremenila pri Narodni banki v dinarje. • t • NAZADOVANJE NEMŠKEGA EKS- PORTA. Aprilovega izkaza o zunanji- trgovini Nemčije so nestrpno pričakovali in so stavili nanj veliko upanja. A se ni izpolnilo, nadaljevanje v nadaljnjem zboljšanju gospodarske konjunkture je izostalo. Pasivni saldo v čistem blagovnem prometu se je dvignil Od 2-14 milijonov mark na 299 milijonov. Ce že ta številka ni razveseljiva, je tem manj razveseljiva njena sestava. V marcu se je eksport dvignil za 86 milijonov mark, a je padel nato v aprilu za polovico marčevega dviga, za 44 milijonov. Nasprotno se je pa import dvignil za 11 milijonov mark, dočim je v marcu padel za 9 milijonov. Zelo se je \ zmanjšal import surovin. Za mesece januar—april 1927 se glasi končna bilanca tako-le: V čistem blagovnem prometu je znašal uvoz 4370 milijonov, izvoz 3190 milijonov, tako da znaša pasivnost zunanje trgovine v prvih štirih letošnjih mesecih 1180 milijonov mark. * * * 1 AVTOMOBILI NA LETOŠNJEM VELESEJMU V LIUBLJANI. Splošnemu zanimanju za avtomobilizem je posvetila velesejmska uprava svojo pažnjo s tem, da je pritegnila veliko Število tvrdk na udeleZho kot rnz-stavljalce. Zastopane so že sledeče znamke avtomobilov in motornih koles: A. G. S., Amilcar, Austro-Daimler, B. S. A., Citroen, Douglas Motors, Bugatti, Fiat-Torino, Fiat-Austro, Harley Davidson, Hudson-Essex, Tatra, Steyer, Oni, Opel, Peugeot, Rolland - Pilain, Rudge Whit-worth, Donnet, Renault, Studebacher, Ariel. 1 Torej1 dovolj blaga in dovolj izbire za vse interesente. AU sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsa] enega novega naročnika? Dr. France Goršič: Pokrajinski pokojninski sklad v Sloveniji. (Konee.) VI. 0 novem ključu za razdelbo. Toliko je gotovo, da je celotna vsota draginjskih doklad, ki jo izplačujejo vsi trije zavodi pod I., II. in III., izdatno večja ko dohodki, ki jih zbere PPS. V letu 1925 so namreč znašale draginjske doklade vseh 3 zavodov okoli 9 milijonov, leta 1926 že okoli 10 milijonov dinarjev, dočim je PPS premogovnikom predpisal prispevkov le 7,891.342 Din oziroma 7,551.159 dinarjev. Jasno je dalje, da število dokladancev ZP-a stalno raste, dočim število dokladancev SUZOR-ja stalno pada ter se prav tako tudi število dokladancev PPS za rudarje, ako izvzamemo prav posebne dogodljaje, n. pr. štrajke, redukcije dela v premogovnikih itd., izdatno manjša v primeru s prvotnim številom (povpre-ček vseh dokladancev je znašal tu 1. 1923 še oseb 4408, leta 1924 oseb 3809, leta 1925 oseb 4068, a leta 1926 oseb 4165). Razumljivo je zategadelj, da so se množili glasovi, ki so trdili, da so pri ključu prizadeti zlasti do-kladanci PZ-a ter da je treba ključ revidirati. Anketa, v ta namen sestavljena, je nasvetovala, naj se končni obračun o razdelbi letnega dohodka PPS-a obavlja najkasneje do konca marca vsakega leta za preteklo leto, med letom pa naj bi vsi trije interesenti od PPS-a prejemali sorazmerne akontacije. Ključ za akontiranje bi se mogel določiti ali na podstavi letnega povprečnega števila uživateljev draginjskih doklad ali pa na ta način, da bi se dalo vsem interesentom od dohodkov PPS-a toliko doneska po osebi, kolikor je draginjkih doklad povprečno po osebi na leto izplačal PPS za rudarje. Kolikor bi tako dognane dotacije vseh treh interesentov znašale več ko skupni dohodki PPS-a, bi se imel primanjkljaj razdeliti po skupnem povprečnem letnem številu vseh uživateljev draginjskih doklad vseh treh zavodov, tako dobljeni znesek pa bi se moral pomnožiti z letnim povprečnim številom uživateljev draginjskih doklad poedi-nega zavoda, ki so gori navedeni pod I., II* in III. Tako bi se dognal del primanjkljaja, ki bi odpadel na po-edini zavod. Prav tako naj bi se razdelil ev. letni presežek ali preostanek. Vsi trije interesenti so se potem zedinili tako, da naj se prihodi PPS-a za leto 1927 od 1. januarja 1927. 1. na ta način razdeljujejo, da pride na vsakega dokladanca draginjske doklade 1087 Din na leto ter da naj se število dokladancev pri vseh treh interesentih v smislu nasveta ankete končno ugotovi v mesecu marcu 1928 1. Začasno, da naj se prihodi preodkazujejo kot akontacije po napovedanem številu dokladancev, to je PPS-u za rudarje za 4292 oseb SUZOR-ju za 1596 oseb PZ-u za 820 oseb skupaj za 6508 oseb. Radi tega naj se za akontacije določi ključ: za PPS za rudarje 667 % (prej 727%); za SUZ0R 24% (prej 24-3%); za PZ 9-3% (prej 3%). Te sklepe interesentov je minister socijalne politike z rešen jem z dne 22. februarja 1927. k, Br- 1814/1 V. odobril. Od 1. januarja 1927. L se vrši razdelba prihodov Pokrajinskega pokojninskega sklada že po novem ključu, ki je tangento uživateljev draginjskih doklad Pokojninskega‘zavoda za nameščence več ko potrojil, v prvi vrsti v škodo dokladancev Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje. VII. Končne pripombe. Iz gornjih izvajanj poteka, koliko oseb in rodbin je, ki jim eksistenca zavisi od obstanka PPS-a. Zato bo o ukinitvi te institucije brez obotavc govoril le tisti, ki položaja ne pozna. Razumljivo je, da ima Trboveljska premogokopna družba, ki prispeva k PPS malodane velik interes, d£ se ta naprava ukine. Končno tudi ni tragično, ako se tej zahtevi pritrjuje v nekih krogih v Zagrebu. V prvi vrsti bi bili prizadeti in poginu izročeni pač pa stari upokojenci slov. bratovskih skladnic. Zakaj P®1.0^. Glavne bratovske skladnice v Ljubljani se niti malo ne more primerjati s položajem bratovskih skladnic v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu, ki starih upokojencev skoro nič nimajo. Položaj je namreč tako slab, da na zaščito starih upokojencev iz skladičnih sredstev niti misliti ni. Ako bi bilo celo pritrditi, da PPS na Veke ne sme ostati, ker podražuje premog, pa je po drugi strani prav tako gotovo, da se bodo morali sočasno z ukinitvijo PPS-a primerno zvišati doneski premogovnikov bratovskim skladnicam, in sicer vsaj za toliko, kolikor znašajo sedaj prispevki premogovnikov v PPS. Tudi ne bo težko hkrati povoljno rešiti vprašanje draginjskih doklad uživateljev rent in pokojnin pri SUZOR-ju in PZ-u. NOV BANČNI ZAKON V AMERIKI. Pred par meseci se je v ameriškem bankarstvu po poročilih časopisov nekaj spremenilo. Z zakonom se obstoj sistema bank Federal Reserve, ki je bil namišljen z zakonom leta 1913 za 20 let, podaljša na nedoločeno dobo. Narodnim bankam, kojih privilegiji so veljali za 99 let, se zagotovi trajnost, dobile so večjo trgovsko prostost gibanja. Meja kreditnih dajatev teh bank se razširi in smejo posoditi proti primerni varnosti polovico svojih depozitov (doslej samo eno tretjino) za dobo pet let (doslej eno leto). Krediti realnih varnosti zagotav-(jajo poživljenje poljedelstva. * • * AMERIŠKA ŽELEZNA INDUSTRIJA IN NJENI DOBIČKI. Ameriška železna industrija je po poročilih družb ob skupnem kapitalu 1326 milijonov dolarjev zaslužila v zadnjem poslovnem letu 225 milijonov dolarjev. Naprej predelujoča industrija je pri kapitalu 3697 milijonov dolarjev zaslužila 574 milijonov. Jekleni Irust je imel neto-zaslužka 7.21% od kapitala, Betlehem Steel Co 5.9%, Voungstovvn Sheel and Tube Co 12.35%. Industrija orodja je zaslužila samo 3.07%, avtomobilna industrija 25.44% — Nash Motors Co celo 67.4% -. Tvrdke, ki dobavljajo železniški material, so zaslužile 13.22%, lovarne poljedelskih strojev 9.9%, ma-loželezna industrija 12.13% itd. Ogromne dobičke ameriške železne industrije si moremo razlagati deloma iz napredka racionalizacije. Steel Corporation (jekleni irust) podaja o tem sledeče podatke: produkcija železne in manganove rude se je od leta 1924 na leto 1926 dvignila za 19 odstotkov, produkcija premoga za 23%, koksa za 20%, surovega železa za 24%, jekla za 23%, produkcija valjanega blaga in fa-brikatov za 22.3%. Nasproti temu so se pa mezde in plače dvignile samo za ca 5%. t ♦ * * STANDARD OIL CO. Po odplačilu davkov in po drugih odpisih je imela Standard Oil leta 1926 117.6 milijonov dolarjev čistega dobička. Po odpravi prednostnih delnic pride na osnovno delnico 5.01 dolarjev. Poročilo pravi, da letošnje leto ne bo več tako ugodno ter da se lanski dobiček ne bo več zlepa povrnil. Leta 1926 je producirala družba 61.84 mil. barrelov surovega petroleja; od teh jih je prišlo 27.49 milijonov na Peru, Colombijo, Mehiko, Ru-munijo, Poljsko, Kanado, Holandsko, Vzhodno Indijo, Venezuelo, Bolivijo in Argentino. 1 barrel — 151.4 litrov. — Omenili smo že, da se pripravlja v Ameriki omejitev produkcije. V Newyorku se je pričela konferenca merodajnih ameriških petrolejskih družb, ki se je udeležuje 20 velikih podjetij. Hočejo dobiti sredstva in pota, da bi zmanjšali sedanjo nadprodukcijo. Zlasti so tem podjetjem na poti mali neodvisni producenti, ki jim očitajo, da svoje vire brezobzirno izrabljajo. Treba bo š temi producenti stopiti v stik in treba bo z njimi skupaj delati. Ameriška vlada je obljubila, da bo na izdelavi načrta za omejitev produkcije sodelovala, in sicer na način, ki ne bo nasprotoval antitrustnemu zakonu. \ Ameriki so trusti prepovedani, a samo na papirju. Zato tudi Amerikanci toliko govorijo proti evropskim trustom in kartelom. Trgovina. Revizijo in reklamacije v tarifnih zadevah. Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast v Mariboru je pridobila o r no pravico za vsakovrstne reklamacije v zelezniško- in carinsko-tarifnih za-e\a . ,\eza pri tem delu ne računa na kak izreden dobiček in zahteva ie za slučaje uspesne reklamacije neznatno odškodnino za svoj trud. To pravico si je zveza pridobila v glavnem iz razloga, da prizadetim trgovskim in industrijskim krogom omogoči in olajša postopek v reklamacijskih zadevah in jih reši ogromnih izdatkov, ki jih nekatere tvrdke žrtvujejo pri raznih neveščih posredovalcih. Zveza je tudi namestila v svoji pisarni uradnika, ki velja v tarifnih zadevah kot prvovrstna moč. Z ozirom na to se opozarjajo trgovski in obrtni krogi, da se v revizijskih in reklamacijskih tarifnih zadevah poslužujejo pomoči Tujsko-prometne zveze. Ruska zunanja trgovina. Zunanja trgovina Sovjetske zveze je v prvih šestih mesecih gospodarskega leta 1926/27 dosegla vsoto 687.5 milijonov rubljev. Ta številka se bo z upoštevanjem marčne številke čez azijsko mejo Sovjetske zveze še nekoliko spremenila, a ne bistveno. Eksporta je bilo 405.6 milijonov, im-porta 281.9 mil. rubljev, torej se je zaključilo prvo polletje gospodarskega leta 1926/27 z visoko aktivnostjo 123.7 mil. rubljev. Prvo polletje 1925/26 je zaključilo s pasivnostjo 78.1 milijonov. Rumunsko trgovsko brodovje. Pisali smo, da si bo nabavila Rumunija lastno trgovsko brodovje. Sedaj so prišle na prometno ministrstvo ponudbe in so sledeče: Friedrich Krupp Germania-Werft Kiel 1,025.000 dolarjev, angleške ladjedelnice 1,220.000, francoske 1,250.000, ena holandska 1,300.000, italijanska tvrdka Unioneana 1,700.000 dolarjev. Nemci so najcenejši, Italijani najdražji. Dvig lire! Čakajo še na nadaljnje ponudbe, preden bodo delo oddali. Amerika in žitna irgovina. Ameriški senat je odobri zakonski načrt, ki n^ zagotovi stabiliziranje cen kmetijskih proizvodov in pa uredi prekomorsko trgovino z istimi s pomočjo vlade. Ustvari se poseben zavod z dotacijo 250,000.000 dolarjev. Naloga tega zavoda je, da zadrži želvene presežke od domačega trga, pa jih po dumpinških cenah vrže na svetovni trg. Ta zakon utegne v evropski žitni trgovini napravili velike zmede, ako se bo energično izvajal. Denarstvo. Reparacijska plačila Nemčije. Repa-racijska plačila Nemčije so znašala v prvem letu 788 milijonov, v drugem letu 1060 in v prvi polovici tretjega leta 561 milijonov drž. mark. Od leh plačil je dobila Francija 48.3%, Anglija 23.6%, Združene države v Severni Ameriki 8.3%, Italija 7.5%, Belgija 5.6%, Jugoslavija 3.9% in ostanek Japonska, Rumunija, Grška in Poljska. Albanska Narodna banka. O albanskem denarstvu in o albanski Narodni banki smo priobčili v št. 33 »Trg. listac poseben članek. Tam smo rekli tudi, da je banka pobrala v obtoku se nahajajoče zlate in srebrne novce, da jih zamenja za nove novce in za bankovce. Skupni znesek za Albanijo namenjenih in v kov oddanih novcev znaša 2,477.000 zlatih frankov. Vsled zakasnele oddaje novcev je prišlo do spora med banko in med albansko vlado. Sedaj beremo, da so prišli novi novci v promet in da je spor poravnan. Albanska banka bo vsled sklepa občnega zbora izplačala 5odstotno dividendo. Promet. NaSa prometna vprašanja. Ze dolgo časa so mislili na preložitev železniške direkcije iz Subotiec v Novi Sad; Subotica je tik ob meji in na periferiji vojvodinskega prometa. Z novim mostom, čez Tiso pri Titelu je postal Novi Sad prometno središče tudi za Banat, za Bačko je bil že prej. Sedaj je že skoraj odločeno, da pride direkcija iz Subotice v Novi Sad. Za zgradbo ca 300 stanovanj bo zaprosila novosadska občina pri Hipotečni banki za posojilo 40 milijonov dinarjev. — Na Velebit bodo začeli graditi še letos gozdno železnico v svrho izkoriščanja tamošnjih gozdov. — Prometni minister je nakazal kredit 8 milijonov dinarjev za zgradbo pomolov, mostičkov in drugih pristaniških naprav v Kotoru. Donavska paroptovbna družba. Bilanco te družbe priobčamo na drugem mestu. Plovba sama na sebi se je do srede avgusla neugodno razvijala, je pa potem zlasti vsled angleškega premogovnega šlrajka postala živahnejša. Leta 1926 so odpravili 879 žitnih naložb na vlačilnicah napram 620 v letu prej. Prevoz bencina, petroleja in surove nafte iz Rumunije ter prevoz koksa in premoga sta bila zadovoljiva. Odpravili so vsega skupaj 1671 popolnih vlačilnih naklad napram 1313 in 1109 v prejšnjih dveh letih. Dogovor z Ogrsko, Bavarsko in Južnonemško p. t. družbo se je izkazal torej kot prav upravičen. Število ladij so pomnožili zlasti z nakupom ladij Ogrske notranje plovbne družbe. Premogovnik v Pečuhu, ki družbi pripada, je dal leta 1925 726.000 ton surovega premoga, leta 1926 pa 748.000 ton; odnosni številki čistega premoga sta 621.500 in 627.700 ton. RAZNO. Opozorilo uredništva. Prihodnja Številka »Trgovskega lista« radi praznika dne 26. t. m. ne izide. Trboveljska premogokopna družba na letošnjem mednarodnem vzorčnem ve-iesejmu od 2. do 11. julija. Prijetno presenečenje za vse obiskovalce bo gotovo nudila slika razstave našega največjega slovenskega podjetja. Trboveljska premogokopna družba razstavr letos prvič, zato pa v zelo velikem obsegu. Njeni rudniki vrše že potrebne predpriprave, zbirajo se fotografije, načrti, prerezi, vzorci in rudniški stroji in orodje. Mogočen rov bo občinstvu nazorno prikazan, v njega bodo vodile tračnice, na katerih bodo stali jamski vozički. Razstavo pripravlja strokovnjak, zato bo zanimiva za lajika in za strokovnjaka. Hmelj. Iz Žalca beremo: Dosedanje vreme razvoju hmelja v splošnem ni bilo neugodno. Sicer je po nekaterih krajih napravila toča 1. maja nekaj škode, a daleč ne toliko, kot se je od nepoklicane strani pisalo. Mraz zadnjih dni je rast oviral. Živalskih škodljivk doslej še ni bilo čutiti. V splošnem se lahko reče, da položaj ni slab. Žalska poročila zmeraj pridno ponatiskujejo češki listi, iz lahko razumljivih razlogov. Sajenje maka Avstrija tudi letos zelo propagira. Gojilci, ki ga nasejejo do 10 arov, dobe seme brezplačno in 50% prispevek k stroškom gnojenja. Sejalni in obdelovalni stroji ter orodje se jim posodijo brezplačno. Potreben poduk se jim da brezplačno. Za pospeševanje kmetijske produkcije na Madžarskem se je v zgodnji pomladi uvedla z uradne in trgovske strani precej živahna propaganda. Kmetovalcem so se dali na razpolago tudi predmetni zelo ugodni kredih na dobo 5 do 10 let. Kakor doznavamo bo znašala letos za hmelj obdelana površina kakih 250 katastralnih oralov/ Državna borza dela v Mariboru. — Od 15. do 21. maja je pri borzi dela iskalo dela 164 moških in 58 ženskih, delo je bilo ponujeno 38 moškim in 30 ženskim, odpadlo jih je 136 oseb, odpotovalo pa 35. Od 1. januarja do 21. maja pa je dela iskalo <5408 oseb, prostih mest je bilo 1848, delo je dobilo 1193 oseb, odpadlo jih je 1508, odpotovalo pa 496. Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 14 hlapcev, 10 majarjev, 15 viničarjev, 30 kamnosekov, 16 rudarjev, 1 klepar, 1 železo-strugar, 8 ključavničarjev, 2 elektro-monterja, 1 žagar, 15 mizarjev, 3 čevljarji, 1 lesni delavec, 1 slaščičar, 7 pomočnikov, ll vajencev (pekarske, pečarske, slikarske, kleparske in ključavničarske obrti), 28 kmečkih dekel, 2 natakarici, 1 gostilniška kuharica, 1 gospodinja, 1 kuharica k financarjem, 1 odgojiteljica k novorojenčku, 13 služkinj, 10 kuharic, 3 sobarice, 2 služkinji, 4 tovarniške delavke, 1 šivilja. Radio in kmelijstvo. Avstrijci so začeli potom radia širiti propagando in pouk v kmetijstvu, zlasti gospodinjstvu. Posebno so se obdržala že radijska predavanja o pospeševanju perutninarstva. Gospodarske vesti. V Rimu se vrši 25. in 26. t. m. konferenca vseh dežel, ki pridelujejo sladkorno peso. Posvetovali se bodo o omejitvi pridelovanja. — Maloazijski trg zapušča italijanske tekstilije in je začel kupovati zlasti češkoslovaške. Lira mu je predraga. — Zavarovalne družba »Donau«, ki je bila svojčas znana tudi pri nas, izkazuje 361.000 šilingov čistega dobička, dividenda na delnico znaša 5 šilingov. — V’ avstrijski pivovarniški industriji se je začelo močno koncentracijsko gibanje, v češki pivovarniški industriji se pa koncentracija že zelo izvaja. — V Poruhrju so nakopali v aprilu v 24 delovnih dnevih 9,130.000 ton premoga, v marcu v 27 dnevih 10,870.000; v aprilu na dan 380.000 ton, v marcu pa 403.000 ton. Zaloge so se vsled zastoja prodaje zvišale od 1,452.000 ton koncem januarja na 1,871.000 ton koncem aprila. — Budimpešta je sprejela posojilno po-ndbo Bankers Trust Co v Newyorku. Posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev bo šestodstotno in bo šlo na 35 let. — O stabilizaciji leja sedaj spet veliko govorijo. I Narodna banka je stabilizacijo leja de raeto že izvedla in ji je šla vlada pri tem v vsakem oziru na roko. Pri stabilizaciji hočejo voditi isto politiko, ki jo je za pravo smatral in izpeljal Poincare pri stabilizaciji franka. — Odgovor turške vlade na predloge upnikov glede predvojnega turškega dolga je prispel v Pariz in se bodo vršila te dni ponovna posvetovanja. — Z glavnico 200 milijonov lir delujoča ladjedelnica Ansaldo v Genovi ja zaključila bilanco za leto 1926 z deficitom 16 milijonov lir. Naročila so se dvignila od 286 milijonov lir v letu 19Ž5 na 310 milijonov v letu 1926. Deficit je v prvi vrsti posledica podraženja denarnega trga, angleškega premogovnega štraj-ka in številnih zgub. — Nemška aprilska produkcija surovega jekla je bila z 1.290.000 tonami za 127.000 ton manjša kot v marcu. — Češka tekstilna tvrdka Richter v Warnsdorfu bo začela z grad bo tekstilne tovarne v Temišvaru (Rumunija). — Tekstilni industriji v Lodžu na Poljskem se izborno godi. Aprilska produkcija je znašala 886.000 kg v vrednosti 8.500.000 zlatov napram 413.000 kg in 4.090.000 zlatom v marcu. Vsa industrija dela s tremi posadi (Scliicht) in izvaja hkrati velika investicijska dela. — Znižane transportne tarife za poljski premog skoz Avstrijo in Češkoslovaško v Italijo prenehajo z 31. avgustom t. 1. Od tedaj naprej se bo vsak mesec določila le omejena količina, ki bo uživala znižano tarifo. — V Avstriji se brezposelnost rapidno zmanjšuje; v marcu, aprilu in prvi polovici maja je padla za 85.555 oseb in je sedaj samo še okoli 200.000 oseb brez dela. — Cisti dobiček podjetja Lloyd Triestino v preteklem poslovnem letu je znašal 915.000 lir. — Združena ogrska trgovina s čevlji d. d. se je glasila za insolventno in je potegnila za seboj tudi druge velike budimpeške čevljarske tvrdke, tako da je čevljarska obrt na Ogrskem sedaj v težki krizi.. — Pomladanski nizozemski velesejem ozna-čajo za najboljši po letu 1921; zlasti kvaliteta udeležbe je bila visoka. Razstav-nikov je bilo 978, obiskovalcev 80.0QJ). Prihodnji sejem se bo vršil od 6. do 15. septembra t. 1. in bo imel spet mednaroden značaj. — Za novo orgnaizacijo skladišč na Reki je dala vlada 5 milijonov lir na razpolago. — Kubanska delegacija na svetovni gospodarski konferenci je povedala, da se je kubanska vlada kono-noveljavno odločila za sklicanje mednarodne sladkorne konference in bo v bližr nji bodočnosti razposlala tozadevna povabila. — V proračunskem četrtletju 1927 je bilo v U. S. A. 5938 insolvenc s pasivi 237.59 milijonov dolarjev. Prizadete so zlasti banke na Floridi. Po svetu. Na občnem zboru Prve Donavske paroplovbne družbe je bilo 35 delničarjev s 1141 glasovi in 150.115 delnicami. Sklenili so najetje obligacijskega posojila do maksimalnega zneska 15 milijonov šilingov. Dividenda znaša 6 šilingov. — Budimpešta bo najela 20 milijonsko dolarsko posojilo. Ponudb je osem; dve sta ameriški, dve angleški, štiri ogrske. Neki zavod je hotel staviti brezžično ponudbo, pa je niso sprejeli, ker morajo biti ponudbe pismene in zapečatene. — Nakupi Sovjetske Rusije v Češkoslovaški od oktobra 1926 do marca 1927 znašajo 5 milijonov dolarjev. V prvi vrsti so nakupovali Rusi opremo za prometna sredstva in pa poljedelske stroje. — Prejšnji francoski finančni minister Maršal priobčuje izjavo o krahu na berlinski borzi. Pravi, da poloma ne smemo precenjevati, da je bila pa špekulacija na berlinski borzi res pretirana. Pogajanja Rumunije za 10 milijonsko ameriško posojilo se bodo skoraj gotovo razbila, ker stavijo Amerikanci za pogoj natančno preštudi-ranje finančnega položaja Rumunije. Posojilo bo uajela Rumunija sedaj najbrž v Angliji, ki ne dela takih težav, a ne v višini 15 milijonov funtov, kakor so Ru-muni upali, temveč največ 5 milijonov funtov. — Mesto Genova je dobilo od bančne tvrdke Dillon Read and Co posojilo 5.500.000 dolarjev po 5%, ki se lahko na 6 mesecev obnovi. To posojilo je predhodnik dolgoročnega posojila. Tudi Torino se pogaja za ameriško posojilo. — V Nassfeldu pri Gasteinu je edini vir Avstrije za zlato in srebro; vsega skupaj, pa še arzen, svinec in žveplo zraven, so nakopali za 341.000 šilingov. Bakra v Brixleggu na Tirolskem so pa dobili za za 50.000 šilingov. Se pa res komaj splača. — Palestina importira na mesec m ca 400.000 do 500.000 funtov blaga, eks-pcrtira ga pa za 150.000 do 250.000 funtov. Eksport zelo narašča, zlasti oranže, eksport se pa polagoma znižuje. — Leta 1926 so zgradile prve trgovske države sledeče število ladij: Velika Britanija in Irska 239.568 brutoregisterton, U. S. A. 380.584, Italija 220.021, Nemčija 150.613, Francija 121.342 itd., skupaj 1,674.977 brutoregisterton. V tej statistiki je posebno zanimiva vloga Italije, ki se je uvrstila med večje trgovske države. — V prvem četrtletju 1927 zaznamujejo avstrijske zvezne železnice bistveno zboljšanje v vsakem oziru; dohodki posameznih mesecev so se napram dohodkom prejšnjega leta zvišali za 15 do 20 odstotkov. — Ogrsko poljedelsko ministrstvo je dalo onim kmetom, ki so pri zadnjem mrazu trpeli, 10 milijonov pengo na razpolago. V nekaterih krajih so nasadi trte popolnoma uničeni. Prebivalstvo, ki je bilo po metereologičnem zavodu na prihajajočo ponočno zmrzel opozorjeno, se je zelo trudilo, da bi z oblaki dima omililo škodo, na stotine vinogradnikov je zažigalo v vinogradih snope slame. A ker je po nekaterih krajih okoli polnoči padel toplomer na 4 stopinje, niso tudi oblaki dima nič pomagali. Takega mraza že več desetletij ne pomnijo. — Koroške vodovodne naprave so sklenile izplačati za preteklo poslovno leto dividendo 5% in še 1% superdividendo. — Velike ogrske železne tovarne Diosgyor so poklicale predsednika železnih tovarn v Gornji Šleziji Schustera, naj tovarne in njih obrat pregleda ter nasvetuje, kaj bi bilo treba popraviti oziroma zboljšati. To je dalo povod govoricam, da bodo tovarne prodane ali pa da jih bodo dali v najem. Sedaj te vesti kategorično dementirajo in pravijo, da je šlo res gamo za pregled. — Import žita in moke v Poljsko cenijo sedaj dnevno na 1 milijon zlatov. Veliko žita pride tudi iz Sovjetske Rusije. Pšenico vozijo iz Kanade in iz U. S. A.; iz U. S. A. tudi veliko pšenične moke. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 21. maja 1927. — Trg je bil, kakor običajno, dobro založen in obiskan. Cene so se v splošnem neko- liko spremenile. Slaninarjev je bilo 29, ki so prodajali meso po 18 do 30, slanino pa po 23 do 30 Din, drob pa po 10.50 do 15 Din kg; domači mesarji so povprečno prodajali govedino po 8 do 16, teletino 10 do 20, svinjino pa po 17.50 do 20 Din kg. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 25, kokošim 25 do 60, racam in gosem 50 do 80, domačim zajcem 10 do 25, morskim prašičkom 10 do 12, kozličem 50 do 87.50, jagnjetom 100 do 125 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo 22 voz, ki se je podražil in sicer se je prodajal po 10 do 12 Din mernik (7 Vi kg) oziroma po 1.50 do 2 Din kg, solata 12 Din kg, tudi 1 do 3 Din kupček, glavnata pa po 1 do 4 Din komad, karfijol 5 do 15, ohrovt 0.50 do 1.50 Din komad, kislo zelje 3 do 3.50, kisla repa 2, grah v stročju 8 do 10, fižol v stročju 28 do 32, čebula 5 do 7, česen 12 do 18, šparglji 18 do 20 Din kg. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 20 do 24 (po trgovinah 15 do 18) Din liter. Med 30 do 35 Din kg. Sir 30 do 40 Din kg, sirček 1 do 8 Din hlebček. Sadje: jabolka 5 do 12, suhe češplje 10 do 12, črešnje 20 Din (na Aleksandrovi cesti [Kosič] pa po 13 Din) kg, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad, datelji 24 do 36 Din kg. (Črešnje, ki prihajajo iz Gorice, so v nedeljah oziroma v pondeljkih cenejše, ker v Gorici Nemci ob nedeljah ne nakladajo.) Cvetlice 1 do 7, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 120 Din komad, brezove metle 2 do 5 dinarjev, lesene grablje 6 do 8, lesene vile za seno 8 do 10 Din komad, leseni vozički 150 do 300 Din komad, koruzna slama 25 Din vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 18. maja so kmetje pripeljali 16 voz sena, 5 voz otave, 17 voz slame, 3 voze stelje, v soboto 21. maja pa 23 voz sena, 4 voze otave, 2 voza stelje, 15 voz slame na trg. Cene so bile senu: 60 do 100, otavi 60 do 80, stelji 25, slami 25 do 35 Din za 100 kg, slami tudi 1.50 do 1.75 Din za snop. — V sredo 18. t. m. se je seno prodajalo popoldne po 20 Din za 100 kg ceneje kakor predpoianem. KOVINSKI TRG. Aprilska produkcija surovega železa v Ameriki je znašala 3,400.000 ton, delalo je 223 plavžev. Poročila se ne glasijo več tako ugodno kot prej, kupčija se je zmanjšala. Tudi poplava ob Mississipiju je slabo vplivala, a po padcu vode pričakujejo ravno od tam večjih naročil. Na evropskih eksportnih trgih razpoloženje ni dobro, tendenca cen je padajoča. Zelo se že čuti angleška konkurenca. Na angleškem trgu je 'povpraševanje zelo ponehalo, konsumenti so svojo potrebo večinoma krili in nočejo sedaj nič več kupovati, ker smatrajo cene kljub zadnječasnemu znižanju še zmeraj za previsoke. Zadnje cene v Clevelandskem okraju so bile te-le: št. 1 77 šil. 6 pence, št. 3 75 šil., št. 4 74 šilingov. Angleška produkcija raste; v lanskem aprilu so napravili 539.000 ton surovega železa, v letošnjem marcu 672.000 in v aprilu 680.000 ton. V začetku letošnjega aprila je delalo 178 pravžev, na koncu aprila 189. Cenene angleške notacije pritiskajo na cene evropskega konfinenta, kar zasledujejo z veliko skrbjo zlasti francoski producenti. Sliši se mnenje, naj se sedanji kartel nadomesti z ožjo organizacijo v kateri bi dobila vsaka dežela določeno eksportno kvoto. Fran wi, Belgijci in Luksemburžani so se o tem že pogajali, pa niso prišli do rezultata. — Po francoskih poročilih je napravila Francija v prvem letošnjem četrtletju 150.000 ton pod kvoto, Nemčija pa nad kvoto 930.000 ton itd. Nemčija mora plačati v izenačevalno blagajno 3,906.000 dolarjev, Belgija 135.000, Saarsko okrožje 44.000; Francija pa dobi iz blagajne 3.368.000 dolarjev in Luksemburška 717.000 dolarjev. Luksemburška produkcija se počasi dviga. Na Nemškem se v zadnjem času ni nič izpremenilo. Naročanje doma je slejkoprej zadovoljivo in se je še celo povečalo, zlasti glede stavbnega materiala. Tovarne imajo za več mesecv dosti naročil in morejo svojo zaposlenost dobro vzdržati. V eksportni trgovini zasledujejo Nemci še zmeraj zelo oprezno politiko, čeprav se zdi, kot da začenjajo posvečati inozemskim trgom polagoma večjo pozornost. — Na češkem Je uupri,ia norrhama, SteVno narodi je vsled zvišanega stavbnega gibanja in vsled sezije zadovoljivo; zlasti dobro so zaposlene tovarne poljedelskih strojev. Avstrijska produkcija lanskega leta je znašala 332.860 ton surovega železa in 473.660 ton surovega jekla, za 47.000 ton manj oziroma za 10.000 ton več kot v letu 1925. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. maja t. 1. ponudbe glede oddaje čiščenja in popravljanja pisalnih strojev; do 31. maja t. 1. glede dobave 5000 komadov vložkov za acetilenske gorilce, 3000 komadov brezovih metelj, brusilnih kamnov in raznega materijala. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Berzi sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2 usnjatih jermen. — Direkcija državnega rudnika v Kaka-nju sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg železne pločevine. Direkcija državnega rudnika v Zabuko-vici pri Celju sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 pisalnega stroja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. junija t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 6500 kg petroleja. Dne 20. junija t. 1. pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave 200 komadov vijačnih za-penjačev; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave 800 kg železnih mrež za zavijanje cevi. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe glede dobave 7 vagonov portland-cementa in 10 vagonov živega apna; do 26. maja t. 1. pa glede dobave 600 kg ci-linderskega in 600 kg strojnega olja. — Dne 25. maja t. 1. se bo vršila pri inten-danturi Komande Dravske Divizijske Oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 2000 m> trdih drv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, ustanovuena h>sc. DelnlSka glavnica: Din 80,000,000--Reiervnl zakladi nad Din tO,000.000*- BreStc« imm.ll PODRUŽNICI Dorica II Maribor Kroni Matkov« Logatec || Novi Sad »aiNctiii I N Novomoito Prevalje Ptuj Rakek Sarajevo Slovenjgradec SpUt Trst Se priporota za vse v bančno stroko spadaioie posle Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon Stev. 2881, 3418, 2802, 2803. Pomlad! Nogavice, Kravate, srajc«, rokavice, naramnice, zepnl robci, nalclt n obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, Klotl v Meh barvah. Sifoni, Sollngeni Ikarje, noži, potrebSClne za krojače, čevljarje,.lapelnlke, SI vlile ln sedlarje. Razna dlieCa mila — samo pri Josip Peteline blizu PreSernovepn',spomenika, ob vodi Ljubljana. Najalli« cen« 1 ToJna postrelba 1 Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LISTI — Veletrgovina | v Ljubljani priporota ipecerijsko blago rasnovrstno iganje* moko In delelne pil* delke. • Rasnovrstno rudninsko vodo« ■ -Lastna pralama sa Um* vo ta mlin m dllavo 8 električnim obratom. Najboljla v materljalu In konstrukciji soi Josip Petelinca kolesa in šivalni stroji ^ am> <1 znamke >v^Gritiner’ Adler •" Phdnix. Najlepie opreme, pesamaznl deli, pneu-motika, Igle za vse sisteme — samo v Najnlije cene. - Tudi I IIIDl |lt|l| bl,*u »»raSarnovego na mesečna odplačila. LJUPLJHlii spomenika ob vodi. ...»ti«"®’ stara Bo t . \A**(j>o«eg L«onlM8) ' 7 priporoča svoj priznano dobri „MAJARONČKOV“ ipirno« •» «"“w w* Ustanovljena leta 1888 Telefon 2578 Veletrgovina kolonlialne in Specerllske rob« hran Jelačin Ljubljana Zalop« ivai« pražene pave, mletih dllav In rudninske vode Teina m ^oDdna postrelba I Saktevajte ceniki TISKARNA MERKUR I TRG.-IND. D. D. S. »iu^^enlke,'tabele* vab^la^epaka, posetnice Itd! * LASTNA » LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 . IVAN PLB9S. — Za TrgovAo-indOTtrlJAo d. d. >MERKUR» kot izdajatelja in tUkarja. A. ’ Ureja dr.