CEIJE. n. JUNIJA 1976 — ŠTEVILKA 24 — LEW XXX — CKN\ S DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v tem trenutku, ko prebirate te vrstice, namaka vaš glavni in odgovorni urednik svoje noge v blagodejni slani vodi nekje na dolgi obali Jadranskega morja. Medtem v uredništvu ostrimo peresa za bližnje dogodke, predvsem za BAL Kaj takega v Celju nimafno vsako leto, pa je zato ta in bo tudi prihodnja številka tednika bolj športna. Kovčke pripravljajo tudi nekateri drugi kolegi, zato se dnevi kislih kumaric nezadržno bližajo. Priskočite nam na pomoč s kakšno novico iz vašega kraja. Pred- logi za nov roman sicer prihajajo, ni jih pa veliko. Dajte, potrudite se s kasno kartico. In kot kolega Bogdan Pleša pravi: Pa lepo pozdravljeni! ^ . i Pomočnik vašega uradnika BALKANSKE ATLETSKE IGRE 76 V CELJU Vse Celje živi z BAI. Prav je tako, saj smo mesto atletike. Tkanina Ima mnogo zaslug, da bo prireditev stekla kot se spodobi. Vrvež po mestu bo v petek, soboto in nedeljo še živahnejši, saj nas čaka doslej največja atletska prireditev v Celju. — Foto: Drago Medved DOBRODOŠLI UDELEŽENCI BAI V CELJU! v dneh od 18. do 20 junija bodo v Celju 35. jubilejne 'balkanske atletske igre. V njih sodelujejo reprezentance Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije m seveda Jugoslavije. Te igre so ne- dvomno ena izmed največjih in naj- 'pomembnejših telesno-kulturnih in športnih prireditev, ki je bila kdajkoU prirejena v Celju. Zato smo zelo za- dovoljni, ponosni in počaščeni, da je bila organizacija tega velikega tekmo- vanja ponujena prav celjskim športnim delavcem. To je veliko priznanje na- šemu športu in atletiki, športnikom in organizatorjem prireditve pa tudi na- šemu mestu in vsem, ki kakorkoli so- delujejo pri pripravah iger. Najbolj Pa nas je seveda vzradostila in razve- selila vest, da je pokroviteljstvo nad igrami prevzel predsednik republike tovariš Tito. Balkanske atletske igre so nespor- no za Celje izjeme?! športni dogodek in imajo velik družbenopolitični in vzpodbujevalni pomen. Te igre bodo gotovo veliko prispevale k medseboj- nemu spoznavanju mladih športnikov in vplivale na krepitev zaupanja, na- daljnjega zbliževanja, boljšega razume- vanja in sodelovanja med narodi bal- kanskih držav. Vzpodbudile pa bodo tudi napore za nadaljnjo pospeševanje, razvoj in napredek atletike in teles- no-kulturne dejavnosti pri nas. Zato se hočemo potruditi In moramo storiti vse, da bi igre zares čimbolje uspele in da bo Celje ponovno potrdilo slo- ves sposobnega organizatorja velikih športnih prireditev. Neposredno organizacijo priprav in izvedbo iger je prevzelo atletsko dru- štvo Kladivar, ki je ob podpori Atlet- ske zveze Jugoslavije in Slovenije, SIS za telesno kulturo, delovnih in druž- benopolitičnih organizacij, občinske skupščine in drugih dejavnikov že za- gotovilo vse materialne, kadrovske, or- ganizacijske iri tehnične pogoje za ne- moten potek in uspeh prireditve. Pre- urejen in na novo je opremljen atlet- ski štadion. Društvo pa ima tudi boga- to tradicijo, velike izkušnje in dovolj prizadevnih, skromnih, sposobnih atle- tiki zvestih delavcev, ki nikoli niso štedili truda in časa. ki ga je bilo treba žrtvovati za napredek atletike in organizacijo tekmovanj. Zato smo trdno prepričani, da bodo tudi tokrat svojo nalogo dobro opravili. Toda popbln uspeh balkanskih at- letskih iger pa vendarle ni odvisen le od zavzetosti športnikov iti neposred- nih organizatorjev tekmovanja. K te- mu lahko in moramo prispevati svoj delež prav vsi občani. Predvsem bi se morali zavzeti, da bi Še pred igrami temeljito pospravili, uredili in iK>lep- šali naše mesto, da bi naši parki, uli- ce in zelenice, stanovanjske soseske, predvsem pa okolica hiš, stanovanjskih blokov, uradov, ustanov pa tudi to- varn, trgovskih, gostinskih in drugih lokalov dobila lepši in bolj urejen in- dez. Želimo pa tudi, da bi naše goste, športnike in spremljevalce reprezen- tanc, predstavnike telesnokulturnih or- ganizacij, novinarje, gledalce in vse, ki bodo v času iger prišli v Celje zares pozorno in gostoljubno sprejeli in to- plo pozdravili. Vsem izrekamo prisr- ČTio dobrodošlico z željo, da bi se v dneh kratkega bivanja pri nas čim- bolje počutili ter odšli z najboljšimi vtisi in prijetnimi spomini. Predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt DRAGI ATLETI, SPOŠTOVANI GOSTJE! V imenu organizacijskega odbora vam izrekam prisrč- no dobrodošlico. Naša želja je bila, da vam v mestu, iz ka- terega je sodelovalo 53 atletov na dosedanjih balkanskih atletskih igrah, pripravimo najboljše možne pogoje za pri- jetno bivanje in uspešne športne dosežke. MITJA PIPAN predsednik organizacijskega odbora balkanskih atletskih iger 2. stran NOVI TEDNIK Št. 24 — 17. junij 1976 KONFERENCA ZK V LAŠKEM Minuli teden je bila v Laškem seja konference ZK v občini. Poleg članov konference in neka- terih komisij ter političnega aktiva so bili na seji navzoči tudi direktorji nekaterih delovnih organiza- cij, član medobčinskega sveta EMIL JUG in član Komisije za družbenopolitični sistem pri CK ZKS RUDI PEPERKO. Na dnevnem redu je bila najprej ocena samoupravne organiziranosti združenega dela in gospo- darskih gibanj v občini, za tem pa še ocena organ iziranosti ZK v občini in naloge, ki jih za to pod- ročje nakazujejo sklepi 5. seje CK ZKS. Oceno o samoupravni orga- niziranosti in gospodarskih gibanjih je na seji podal predsednik ekonomske komi- sije Jože Stanič, ki je v svo- jem prispevku najprej anali- ziral potek normativnega ure- janja samoupravnih razmer v organizacijah združenega dela, kar ni bilo storjeno ta- ko, kot treba in bodo branil- ca samoupravljanja in občin- sko komisijo za pregled aktov čakale še precejšnje naloge. Zlasti občins^ka ko- misija se bo v bodoče mora- la bolj truditi in z delom dokazati svojo družbeno pri- sotnost. Jože Stanič je pre- cejšen del svojega referata posvetil precejšnji mlačnosti pri raavijanju samoupravnih odnosov in organiziranosti. Ni namreč naključje, da je v občini le nekaj delovnih organizacij, ki so speljale reorganizacijo s TOZD in jim dale tudi ustrezno vsebino ter veljavo. Seznanjanje de- lavcev s problemi, načrti in podobnim je nezadovoljivo, ali v pismeni obliki nera- zumljivo, v besednih pomen- kih pa dostikrat pride do izkrivljanja dejanskih stanj. Vse to, vključno s prešibko izobraževalno in idejno us- merjenostjo prispeva k sku- pinskolastniški miselnosti, ki se ob nizki idejni zavesti, šibkem strokovnem znanju, zadovolji z nizko strilnost- jo. V večjih delovnih orga- nizacijah bo že čas v obve ščanju in komuniciranju uve- ljaviti poklicne ljudi z ust reznim znanjem in moralno- političnim profilom. Premalo zagnanosti, je ugotavljal pred- sednik ekonomske komisije, je bilo izkazano pri iskanju novih poti, novih možnosti samoupravnega povezovanja, združevanja sredstev in so obstoječe družbe prej for- malnost kot ekonomska, sa- moupravna kategorija. To isto se dogaja z načrtova- njem in ravno zadrega, ki nastaja v tem trenutku pri usklajevanju načrtovanih in- vesticij, ki daleč presegajo realne možnosti v občini in ki so bolj spisek želja, kot posledica studioznega in pred- vsem realnega načrtovanja. Na seji .seveda niso izpu- stili priložnosti, da so ob- ra\Tiavali tudi naloge, ki ča- kajo ZK pri tolmačenju in vkoreninjenju temeljnih na- čel bodočega zakona o zdru- ženem delu. Tri ure trajajo- ča razprava o prvi točki dnevnega reda zagotavlja, da so na področju občine gle- de samoupravne organizira- nosti problemi še odprti, da jih bo treba reševati z vso vnemo in da bi težko pri- stali na mnenja nekaterih, ki mislijo, da je stabiliza- cija najvažnejši naloga. Se- veda, najvažnejša je, toda ne edina. Le ob vteženi sa- moupravni praksi, ob samo- upravnih odnosih na novih razvitejših temeljih bo mo- goče zmagovati tudi proble- me gospodarskega pomena, obvladati naloge stabilizacije. Razmere gospodarstva v ob- čini, kakor so bili že na ne- kaj pomembnih sestankih in sejah v občini predočeni, na- rekujejo nenehno akcijo ko munistov, zato bodo sklepi, ki bodo na temelju analize in razprave na seji konferen- ce ZK v občini, neposj-edno napotilo za delo osnovnih or- ganizacij in aktivov ZK. V drugem delu pa so na seji razpravljali o organizi- ranosti v občini. Zveza ko- munistov s svojo organizaci- jo še vedno ni prisotna v nekaterih delovnih organiza- cijah, v prvi vrsti pa bo tre- ba organizacije ZK v bližnji prihodnosti ustanoviti v Kme- tijski zadrugi, v trgovskih in gostinskih kolektivih ter nekaterih dislociranih obra- tih. JURE KRAŠO\^EC SPOMINSKO OBELEŽJE Gozdovi okoli Resevne in Javomika čuvajo v senci košatih dreves premnoga zadnja počivališča znanih in neznanih junakov, bor- cev, ki so dali svoja življe- nja za našo svobodo. V nedeljo dopoldne se je vsem tem obeležjem iz po- horskega granita pridružil še eden. Spomenik, ki opo- zarja, da je bila na tem območju ustanovljena in da je tod v glavnem tudi delovala Celjska partizan- ska četa. Prva partizanska enota na celjskem območ- ju, ustanovljena 20. julija 1941. leta. Znova so oživeli spomi- ni na tiste dni in leta. In prav je, da so obujanju teh spominov, ki jih je v slavnostnem govoru obele- žil predsednik občinskega odbora Zveze združenj bor- cev NOV Celje, prvoborec Peter Šprajc, sledili mnogi mladi ljudje. Bilo jih je blizu dva tisoč. Prisil so iz Celja, Šentjurja in dru- god. Peš. Po poteh, ki so jih nekoč hodile slavne partizanske enote, ki so opozorile nemškega okupa- torja, da tod prebivajo ljudje, ki se ne bodo ni- koli predali. Čeprav je delovala kra- tek čas, dober mesec, je celjska četa zanetila iskro oboroženega upora, četa je dala tri narodne heroje: Vrunča, škvarča in Stante- ta. Na njenem seznamu so mnoge uspešne akcije, borbe, izredno politično delo. Slivnica, Langerieve peči, skedenj pri Zavško- vem mlinu ... Zgodovma. Med slovenskimi borci tu- di Arabca. Novo spominsko obelež- je celjski partizanski enoti stoji na območju šentjur- ske občine. Zato ga je Pe- ter šprajc izročil v var- stvo predsedniku občinske skupščine v Šentjurju pn Celju, Vinku Jagodiču. Nedeljska slovesnost pa je bila pomembna tudi za okoli 170 mladincev-pro- stovoljcev, ki bo vsako le- to v tem času odšla na po- hod po poteh čete. Gozdovi Kesevne in .lavornika so dobili še en spomenik: Cel.jski partizanski četi. Posnetek: v gozdu med govorom Petra sprajca OBMOČNI POSVET BOGOVOM ŽENSIC Miiiuii regijski posvet v Ceiju, ki je bil sklican na pobudo sveta za ekonomski poiožaJ žensk in koordina- cijskega odbora za varstvo družine pri republiški kon- ierenci SZDL, je bil pravzaprav razgovor žena o med- sebojnem povezovanju pri delu in izmenjava izku- šenj. Dagovorile so .^e, da bosta omenjena sveta pri občinskih konferencah še nandalje pobudnika politič- nih akcij, katere bodo začrtale v pi-ogramu. Veliko dobrih pobud sta na omenjenem regijskem posvetu žena posredovali sekretarka svet^ za ekonom- ski položaj žensk pri republiški konferenci SZDL Vladka Jan in pi'edsednica koordinacijskega odbora za načrtovanje družine pn republiški konferenci SZDL Mara Taler. Poudarili sta, da morajo načrti, ki jih posredujejo žene na javnili tribunah, preiti tudi v res- nično načrtovanje v srednjeročnem planiranju. Zlasti morajo biti glasovi žena i>oudarjeni tam, kjer se na- črtujejo vzgojnovarstvene ustanove. Močno mora biti tudi sodelovanje s skupnostjo za zaposlovanje, kjer ženska ne sme biti odrinjena, ko išče zaposlitev. žene celjske regije so se tudi dogovorile, da bodo na'daljevale z načrtnim delom z ženami kmečkimi ko- operantkami, zlasti zato, ker Je bilo doslej zelo uspe- šno. Zanje bodo pripravile raaslična predavanja in tudi praktični pouk. Oba sveta bosta v bodoče tudi skupno obravnavala osnutek zakona o zakonski zvezsi In osnutku zakona o načrtovanju družine, spremljala pa bosta tudi no- vosti v šolsvtu, kjer na izobraževanje žensk ob delu ne smejo pozabiti. Posvet žena celjske regije je opozoril še na vrsto skupnih problemov (vključevanje predlogov žena v srednjeročni program, niočnejše sodelovanje v SIS, osebna osveščenost žena pri načrtovanju družine), o katerih bodo razpj-avljali na eni izmed prihodnjih pro- blemskih konferenc, pred vrati pa je tudi ustanovi- tev regijskega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine. Z. S. OBRAZI J LEŠEK Redki so, ki ne poznajo Romana Leska, vrhunske- ga atleta, trenerja in pe-^ dagoga. Prav zato je še težje pisati o njem, še zlasti, ker je v pogovo- ru dokaj zadržan. »Nerad govorim o mi- nulih letih« pripoveduje. »Le zakaj je potrebno go- voriti o tem, kar je bilo. Pišite o tistih, ki to s svojim sedanjim delom za- služijo«. Prav to tudi želimo. Ro- man Lešek je sicer res dal slovo svojemu aktiv- nemu atletskemu udej- stvovanju. Vendar ni obr- nil hrbta svoji veliki lju- bezni — atletiki, še na- prej je tu, v prvih vr- stah. Trener je in vzgoji- telj mladih, ki želijo po stopinjah Lorgerja, Kot- nika, Važiča, Brodnika, Lubejeve, Stamejčičeve, Urbančičeve in številnih drugih, ki so ponesli ime celjske atletike v svet. »štiri leta sem imel, ko sem se pričel ukvarjati s športom. Najprej z orod- no telovadbo in akrobati- ko v Sokolu, kasneje s košarko. Za mojo živ- ljenjsko pot pa je bilo odločilno, ko smo si sku- paj z Brodnikom, Hriber- nikom in šrotovimi fanti v Gaberju sami naredili atletsko igrišče, tu tekali, skakali s palico, v dalji- no in višino ter metali disk, ki smo ga naredili sami iz strešne opeke. 1952 sem se vključil v atletsko društvo. Vrstilo se je 13 let zmag in ra- zočaranj, uspehov in ne- uspehov. Prvi uspeh je bil, ko sem se 1955 uvr- stil v mladinsko in še isto leto v člansko držav- no vrstj ter na balkan- skih igrah osvojil tretje mesto. »Pot ^'.i je zatem vodila k novim uspehom. Bil je prvak mediterana, balkan- ski prvak, kar trinajst- krat je popravil državni rekord v skoku ob palici. Rekord, ki ga je postavil 1964 v Ljubljani s 491 centimetri, je ostal nepo- novljiv dosežek v Jugosla- viji kar 12 let. šele pred dnevi je mladi Bizjak us- pel preskočiti dotlej ne- dosegljivo Leskovo znam- ko. Lani se je Roman Le- šek dokončno poslovil od aktivne atletike. Povsem se je posvetil treniranju mladih, ob katerih doživ- lja še lepše, pa tudi tež- je trenutke, kot v dneh svoje atletske kariere. Trema ob nastopih nje- govih varovancev je mno- go hujša kot itsta, ki jo je imel, ko je še sam tekmoval. »Njihovi rezul- tati so tisto, za kar Sivi in dela vsak trener. Vsak njihov uspeh je tudi moj uspeh in vsak njihov spodrsljaj je bolj boleč od lastnega. Vsem mladim atletom, ki jih treniram, dajem dve smernici za delo. Pr-, va je: ŽIVLJENJE — ŠO- LA — ATLETIKA. Ta ne omogoča vrhunskih dosež- kov in jo priporočam bolj za rekreacijo. Atlet lahko doseže vrh le, 6e se odlo- či, da postavi atletiko pred vse. Prava pot je ATLETIKA — ŠOLA — ŽIVLJENJE. Mnogo je stvari, ki se jim moraš kot športnik odreči. Tudi jaz sem izbral to drugo varianto, veliko žrtvoval, a tudi mnogo lepega do- živel. Prepotoval sem svet, videl kraje, države in kontinente, doživel čudo- vite, pa tudi težke trenut- ke. Vendar to pot pripo- ročam le redkim, čvr- stim, pridnim ljudem, ti- stim, ki lahko delo in učenje postavijo pred vse.« B. S. ŠENTJUR IN ZDRUŽENO DELO Javna razprava o osnutku zakona o 2idruženem delu je v šentjurski občini stekla. Razprava usmerja 40-članski občinski štab, medtem ko se o poteku same razprave od- ločajo v delovnih kolektivih ■povsem samostojno in si lah- ko svobodno izbirajo teme in čas. Komisija za samoupravlja- nje pri občinskem sindikal- nem svetu pa je predhodno sprejela sklep, da se mora- jo razprave odvijati na po- dlagi ocen samoupravnega razvoja v podjetjih in tudi v krajevnih skupnostih. V večini delovnih organizacij so tovrstne ocene že pripra- vili in ponekod kritično oce- nili samoupravne razmere v njihovi sredini. Prva razprava o osnutku zakona o združenem deb.i ie bila zaključena že konec me- seca maja v podjetju TOLO, največ razprav pa poteka v tem tednu. Na občinskem štabu predvidevajo, da bo tretjina razprav o osnutku zakona v tem č-asu z^akl j uče- na. Razprave v krajevnih skup- nostih in samoupravnih in- teresnih skupnostih bodo po- tekale v drugi polovici me- seca junija, prav tako seve- da na podlagi predhodnih ocen o samoupravljanju in o novi vlogi krajevnih skup- nostih, ki jo določa ustava. Javne razpržve o osnutku zakona o združenem delu bodo zaključene do konca meseca, v avgustu pa načrtu- jejo okroglo mizo, kjer bo- do na podlagi ocen o javni razpravi napravili potrebne zaključke. Z. S. §t 24 — ITJurnl 1976 NOVI TEDNIK stran 3 CELJE TUDI O PLANIH iPred dnevi se Je v Celju sestal aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev pri občinskem komiteju ZKS. razpravljal pa je o aktualnih družbenopolitič- nih razmerah v celjski občini in republiki ter o neka- terih najpomembnejših mednarodnih vprašanjih. Pred razpravo o prvi točki je govoril sekretar komiteja Sta- ne Seničar, ki je nakazal številne probleme, ki so zla- sti v zadnjem času prisotni v domala vseh delovnih sredinah. Tako Je podrobneje nakazal nekatere proble- me s področja energetike, oskrbe prebivalcev s hra- no, predelovalne Industrije in druge. Ko je ocenjeval opravljeno delo na področju srednjeročnega planira- nja v OZD je Stane Seničar nakazal vrsto nalog ko- munisbov-delavcev ter poudaril, da se morajo boriti za pra/ilno planiranje. In Zveza komunistov mora pod- pirati le tiste razvojne programe, je dejal, iz katerih odseva sodobna organizacija dela in v katerih je zago- tovljena rentabilna proizvodnja, ki bo temeljila na trdnih tržnih osnovah. Po široki razpravi so člani aktiva menili, da so komunistom delavcem tudi v bodoče še kako potreb- ne podobne predstavitve aktualnih gospodarskih tn političnih vprašanj v občini tn tudi v republiki. D. S. ŽALEC šE SLAB STIK Z OBČANI Vsi zbori žalske občinske skupščine so na svoji zadnji seji minuli petek obravnava- li poročilo o uresničevanju delegatskih razmerij v obči- ni, ki ga je na osnovo raz- govorov v krajevnih skupno- stih tn tozdih pripravilo predsedstvo skupščine. V gra- divu izredno kritično ugotav- ljajo vse pomanjkljivosti, ki zavirajo delo delegatov. Predvsem so ugotovili, da je povezava delegatov z ba- zo izredno šibka in da so delovni ljudje že kar poza- bili, kdo so njihovi delega- ti. Edina povezava je prilož- nostno poročanje delegacij zborom občanov, vendar tu- di te oblike ne uporabljajo povsod. Kljub temu, da je po drugi plati povezava de- legacij z družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvi kra- jevnih skupnosti dobra, to ne more izbrisati velike na- pake v delu delegacij. Stik z delegatsko bazo je treba nenehno vzdrževati, saj so sicer delegacije pri oblikova- nju stališč povsem vezane nase. kar krepko maje bist- vo delegatskega sistema. Pre- cej slabosti pri delu delega- cij izvira tudi iz slabega in- formacijskega sistema v ob- čini. Gradivo za seje priha- ja po mnenju delegatov pre- pozno, preobsežno je, včasih težko razumljivo in pravilo- ma ne ponuja variantnih re- šitev. Morda je tudi to del- no krivo, da delegati gradi- va ne berejo dovolj in ker z gradivom niso dovolj se- znanjeni tudi preredkoma iščejo mnenj iz svoje dele- gatske baze. šibka je tudi povezava med delegati v konferencah delegacij, medtem ko pove- zav med delegati krajevnih skupnosti in delegati združe- nega dela ter delegati za ob- činsko skupščino in delega- ti samoupravnih interesnih skupnosti, sploh ni. Ugotovitve iz tega gradiva opozarjajo na hitro m učin- kovito družbeno akcijo, ki bo zagotovila nadaljnjo rast in razvoj delegatskega siste- ma. Vnovič bo treba pre- veriti pripravljenost delega- tov za njihovo družbeno de- lo, izvršiti nadomestne volit- ve za delegate, ki so odšli iz občine ali tozdov in tako okrnili številčnost njihovih delegacij, delegate, ki ne pri- hajajo na seje in niso pri- pravljeni delati pa bo treba odpoklicati. Na svoji seji so se del€>ga- ti zborov občinske skupščine zavzeli za bolj dejavno vklju- čitev delegacij v samouprav- ljanje v tozdih, še močneje pa so zahtevali bolj urejen informacijski sistem v obči- ni ter ustanovitev INIX)K centra. Več kot doslej bo treba narediti za izobraže- vanje delegatov tn za tvor- nejšo povezanost delegatov in družbenopolitičnih organi- zacij ter delegatov in dele- gatske baze. Predsedstvo ob- činske skupščine so zadolži- li, da pripravi operativni plan dela občinske skupščine pri utrjevanju delegatskih od- nosov. Vse krajevne skup- nosti, družbenopolitične or- ganizacije ter organi samo- upravljanja v tozdih bodo v naslednjih tednih obravnava- li poročilo o uresničevanju delegatskih razmerij in za- vzeli do tvorne j šega dela de- legacij svoja stališča. Delegati občinske skupš^- ne bodo morali terjati tudi uresničitev sprejetih sklepov. Predvsem od samih sebe, pri svojem delu in prizadevanjih, nato pa tudi od vseh tistih, ki so dolžni, da jim njihovo delo omogočijo, olajšajo in pravilno usmerjajo. BRANKO STAMEJČIČ ŠMARJE PRI JELŠAH CESTE SO ZA VSE! Velika akcija za modemi- Biranje slovenskih cestišč je 9 polnem razmahu, saj pri- čakujemo, da jo bomo kon- čali nekje v začetku jeseni. Optimizem, ki nas pri tem preveva ne brez razlogov, je slej ko prej na mestu: cela vrsta delovnih organizacij in občanov iz krajevnih skup- nosti je že izpolnila to, kar je od njih družba pričako- vala. Povsem na mestu je torej pričakovanje, da se bodo razpisanemu posojilu za mo- dernizacijo slovenskih cest najprej in v največji meri odzvali pravzaprav tisti, ki imajo z moderno cestno po- vezavo največ problemov, to pa so skorajda brez izjeme nerazviti, torej tudi šmarska občina. V občini je še ved- no precejšnje število kilo- metrov, ki bi nujno morali biti urejeni vsaj do leta 1980. Ob tem pa seveda ne kaže prezreti, da bo velik del sred- stev, zbranih s posojilom, Sel za izgradnjo hitre ceste, bo pa je nedvomno pridobi- tev za vse nas. Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah je te dni v mrzlični aktivnosti, kako najbolje organizirati vpis za posojilo. Na samem sedežu konference so organizirali občinski štab, ti pa se usta- navljajo tudi v delovnih skupnostih in krajevnih skup- nostih Občane so v pretež- ni meri že seznanili z vse mi ugodnostmi, ki jih pri- naša posojilo. Kot predvidevajo — in iz- račun je docela upravičljiv in izvedljiv brez težav — bo vpis končan z mesecem avgu- stom. V šmarsJci občini bodo zbrali 7.330.000 dinarjev. Od tega bodo samo krajevne skupnosti zbrale 550.800, osta- lo pa delovne skupnosti ter obrtniki. Kaj si lahko obetajo od posojila za ceste občani šmarske občine? Po programu, ki naj bi bil realiziran do konca le- ta 1980, bodo modernizirali vozišče skozii Rogaško Sla- tino, na vrsto pa bo prišla tudi obvoznica. Del sredstev bo namenjen tudi moderni- zaciji vozišča preko Halar- jevega klanca, Šmarja in Be- lega, ter do Mestinja do Pod- plata. V naselju Grobelnobo opravljena rekonstrukcija ce- stišča na prehodih čez že- lezniško progo, na odseku Mestinje—Golobinjek pa tri ojačitve in modernizacija vo- zišča. Asfalt naj bi dobila ce- sta Rogatec—Maj šperk in pa odsek CK)lobinjek—Virštanj ter Bistrica ob Sotli—Podsre- da. Večje rekonstrukcije bo- do po programu (če posoji- lo uspe, razumljivo) na vo- ziščih Bistrica ob Soth—Pre- lasko, torej šmarska magi- stralna cesta in dolgo pri- čakovanem cestišču Bistrica ob Sotli—Bizeljsko. Skupno z JLA naj bi rekonstruirali cesto Maršala Tita na rela- ciji Bistrica ob Sotli—Le- dinšca. MILENKO STRAŠEK Tudi v šmarski občini skušajo čimprej zapolniti vrzeli v stanovanjski problematiki, saj je veliko interesentov za nova stanovanja. Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine gradi stanovanja za trg v Šmarju pri Jelšah, ki bodo v na«ledn,jem letu vseljiva. Foto: D. Medved ŠEMPETER KRI REŠUJE ŽIVUENJA Četrtega junija, ko praznu- jemo dan krvodajalcev, se večina organizacij Rdečega križa spomni na svoje krvo- dajalce, ljudi, ki z darova- njem svoje krvi vedno pri- skočijo na pomoč in rešujejo življenja ponesrečencev. Tudi 7 Šempetru so pred dnevi pripra^riLi posebno slo- vesnost, na kateri so podelili tudi priznanja in plaket^ ti- stim, ki so največkrat daro- vali kri. Zlate plakete Rdeče- ga kriza so letos prejeli Vin- ko Piki, Franc Kučer, Marja- na Vrečar in Edi Jelen. Za- prosili smo jih, da nam po- vedo, kaj jih spodbuja k tej humani potezi. Vinko Piki, ključavničar iz Šempetra: »Kri rešuje življe- nja. Zato nikoh nisem bil v negotovosti, ko je v našem kraju bila akcija odvzema kr- vi. Vem, da sem s svojo krv- jo rešil že mnogo ponesre- čencev.« Kučer Franc, mizar iz Žal- ca: »Od leta 1957, ko sem po- stal krvodajalec, pa do da- nes, sem dal kri že osemin- dvajsetkrat. Ta nenadomest- ljiva tekočina rešuje življenja in zato redno dajem kri.« Marija Vrečar, delavka iz Griž: »Kri, ki jo dajemo da- nes, lahko že jutri reši živ- ljenje, saj nesreča nikoli ne počiva. S svojo krvjo želim pomagati vsem tistim, ki so takšne pomoči potrebni,« Edi Jelen, ključavničar iz Šempetra: »Geslo — Tvoja kri rešuje življenje — me je spodbudilo, da sem postal krvodajalec. Zlata, plaketa Rdečega križa, ki sem jo da- nes dobil, pa je največje pri- znanje, ki potrjuje, da rav- nam prav, ko dajem kri.« EDI MASNEC ŠENTJUR NEKATEHi ZA VZGLED V delovnih organizacijan v šentjurski občini vpis za posojilo za slovenske ceste ugodno poteka, nekate- ra podjetja pa lahko celo dmgim služijo za vzgled. V BLBGANTU so vpisali že preko T5 odst. predvidene vsote, v kmetijskem kombinatu Šentjur — toadu liastna proizvodnja in v tozdu Kooperacije pa so sto- odstotno vpisali predvideno vsoto In jo oelo presegli. Osebni dohodki meseca marca siluždjo aa osnovo pri določanju možnega vpisa za posojilo, akcijo pa vodi občinski štab, kateremu predseduje predsednik ob- činske skupščine Vinko Jagodic. V delavnih organizacijah naj bi delavci vpisali vsaj polovico osebnega dohodka kot posojilo za cesite, kmetje pa od višine katastrske osnove. Manjša kme- tijski proizvajalci naj bi vpisali posojila v višini 1.000 dinarjev, večji pa po 2-500 dinarjev. Poleg tega bi pri- spevah dolofieno vsoto — 800 dinarjev še od registrira- nega traktorja in 4O0 dinarjev od neregistriranega trak- torja. Vsak imetnik avtomobila v šentjurski občini naj bi vpisal kot posojilo za ceste še dodatnih ,500 dinar- jev. Pri upokojencih so upoštevali različne lestvice vpisa. Upokojenci, katerih pokojnina znaša manj kot 2.000 dinarjev naj bi vpisali od 20 do 30 odst. pokoj- nine, tisti pa, ka imajo pokojnino v višini nad 2.000 dinarjev pa od M do 50 odstotkov pokojnine. Obrtniki bodo vpisovali posojilo v krajevnih skup- nostih in sicer naj bi vpisali 2.500 dinarjev ter 500 di- narjev na vsakega zaposlenega delavca. Ce lahko na zaključku ugotovimo, da je akcija za vpis posojila za ceste v šentjurski občini v delovnih or- ganizacijah stekla ugodno, pa tega ne moremo trditi za vse krajc/ne skupnosti, še vedno so v nekaterih mišljenja, da posojila za ceste ne bodo vpisali, če ni v programu tudi ceste njihove krajevne skupnosti Z. S. 4. stran — NOVI TEDNIK St.24 — 17. junij 1976 DOBRNA SOLA ZA GOSPODARSTVO Z dvodnevnim seminarjem se je prejšnji teden na Dobr- ni pričela uresničevati ideja o stalnem izobraževanju go- spodarstvenikov in vodilnih delavcev. Medtem ko na re- publiški ravnd pripravljajo šolo za 1.200 direktorjev or- ganizacij združenega dela, bo bodoča stalna šola za gospo- darstvenike in vodilne delav- ce na Dobrni zajela pred- vsem direktorje temeljnih or- ganizacij in bo tako po- membno dopolnilo republi- škemu projektu Izobraževa- nja. Cilj šole na Dobrni, ki bo pričela redno delovati jese- ni, je stalno izobraževanje vodilnih delavcev o ekonomi- ji, organizaciji dela, pravnih vedah, organizaciji samoup- ravljanja in podobno. Gre za dopolnilno izobraževanje, iz- menjavo izkušenj, za stalno vez med direktorji, znanstve- nimi delavci, predsta\tiiki družbenopolitičnih organizacij in strokovnjaki s ciljem, da se v tozdih bolje uveljavi zna- nje in se izgradi avtoriteta znanja, ki bo prerasla seda- njo avtoriteto položaja. šola ne bo obstajala pri predavanjih in seminarjih, saj te oblike za dejansko pri- dobivanje novega znanja niso dovolj učinkovite. Bistvo no- ve oblike izobraževanja bo v diskusijah, na katerih bodo izmenjali izkušnje in skušali teorijo kar najbolj praktično uporabiti v kasnejšem delu v tozdih. Vsi slušatelji šole bo- do reševali tudi p>osebne pro- blemske naloge s posamez- nih področij gospodarjenja v tozdih, ugotovitve in predlo- ge iz teh problemskih nalog pa bodo obdelali mentorji. Drago Kosaber strokovnjaki in znanstveni delavci ter rešitve dopolnili in svetovali, kako Jih najlaž- je in najbolj učinkovito pre- nesti v vsakdanje delo v toz- dih. Nedvomno gre za zanimivo in nadvse koristno obliko izo- braževanja, o čemer priča tu- di veliko zanimanje, ki so ga direktorji tozdov iz celjskega območja pokazali že na ne- davno končanem uvodnem se- minarju. Na njem so obdelali po- dročje stabilizacije na ravni samoupravnih delovnih sku- pin, področje energetske ra- cionalizacije, govorili o zni- ževanju stroškov v tozdih, se- minar pa 7.aključili s preda- vanjem in razpravo o inova- cijski dejavnosti. Drago Kosaber, tozd Au- rea: »Težko Je že danes oce- njevati uspešnost bodočega stalnega izobraževanja. Jasne so le smernice za takšno izo- braževanje. Nedvomno pa dr- ži, da vodilni iz tozdov rabi- Dimitrij Cerne mo več znanja iz različnih področij ter več stikov s predstavniki družbenopolitič- nih organizacij. Zato priča- kujem, da bodo načrtovane izmenjave mnenj in izkušenj med delavci iz gospodarstva, politiki, znanstveniki in stro- kovnjaki, nadvse koristne.« Dimitrij Cerne, tozd Poso- da — EMO: »Zadovoljen sem predvsem s tem, da pri obli- kah izobraževanja za nas ne bomo ostali le pri predava- njih in seminarjih. Boljše re- zultate namreč daje bolj prak- tičen pristop k pridobivanju novega znanja. Zato je ideia o reševanju problemskih na- log in razgovorih s strokov- njaki, ki nam bodo svetovali kako reševati konkretne pro- bleme v tozdih. izredno dra- gocena. Zal mi je le, da je trajalo tako dolgo, da smo končno spoznali, kako potre- bno je skrbeti za stalno izo- braževanje gospodarstveni- kov.« Danilo Bregar, tozd Kemi- Danilo Bregar ja Celje — .4ero: »Stalno izo- braževanje gospodarstvenikov in vodilnih delavcev iz toz- dov je nujno, saj v tozdih čutimo potrebo po pridobiva- nju znanja iz različnih pod- ročjih, pa tudi potrebo po boljših stikih s predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij. Največ pričakujem od reševanja prolalemskih nalog, če bodo seveda te res izdela- ne tako, da bomo njihove rešitve lahko koristno upo- rabili v tozdih. Pričakujem, da se bomo veliko naučili o področjih, kjer nam znanja manj a — ekonomiji in orga- nizaciji samoupravi j anja. Stalna šola za gospodarst- venike in vodilne delavce iz tozdov bo pričela z delom 1. septembra in sicer v petih delovtiih skupinah, v katerih so zdi-užili slušatelje iz tozdov sorodnih panog. Projekt izo- braževanja za direktorje toz- dov pa sta skupaj pripravila Celjski razvojni center in De- lavska rmiverza. BRANKO STAMEJČIČ OB OBISKU DELEGACIJE CK ZKJ V CELJU SADOVI SO v lurek Je bila na obisku v Celju delovna skupina CK ZKJ, ki jo je vodil član izvršnega komiteja pred- sedstva CK ZKJ generalpolkovnik Ivan Kukoč, spremljali pa člani CK ZKS na čelu z iMilanoni Po- trčem. Delovna skupina CK ZKJ je prišla na obisk v Celje z namenom, da skupaj z gospodarstvenimi in političnimi delavci v občini preveri položaj v celjskem gospodarstvu, dosežke pri stabilizac;iji, oceni trenutni družbenoekonomski položaj v Jugosiiaviji in skuša ugotoviti, kateri so tisti si.stem.ski ukrepi, za katere gospodarstveniki še vedno čutijo, da zavirajo hitrejši gospodarski i-azvoj. Dopoldne je delavna skupina obiskala tovarno EMO. člane skupine so tu seznanili z vsemi bistve nimi težavami, ki jih čuti ta 3750 članski kolektiv, ki deluje v 10 tozdih. Potem ko so spregovorili o težavah pri prodaji svojih izdelkov, ki iiastajajo zaradi podvo- jenih proizvodnih zmogljivosti v Jugoslaviji, pa tudi zaradi premajhne pripravljenosti za usmerjanje pro- izvodnje, usklajevanje pi-ogramov in specializacijo, so spregovorili še o nekaterih dobrih dosežkih v bitki za stabilnejše gospodarjenje. Tako je predsednik ko- ordinacijskega odbora za stabiUzacijo v tozdu radi- atorjea' Herman Kovačič govoril o uspešnem angažira- nju vseh delavcev tega tozda pri opredelitvi neposred- nih stabilizacijskih nalog. Prizadevanja vseh so dala pozitivne rezultate, saj so znižali vse vrste proizvodnih stroškov in kljub velikim težavam ob prvem polletju lani. poslovno leto zaključili uspešno. To je bil kon- kreten primer dobrega dela na osnovi čvrsto zastavlje- nega stabilizacijskega načrta. Podobno pot bodo morali ubrati tudi delavci v ostalih tozdih EMA. člani delovne skupine CK ZKJ so bili zadovoljm s prizadevanji EMA, da bi problem prodaje reševal z izvozom, ki v zadnjih mesecih že presega domačo prodajo. Prvič je večji od vrednosti uvoza, vse pa kaže, da bodo do konca leta uspeli doseči milijon dolarjev izvoza mesečno. Popoldanski del obiska delovne skupine CK ZKJ je bil namenjen razgovoru z razširjenim sekretariatom koordinacijskega odbora za stabilizacijo v celjski ob čini, ki so mu poleg družbenopolitičnih delavcev in predstavnikov občinske skupščine ter izvršnega sveta prisostvovali tudi delavci iz gospodarstva. Na razgovoru so goste podrobno informirali o prizadevanjih v Celju, da bi gospodarili bolje in stabilneje, kljub težavam, ki nastajajo v zaostrenem gospodarskem položaju doma in v svetu. Potem ko so goste informirali o stabili- zacijskih prizadevanjih, .osnovah srednjeročnega plani- ranja in samoupravni organiziranosti združenega dela, ( se je razvila zanimiva razprava, v kateri so kritično obdelali prizadevanja v celjski občini za stabilnejše gospodarjenje, pa tudi poglede in stališča celjs.kega gospodarstva na nekatere sistemske rešitve in nesklad- ja, ki zavirajo hitrejši gospodarski razvoj in hitrejšo preosnovo celjskega gospodarstva. Po oceni članov delovne skupine so Celjani svoja prizadevanja v borbi za stabilnejše gospodarjenje dob- ro zastavili. Zato so bili zadovoljni z informacijami, ki so jih dobili in ki jih bodo v svojem poročilu posre- dovali vsem ustreznim organom federacije. BRANKO STAMEJČIČ CELJSKA ZK: KAKO DELAMO v tore!i popoldan je bi- la v Celju seija komite- ja občinske konference ZKS, na kateri so člani ocenili samoupravne, po- litične, delovne in gospo- darske razmere v sredi- nah, kjer delovni ljudje in občani živijo in dela- jo. Tako so razpravljali o vplivu Zveze komimi- stov na odnose v delovnih sredinah, o poteku javne razprave o osnutku zako- na o združenem delu, o rezultatih v bitki za sta- bilizacijo gospodarstva in drugem. Več s seje komi- teja bomo poročali v pri- hodnji š*-evilki tednika. D. S. KONJICE ZA CESTE v občili Slovenske Ko- njice se v teh dneh nada- ljuje začeto vpisovanje po- sojil za ceste. Mnoge te- meljne organizacije so se lepo odrezale, saj je v njih že preko 90 odstot- kov delavcev vpisalo po- sojilo. Tnko imamo že po- datke za organizacijo zdru- ženega dela Konus, v ka- teri so v treh temeljnih organizaciiah skorajda za- ključili z vpisom posojila. In to v tozdu Netkanih tekstilov, Obutve Loče in delovne skupnosti skup- nih služb. Povedati pa ve- lja, da je v tozdu Tehni- ške konfekcije doslej vpi- salo posojilo le nekaj de- lavcev m v tozdu K oko ratoo ako. V celotnem Konusu je dos^Iej zaklju- čilo z rpisom posojila 52 odstotkov vseh zaposle- nih. D. S. KIL ZDAJ BREZ OPEKE Referendum v Keramični industriji Liboje, na katerem so delavci gla* sovaii o ukinitvi proizvodnje opeke in priključitvi tozda Opekarna Ložnica k tozdu KIL, je v celoti uspel. Od 98 odstotkov delavcev, ki so glasovali v tozdu Opekarna Ložnica, jih je 89 odstotkov glasovalo za takšno pripojitev, v Libojah pa je glasovalo 83 odstotkov vseh zaposlenih, od tega jih je bilo 79 odstotkov za pripojitev. S to pomembno odločivijo so delavci v obeh tozdih Keramične industrije pokazali pripravljenost za najbolj ustrezno reševanje težav, v katerih je bil tozd Opekarna več let, izgub, ki so nastale letos, pa se že ne bi dalo več pokriti. O vzrokih težav in perspektivah Keramične industrije po uspešnem referendumu smo se pogovarjali z direktorjem tovarne Franjom Tilingerjem.^ Kje so vzroki za težave v tozdu Opekarna Ložnica, ki ] so pripeljale do odločitve o ukinitvi proizvodnje opeke in spojitvi obeh tozdov? Vzrokov je več. Glavni je predvsem v tem, da se je izredno podražilo gorivo, s katerim smo kurili peči, dru- gi razlog je zastarela tehno- logija in tretji, upadanje po- vpraševanja po opeki, ki jo je zaradi industrijske grad- nje, kjer se opeka manj upo- rablja in zaradi upadanja za- nimanja za lastne gradnje, vse težje prodati. To so v grobem razlogi, ki so tozd Oi^ekarne pripeljali v težke izgube. Kako ste skušali reševati te težave in zakaj ni bilo u«pe.>l;i pri sanaciji? Ko je Opekarna zabredla v izgube smo jih lani solidar- no pokrili z denarjem iz to- zda KIL. Hkrati smo izde- lali program sanacije, ki je predvidel izboljšavo tehnolo- gije in povečanje proizvod- nje. Ta sanacija pa je bila preveč draga in ni.smo na- leteli na razumevanje repub- liškega sklada .skupnih re- zerv in žalskega izvršnega sveta, ki se je zavzel le /.a sanacijo izven opekarske in- dustrije. Raziskave so nam- reč pokazale, da bo povpra- ševanje po opeki še naprej upadalo in tako v občini ni- so zainteresirani ta razvoj opekarništva. Tako nam ni ostalo dru- gega, kot da prenehamo s proizvodnjo opeke, pripoji- mo tozd Opekarna k tozdu KIL in delavce iz Opekarne vključimo v proizvodnjo v Libojah. Kje boste v Libujaii mr šli delovna mesta za delav- ce iz Opekarne? Z zaposlitvijo delavcev iz Opekarne ne bo težav, ker delavce potrebujemo. V Ke- ramični industriji imamo namreč v načrtu investicijo v novo, tretjo livarno, v ka- teri bomo vlivali predvsem izdelke za izvoz na zahodni trg. Sredstev za to naložbo sicer še nimamo, vendar predvidevamo, da bodo ime- li odgovorni razumevanje in nam omogočili to naložbo. Kdaj bodo v Opekarni pre- nehali delo? Peči bomo ustavili že te dni, dokončno pa bomo opu- stili proizvodnjo konec me- seca. Obstoječe objekte in zemljišče bo odkupila Miner- va za svoje potrebe verjetno že konec julija. Ob koncu naj povem le, da so delavci obeh tozdov Keramične industrije s pozi- tivnim glasovanjem na re ferendumu zagotovili boljše možnosti za hitrejši razvoj Keramične industrije, s tem pa so si zagotovili tudi mno- go večjo socialno varnost. ......____ B^&TAMMCIC. ZA CESTE DVE PLAČI V TOZD kemija celjske cin- karne so se z veliko zavze- tostjo lotili vpisovanja poso- jila za ceste v Sloveniji. In tako se je že v nekaj dne- vih akcije okoli 60 odstot- kov delavcev odločilo za po- sojilo. V povprečju za pet- deset odstotkov mesečnega dohodka. Tako so pred enim tednom vpisali že okoli 27 milijonov starih dinarjev po- sojila. Med tistimi, ki so vpisali j posojila, je tudi Franc Hor- vat. Izdelovalec organskih barvil Vpisal je .5.000 din ali dve mesečni plači. Zakaj? »Veste, na delo se vozim od doma, iz ?:etal. Od tod do Rogatca je deset kilomet- rov makadamske ceste. Sla- be. Toda, ker sem na delo v tovarni močno navezan, če- prav sem v tem kolektivu šele štiri leta, sem tudi živ- ljenjsko zainteresiran, da bo na tej progi stalno vozil avtobus, če bo dobra cesta, če bo avtobus, potem bom tudi delal. Tako sem pre- mišljeval in sklenil, da dam i več kot bi naj. Dal sem tu Franc Horvat di za ureditev te slabe c ste, četudi zdaj morda še r bo prišla na vrsto. Pa ve dar!« »Ali ste se o tej odločit {x>prej pogovorih doma?« »Pravzaprav tudi. Zena n je opozorila le v toliko, ( pri vpisu ne smem biti za nji. In tako je podprla m jo misel. Vem, da sem ra nal prav. Sicer pa, nič i sem podaril. Samo poscK sem in za ta znesek bo prejel tudi obresti!« M. BOZ: gt. 24 — 17. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 8 TURIZEM CEUE IN SISAK! Sodelovanje med turistič- nima društvoma Celje in Si- jak je konec prejšnjega ted- na odprlo novo stran. Po ne- davnem obisku celjske dele- gacije v Sisku, so bili zdaj 7 mestu ob Savinji turistič- ni delavci iz Siska, ki jih je vodil predsednik društva Srečko Steinburg. Obe dele- gaciji je sprejel tudi pred- sednik celjske občinske skup- ščine Jože Marolt, kjer je tekel tudi razgovor o pri- hodnjem delu in povezova- nju. SREČKO STEINBURG: Na- daljujemo negovanje tovari- Skih odnosov med obema or- ganizacijama, ki so se pri- čeli že pred okoli dvajseti- ni! leti, pa so pozneje za- mrli. Toda, ker sta Celje in Sisak pobratimski mesti, je bil predlog turističnega dru- štva iz Celja o sodelovanju z nami več kot dobrodošel. Mi bomo storili vse, da bi čim več prebivalcev našega mesta obiskalo Celje, seve- da pa bomo veseli, če bo- mo v svojem mestu pozdra- vili tudi čim več delovnih ljudi Celja. Razen tega bo- mo gojili še druge oblike skupnega dela, izmenjavo iz- kušenj in podobno. MARIJA AŠIC, predsednik turističnega društva Celje: V želji, da bi dosegli čim bolj- še sodelovanje s pobrateni- mi občinami čuprijo, Oobo- jem in Siskom, smo se od- ločili za sodelovanje tudi na turističnem področju in tu- ristični delavci v Sisku so se prvi odzvali povabilu na- šega društva, da razširimo oblike skupnega dela. Kot vse kaže, bomo najprej iz- menjali izlete šolskih otrok in v obeh mestih zagotovili primerne oglede znamenito- sti in značilnosti. Prepričan sem, da bodo celjski otroci veliko videli v Sisku, saj je to lepo mesto, \epo ureje- no na sotočju treh rek in F>odobno. Vrh tega je Si- sak tudi močno industrijsko mesto, zelo podobno našemu Celju. Zato menim, če bomo uspeli prek turističnih dru- štev p>ovezati in zbližati še občane Celja in Siska, de- lovne organizacije, prispeva- ti k boljšim gospodarskim stikom, bomo storili veliko in naše delo ne bo zaman, še več, veseli bomo. M. BOšI KMETIJSTVO HMELJU ZELENO LUČ Nobena novosi ni, da po- ložaj našega hmeljarstva že nekaj let nazaj ni rožnat. Pa ne gre, da bi hmeljarji za- radi tega vrgh puško v ko- ruzo. Zelena roža, kot pra- vimo hmelju, ima zlasti v Savinjski dolini globoke ko- renine, tradicijo, zato ne gre, da bi zaradi začasne krize opustili to proizvodnjo. Nekako v tem smislu je izvenela tudi razprava na ne- davni skupščini delegatov po- slovne skupnosti za hmeVar- stvo Slovenije v Laškem. No- vinarji smo si zapisali veli- ko spodbudnih misli in dob- irth predlogov o tem, kako hmelju, kljub vsem oviram, kar najlitreje prižgati zele- no luč. Za začetek napovedujejo za l>meljarje nekoliko obetav- Oejšo odkupno ceno, ki naj ^1 znašala za letošnii pride- fek hnielir. 54 dinaripv kilo- gram posušenega hmelja Ob tem je treba zapisati, •la so hmeljarji zlasti v zad- njem času veliko storili v *nieri boljše organiziranosti ^ sodelovanja v okviru po- slovne skupnosti za hmeljar- stvo. Nastopajo bolj enot- no, sodelujejo v Grupaoiji za '*^elj pri Zvezni gospodar- nimi zbornici, ustanovili so fond rizika za hmelj itd. Neugoden ekonomski polo- gi hmeljarstva, kar še pose- velja za zadnji dve leti, hmelj potisnil na rob ''^ntabilnosti pa tudi v po- slovno izgubo To so dejst- ^- Ker hmeljarjem ne osta- ''^ nič za razširjeno repro- dukcijo, obnova ne teče ^ako. ^ot so si jo začrtali. Starostna struktura hme- ."šč se ne izboljšuje, oosle- 'ce pa se kažejo v nazado- vanju proizvodnje. Tako smo * lanskem letu imeli v Slo- *^niji le še 2.298 ha rodnih hmeljišč ter 97 ha prvo let- nikov. Pomeni, da smo po vršine v enem letu zmanj- šah za 150 hektarjev in so najnižje po letu 1966. Pride- lali smo komaj 2.840 r.on hmelja (1.236 kg po enem hektarju) kar je najmanj po letu 1971, Res je, da je ve- liko pripomoglo slabo vre- me, saj so samo toča in vi- harji uničih nad 450 ton hme- lja. In če omenimo še niz- ko odkupno ceno je na dla- ni, da hmeljarjem ni ostalo ničesar za prepotrebno raz- širjeno reprodukcijo. Ko so hmeljarji iskali po- ti, kako bi se v naslednjih letinah dokopali do obilnej- šega pridelka, so ugotavlja- li, da v tehnologiji veliko več ne bo močno napraviti. Rezerve so potemtakem le še v novih obetavnih doma- čih sortah. Doma vzgojene nove sorte hmelja namreč do danes še niso dale večjih rezultatov, za kar je najbrž tudi še pre- kratek čas. Kot je v razpra- vi povedal Zvone Pelikan, strokovnjaki Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, poglobljeno delajo na izbolj- ševanju novih sort hmelja. Vse kaže, da so sestavi j al- ci osnutka srednjeročnega programa razvoja slovenske- ga hmeljarstva imeh te re- zerve v mislih, ker so za- pisali, da se bo hektarski do- nos (FKDvprečni) zvišal od le- tošnjega planiranega 14 mtc po hektarju na 16 mtc v le- tu 1980. V tezah srednjeročnega pla- na je še rečeno, da bomo v naslednjih letih izkrčili 776 hektarov ostarelih nasadov ter hkrati obnovili 998 hek- tarov nasadov. Površine pod hmeljem bomo povečali za 222 hektarov. S tem sicer še ne bomo bistveno izboljšali starostne strukture nasadov, bomo pa obnovili najbolj opešana hmeljišča Ob večjem vlaganju bo možno pridelati več hmelja tako za potrebe domače pi- vovarske industrije, kot za izvoz. Pri tem ne gre poza- biti, da je hmelj še vedno naša suha deviza. LT ŠMARJE: PREMA- LO TELEFONSKIH CENTRAL že dalj časa so v šmarski občini čutili potrebo, da us- tanove samoupravno interes- no skupnost za PTT promet, te dni pa so se v Šmarju pri Jelšah prvič zbrali dele- gati krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združe- nega dela, da bi se podrob- neje dogovorih o problemati- ki, ki postaja čedalje bolj za- skrbljujoča zlasti v večjih občinskih središčih. Delegati so se pogovarjali predvsem o razvoju telefoni- je in ugotovih, da bo slej ko prej nujno potrebno dogradi- ti dodatne telefonske centra- le v Bistrici ob Sotli, Koz- jem, Lesičnem in Šmarju pri Jelšah, v prihodnjem obdo- bju bi morali nadomestiti poškodovane PTT objekte v potresu, zlasti v Pristavi in urediti dostavo pošte, ki ej precej neredna in redka pred- vsem v odročnih krajih obči- ne. Predstavnik PIT podjetja Celje za območje Šmarje pri Jelšah, Anton Kuhar, je de- legatom spregovoril o sred- njeročnem razvojnem progra- mu^ ki so ga vsi sprejeli brez pridržkov. Izvoljeni so bili tudi trije delegati in sicer Jože Gojtan iz Šmarja pri Jel- šah, ter Jože Skale in Filip škorjanec iz Rogaške Slati- ne.________________________________M, S. PRIZNANJE] ČRNEMU GALEBU Ob koncu tedna je bil v Preboldu zbor jamarjev in raziskovalcev Krasa ter obč- ni zbor Jamarske zveze Slo- venije, ki ga je pod pokro- viteljstvom občinske skup- ščine 2alec pripravil Prebold- ski jamarski klub Crnj ga- leb. Zbora so se poleg slo- venskih jamarjev udeležili še predstavniki jamarjev iz Hrvatske, zamejskih Sloven- ' cev v Italiji in iz Nemške demokratične republike. Zbor jamarjev se je pri- čel z otvoritvijo zanimive j razstave jamske fotografije. Otvoritvenim govorom pred- sednika jamarske zveze Slo- venije Franca Lebna in pred- sednika občinske skupščine 2alec Vlada Goriška je sle- dil dobro pripravljen kultur- ni program, na katerem so sodelovali preboldski recita- torji, moški pevski zbor in godba na pihala. Delo zbora jamarjev se je nadaljevalo z devetimi zani- mivimi predavanji, v kate- rih so govorniki še poseb- no pozornost p>osvetili osam- ljenemu krasu v Savinjski dolini. Zboru jamarjev je sledil še občni zbor Jamarske zve- ze Slovenije. V poročilu o delu Zveze so ugotovili, da je dejavnost jamarskih klu- bov in organizacij živahna in zelo razvejana, saj klu- bi delujejo že po vsej Slo- veniji. Med posebne uspehe Jamarske zveze Slovenije pa šteje nedavno izdelani regi- ster in kataster slovenskega podzemeljskega sveta, v ka- terega so vnesli podatke o 4425 slovenskih jamah. Za novega predsednika Jamar- ske zveze so izvolili Borisa Sketa. Srečanje v Preboldu so slo- venski jamarji zaključih z ogledom nekaterih znanih kraških jam v Savinjski do- lini. Jamarski klub Cmi ga- leb si je z organizacijo zbo- ra prislužil priznanje za svo- je aktivno delo. Na sliki: z razstave jamske fotografije. TONE TAVČAR PRIZNANJA ZA DELO z zaključkom šolskega leta je pri- šel tudi čas obračuna in ocenjevanja tekmovanj med pionirskimi hranilnica- mi na območju celjske podružnice Ljubljanske banke in pregleda najbolj, ših spisov in risb na temo varčevanja. Gre za tekmovanje, ki ima po za- slugi celjske podružnice Ljubljanske banke že nekajletno tradicijo, za tek- movanje, ki traja celo šolsko leto, za tekmovanje, ki spodbuja pionirje hra- nilce k boljšemu delu in ki daje tu- di risarjem ter piscem spisov dovolj priložnosti, da razmišljajo o denar- nem varčevanju. V letošnjem tekmovanju ni šlo za spise, marveč za izreke. Sicer pa je treba povedati, da je uspmlo v celo- ti in da je zajelo skoraj vse mlade varčevalce. V tekmovanju pionirskih hranilnic je sodelovalo trideset hranilnic na po- polnih osnovnih šolah in deset na po- družničnih. Kriteriji za tekmovanje oziroma ocenjevanje so zadevali uspehe varče- vanja, medrazredna tekmovanja, pri- zadevnost in sodelovanje z drugimi pionirskimi hranilnicami, organizacij- sko prizadevnost, sodelovanje pri raz- pisih za tekmovanja, splošno aktivnost pionirskih hranilnic, delo odbora pio- nirske hranilnice, odstotek varčeval- cev od števila učencev na šoli, rast zbranih sredstev itd. Delovna skupina, ki je ocenila tek- movanje, je imela veliko in odgovorno delo. Ko je pregledovala delo pionir skih hranilnic na popolnih osnovnih šolah, je določila naslednji vrstni red: 1. Podčetrtek 197 točk, 2. Vransko 146, 3. Gornji grad 115, 4. Rogatec 113, 5. Mozirje 112, 6. Zibika 106, 7. Kozje 101, 8. Rimske Toplice 100, 9. Planina 35 m 10. /litanje 1. Pri pionirskih hranilnicah na po- družničnih šolah pa je i>otrdila na- slednji vrstni red najboljših: 1. Kost- rivnica 152, 2. Vinska gora 125, 3. Dob- je 97, 4. Ljubečna 90 in 5. Galicija 89. Pri ocenjevanju risb se je odloči- la takole: 1. Ivica Hojan, 7.r. osnov- na šola Polzela, 2. Divna Prevolšek, 5. r. Rogatec, 3. Tomi Zore, 3. r. Ta- bor, 4. 6. razred posebne šole Celje, Zavod Ivanke Uranjekove, 5. Marija Poljšak, 5. r. os. šola »Slavko šlan- der«, Celje. Poleg tega se je odločila za poseb- no odkupno nagrado za štiri dela, ki so jih napravili učenci likovnega krožka osnovne šole Planina pri Sev- nici. Veliko je bilo tudi izrekov na te- mo varčevanja. Zato odločitev o ti- stih, ki so prišli v poštev za nagra- do, ni bila lahka. 1. Polona Safič, os. šola »Du.šana Jereba« Slov. Konjice: Ce bi denar sam padal v hranilnik, bi marsikdo obogatel. 2. Samo Verstovšek, os. šola »P. šprajc-Jur«, Žalec: Starši niso banka, ki bi bi kar naprej posojali denar, zasluži ga. 3. Bernarda Cetina, 6. a razred: Ni bogat tisti, ki ima mnogo denarja, bogat je tisti, ki zna malo denarja pravilno razdeliti. 4. Blanka Kežmah, 6. r. osnovna šo- la »Dušana Jereba« Slov. Konjice: Ne- koč so banko polnih bogataši, danes jo polnijo varčevalci. 5. Tatjana Koren, 6. r. IV. osnovna šola Celje: Ne pokaži vsega, kar znaš, ne porabi vsega, kar imaš. Tako, odločitev je padla. Rezultati so znani. Ljubljanska banka, podruž- nica Celje, pa bo nagrade razdelila oktobra letos, v mesecu varčevanja. 6. stran -> NOVI TEDNIK št. 24 — 17. junij 1978 G LO BO KE SO KOREN IN E SPOZNAL JE GLAS V zavedni Romihovi dru- žini iz Planine v šentjurski občini so se dnevi trpljenja začeli že v prvih dneh vojne. Očeta, župana, so Nemci ta- koj zaprli, mati pa je osta- la sama s številnimi otroki Pa ne za dolgo. Ker niso pozdravljali novih gospodar- jev z dvignjeno roko so jih internirali. Romihova družina je pri- spela v vas Račo blizu Gor- njega Milanovca, kjer sta jih sprejela pod streho učitelj Milic in njegova žena LAicija. Izpraznila sta šolski razred in vanj namestila Romihove. Vaščani so jim prinašali hra- no v šolo toliko časa, do- kler niso Romihovi fantje postali pastirji in si sami služili kruh. Skupaj, z Miličevimi so pre- živeli štiri leta. Dehli so si vse, kar so imeli. Po vojni sd niso dopisovali niti sreča- 1. Minilo je 25 let in uči- telj je medtem čakal ob vseh vlakih, ki so pripeljali nek- danje internirance v Srbijo. Romihovih med njimi nI na^ šel. Ko so ti zvedeli, kako jih čaka in upa, da jdh bo videl, so se odpravili na pot. Najprej Miha Romih, ki da- nes živi na Planini. Ob obi- sku je na pragu srečal teto Lucijo, ki Miha ni spozna- la. Ko ga je zadnjič videla je bil nedorasel fant, zdaj pa je pred njo stal mož. Miha je povprašal po stricu Miču. Vprašanje je slišal v sobo Mičo sam in svoji že- ni zaklical: »kaj ne spozna^š Slovenca Mihca, prišel je ... Po 25 letih ga je spoznal po glasu. Miha Romih, da- nes zrel mož ne more poza- biti tiste sreče, ki je zasija- la na stričevem obrazu, ko ga je le-ta objel. Z letošnjim vlakom sta pri- šla na obisk: Lucija in Mičo. Obiskala sta vse Ro- mihove družine, ki so se raz- teple po Sloveniji in za vse je bil to enkratni obisk pri- jateljev, katerih vezi so bi- le stkane med trpljenjem in odpovedovanjem in so zato tudi tako močne in ne bodo popustile vse dotlej, dokler bo imela beseda bratstvo ta- ko pristen zven. ZDENKA STOPAR Še slovo na celjski železniški postaji, kamor je v torek popoldne pripeljal vlak bratstva in enotnosti iz Maribora in nadaljeval pot proti Zidanemu mostu in dalje vse do f^uprijej in še dlje. Stiski rok, objemi, solze v očeh. Tako je, kadar se poslavljajo bratje. Toda leto ali dve in spet se bodo videli, med tem časom pa bodo med njimi romala pisma. | Fotor D. Medved Najbolj »lletno«, bi rekli, je bilo v nedeljo na Šmohorju. Okoli pravega ražnja v naravi so si gostje in gostitelji pekli svoje zajetne ražnjiče. Seveda se je kadilo, toda »tko se dima ne nadimi, taj se vatre ne nagrije«, so rekli... Na našem posnetku so gostje Hra- steljevih, gostitelji pa so bili v Laškem še Križnlkovi, Roševi, Bolčinovi, Oberžanovi, Suša- to vi in Wimerjevi. * Neizčrpen je vir vtisov spominov in dogodkov z obiska potnikov vlaka bratstva in enotnosti. Ostaii so še zapisi v novinarskih beležnicah, posnetki s srečanj, izletov, prireditev. Toda čas beži in novi dogodki nas prehitevajo. In vendar smo za odmev največjega dogodka v juniju posvetili še ta kotiček za nekaj utrinkov. Vlak bratstva in enotnosti je na celjski železniški postaji ob odhodu iz Celja pozdravila igralka Slovenskega ljud- skega gledališča Celje Marija Goršičeva, kjer jim je z govo- rico pesmi segla v srce. A ne samo tistiin, ki so odhajali, ampak vsem, ki so slišali njene besede. Foto: D. Medved INOVACIJE JIH BOMO IMELI DVAKRAT VEČ? Inovacijska dejavnost (izu- miteljstvo, inovacije, tehnič- ne izboljšave, koristni pred- logi in podobno) je v Celju uvrščena med prednostne na- loge v stabilizacijskem pro- gramu. Zato je problematika znanstveno-raziskovainega de- la dobila primemo mesto tudi v šoU za gospodarstve- nike in vodilne delavce. Šo- la je začela z delom prejšnji teden na Dobrni . .. Dva konkretna ra-sloga go- vorita v prid odločitvi, da sredi koledarskega leta opra- vimo v Celju prvo analizo, kaj je prinesla inventivna dejavnost prvih šestih mese cev. Najprej zahteva tak bilanč- ni pregled družbeni dogovor o dolžnostih pri pospeševa- nju inovacijske dejavnosti v občini Celje. Enako pomem- ben odziv pa spodbuja širo- ko populariziran stabilizacij- siki sklep — letos v vsaki temeljni organizaciji združe- nega dela 2-krat več inovacij kot lani. Kritični pc.g]ed v celjski inwacijski utrip, kljub ne- luiteriim dosežkom in proasna- njem (Železarna Store, Cin- karna, Libela, EMO) odkriva zaostajanje, ki je slovenska značilnost. Dejstva govorijo tole: — v TOZD ni dovolj znan- stveno-raziskovalnih razvoj- nih služb in skupin, prav tako ni organizirane skrbi za razvijanje inovacijske de- javnosti (z nekaj izjemami); — lanski rezultati akcije »vsaka TOZD ena inovacija« je doživela preskromen od- mev v celjskih delovnih or- ganizacijah; — skromno število inova- torjev in raziskovalcev ne zagotavlja hitrejšega poveča- nja inovacijskih kadrov, pa tudi njihov položaj, nagraje- vanje in izobraževanje ni ure- jeno; — celjski delovni kolektivi (z izjemo EMO, Libele in še nekaterih v kulturni skupno- sti) praviloma ne izkoriščajo možnosti kreditiranja oziro- ma financiranja raziskoval nih nalog iz združenih sred stev pri republiški razisko- valni skupnosti; — zaradi podregistracoje inventivne deja.vnosti in ne- izdelanega mformaoijskega podsistema ostanejo marši- kdaj skriti javnosti uspehi, ki jih dosegajo inovatorji in raziskovalci v celjski občini itd. Tak necelovit prerez ne more podati rnikroanalize razmer v posameznih sredi- nah. Lahko pa posredno pre- preči še nadaljnjo zamujanje v akciji, od katere si letos v Celju nekaj več obetamo — od akcije letos 2-krat več inovacij kot lani. Družbeni dogovor pri ix>- speševanju inovacijske dejav- nosti v celjski občini, pod- pisalo ga je čez 90 v« vseh organizacij združenega dela, je zahteval nekaj konkretnih delovnih odmevov. Koordina- cijski odbori za stabilizacijo v TOZD bi morali ugotoviti: — kaj je z inovacijsko de- javnostjo in koliko rezulta- tov je dala akcija »letos 2- krat več inovacij«; — aU so, kot zahtevata do- govor, ustanovili komisijo ali službo, ki bo stalno oce- njevala, spremljala in sipod- bujala inovacijsko dejavnost; — ali so izdelali oziroma dopolnili pravilnik o inova- cijah, v niem pa opredelili vsebino inovacij, položaj, mo- ralno in materialno stimuli- ranje inovatorjev ter njiho- vo izobraževanje; — kakšne strokovne pomoči so deležni inovatorji in kak- šne možnasti imajo za iz- vedbo idej v proizvodnji. V družbenem dogovoru je tudi zapisano, da bodo de- lavski sveti najmanj enkrat letno obravnavali inovacijsko uspešnost v TOZD. Odgovor- nejši odnos do tega dela mo- rajo pokazati tudi druitoeno- politične organizacije Akcija drugačnega vredno- tenja, spremljanja in spod- bujanja inovacijske dejavno- sti pa mora pokazati druga, čen impulz tudi na rsmu občine, kot je menil nekdo izmed direktorjev v šoli za gospodarstvenike. Ne gre le za občinsko raziskovalno skupnost, pač pa tudi za iz- vršni svet, politične dejavni- ke, strokovne organizacije in sredstva obveščanja. Med najpomembnejše naloge sodi izdelava informa St. 24 — 17. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran T --—-►] REGIJSKO ZDRAVSTVO POD DROBNOGLED Združena sredstva za fi- nansiranje prednostnih zdrav- stvenih naložb se bodo lah- ko uporabila le za izgradnjo predkliničnih inštitutov me- dicinske fakultete in za iz- gradnjo onkološkega inštitu- ta, za vse ostale gradnje v Sloveniji pa se bomo dogo- varjali, so poudarili delegati na zadnji skupščini regional- ne skupnosti zdravstvenega varstva Celje v preteklem tednu ter zahtevali amand- ma k predlogu samouprav- nega sporazuma o družbe- nem republiškem planiranju z naslednji dve leti. Sredstva naj bi se v tem obdobju združevala najmanj po stop- nji 0,46 odstotka od bruto osebnega dohodka, nikakor pa ne manj. Da so delegati tako odloč- no povzdignili svoj glas je pravzaprav kriva intenzivna gradnja bolnišnic v Maribo- ru, Kopru in Novi Gorici, nihče pa ne ve za kakšno dimenzijo gradenj gre in ko- hko časa bomo še združe- vali sredstva na ta račun. V srednjeročnem programu pa ni nikjer zajeta bolnišnica v Celju, čeprav se prav zdaj pripravlja na velike adapta- cije in bi ji kakšen dinar iz združenih sredstev prav prišel. Veliko besedi je bilo na zadnji seji skupščine regio- nalne skupnosti izrečenih na račun stabilizacijskega pro- grama v zdravstvu, ki je bil lani sprejet, uresničevati pa se pravzaprav začenja šele letos. V zvezi s tem so spre jeli vrsto ukrepov (slabo iz- koriščanje delovneg-a časa zdravstvenih delavcev, potroš- njo zdravil, pošiljanje zava- rovancev k specialistom — na teden se jih zvrsti v Ce- lju tudi do 800, prenizka de- lovna storilnost, itd.) Stabilizacijski program ze- lo ostro navaja tudi bolezen- ski stalež delavcev na celj- skem območju, ki narašča iz dneva v dan, potrebno pa ga je nujno zajeziti, zlasti tam, kjer se dviga nad re- gijskim povprečjem (zdrav- stvene skupnosti Brežice). Ker je odliv zavarovancev v druge regije premočan, se vrsta stabilizacijskih ukrepov nanaša tudi nanj. Med dru- gim je rečeno, da bo zava- rovanec, če bo želel na zdrav- ljenja drugam, pa po mne- nju njegovega zdravnika to ni potrebno, bo moral pla- čati razliko v zdravljenju sam in to na napotnici tu di podpisati. Do zdaj more- bitne razlike strokovna služ- ba pri zdravstveni skupno- sti Celje še ni terjala, jo pa bo v kratkem začela. ZDENKA STOP AR 120 otrok iz Vzgojnega zavoda .Anice čeniejeve v Celju ,je v teh dneh zaključilo eno- letno malo šolo. Ob tem njiliovem prvem učnem uspehu se velja poveseliti. so si dejali bodoči prvošolčki. V lepem sončnem dopoldnevu so skupaj s svo,jimi vzgojiteljicami ve- selo prepevali in uprizorili nekaj družabnih igric, sebi v zabavo in ponos nad svojo prvo zmago. Seveda niso pozabili povabiti tudi svojih staršev, da bi jim pokazali kaj zna|o in česa so se naučili v mali šoli. HIŠICE ZA MLADE Ker /emo, da mlade družine niso sposobne ob vseh začetnih izdatkih pri- varčevati dovolj denarja za lastno stanovanje, Jim je v Celju pril^kočila na pomoč enota za družbeno pomoč on samoupra\'ni stanovanjski 5kup'nosti. Tako je doslej rešila že 49 mladih družin, ki bo- do z namenskim varčeva- njem prišle do lastnega doma. V zadnjem času je eno- ti za družbeno pomoč po- sredovalo gradbeno pod- jetje Ingrad v Celju za- nimiv idejni projekt in- dividualnih vrstnih hišic v treh različnih varian- tah. Na svoji zadnji seji je enota o tem predlogu razpravljala in izrazila dvome v ceno tega objek- ta oziroma v obljube, da bodo za ceno, ki se suče od 188.000 dinarjev (odvis- no od grf.dbene varian- te), zgradili pri Ingradu vse tisto, kar je v ponud- bi zapisano Se pravi, da so v to ceno vračunana vsa gradbena in obrtna dela. ma'i-,ikale pa bodo instalacij'?, ple^^karska de- la in tlaki Strokovna služba bo za- to predlog še enkrat pro- učila in po dogovoru z Ingradom ki naj projekt še enkra.: temeljito obraz- loži, osvojila zanimivo in- dividualno gradnjo vrstnih hišic. Z. S. VOJNIK —TOMAŽ NA DOBROTINU BO ZBOR Dobrotinškova domačija v Tomažu nad Vojnikom bo v nedeljo spet zaživela. Prišlo jih bo dosti več kot tisti ve- čer, 29. oktobra 1941. leta, ko se je na svojem breži- škem '-pohodu tod ustavil prvi štajerski bataljon pod vodstvom svojega komandan- ta Franca Rozmana-Staneta. Takrat jih Je po skri\Tiih in slabo obdelanih poteh pripe- ljal semkaj Boris Bekeš, se- daj sodnik v Piranu. Tokrat bo teh obiskovalcev več in prišli bodo po lepi poti, ki so jo v glavnem uredih voj- niški borci in mladina ob pomoči celjskega komunal- nega podjetja Ceste-kanaliza- cije, domačinov in drugih. Prišli bodo k na novo ureje- ni hiši, gospodarskemu po- slopju zato, da bi mesec dni prej počastili krajevni praz- nik Vojnika. Vojničani praz- nujejo svoj praznik 22. ju- lija v počastitev spomina pr- vih talcev, tod.a letošnje praz- novanje so zato. da bi na njem v večjem številu sode- lovala tudi mladina, presta- vili na nedeljo, 20. junija. Zadnja hiša v Tomažu nad Vojnikom je pripravljena na sprejem in proslavo, škoda, da na njej ne bodo vsi. Sa- mo iz Dobrotinškove doma- čije jih bo manjkalo šest. šest žrtev za svobodo. Mati Helena in hči Marija sta umrli v taborišču smrti, si- novi Martin, Jernej in Alojz so padli kot talci. Vsi na isti dan. Jurček je omahnil kot parti2san. Na pragu svo- bode, nedaleč od. Ljutomera. Ostali sta le sestri, in naj- mlajša Jožefa, poročena Fel- din, zdaj živi na domu, sku- paj z možem, ki je sicer za- poslen v celjski bolni-šnici in sinom, ki bo kmalu izu- čen trgovski prodajalec. Si- cer pa ima okoli hiše in po bližnjih travnikih dovolj pro- štora za igro tudi dveletoni vnuček Matjaž, škuštranček, ki se v babičinem varstvu dobro »in varno počuti.. Sicer pa ima svoj pravi dom v Ar ji vasi. »Č'-eprav se na nedeljsko proslavo vneto pripravljamo, se je bojim. Znova bo odpr- la stare in boleče rane. Na- vzlic temu nismo pomišljald, ko je krajevna organizacija Zveze borcev z Jurijem Bo- janovičem na čelu, ki ima tudi največ zaslug za uredi- tev ceste k nam, predlagala našo domačijo za kraj pro- slave. Sicer pa je zdaj pri nas vse drugače kot je bilo nekoč. Zaradi posledic tabo- rišča, torej zaradi slabega zdravja, si nisem upala pre- vzeti skrbi za obdelavo kme- tijskih površin. Vse to je prevzela zadruga. Ta odnos po pogodbi poteče 1981. leta. Kako bo poslej, ne vem. Morda se bo kdo od obeh otrok odločil, da ostane do- ma? Kdo ve?« je razmišljala Jožefa Feldinova. Dobrotinškovi ali točneje re- čeno FeldJnovi, živijo skrom- no in delovno življenje. N^- lepše pa je ob nedeljah, ko pridejo domov otroci. Med nedeljskimi gosti bo- do tudi koroški borci. Na povabilo je Kari Prušnik- Gašper odgovoril tudi z na- slednjimi besedami: »Prišli bomo, saj nas veže ne samo zgodovina skupaj prelite kr- vi v boju proti skupnemu sovražniku med drugo sve- povojno sodelovanje in pa tovno vojno, veže nas tudi pobratenje naših dveh bor- čevskih organizacij.« Nedeljska proslava v To- nuižu nad Vojnikom (dostop z avtomobilom je lahek),, se bo pričela ob desetih do- poldne. Osrednji govor bo imel prvoborec Ludvik Zu- panc-Ivo, ki se je oktobra 1941. leta skupaj z drugimi borci prvega štajerskega ba- taljona ustavil pri Dobro- tinškovih. Vrh tega bodo na proslavi podelili večjemu šte- vilu borcev in družbenopoli- tičnim delavcem Titova odli- kovanja. V okviru proslave bodo v soboto v vojniški osnovni šoli zavrteli film »Sarajevski atentat«, v nede- ljo pa bo tudi strelsko tek- movanje. Proslavo priprav- ljajo borci Vojnika in škof- je vasi skupaj. M. B. Minuli teden so ribiči v Kozjem »pomladili« Bistrico /a tisoč inhuiili postrvi. Obiskali so jili kolegi i/ Zirov, ki so mlade postrvi pripeljali na Kozjansko m jih ob pomoči nbieev domačinov vložili v Bistrico in Tinjščico. ^ Foto: D. Medved i LAŠKO ZA TOLMINSKO Na klic RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE — REPUBLI- ŠKEGA ODBORA v Ljublja- ni je bil maja formiran pri OBČINSKEM ODBORU RDE- ČEGA KRIŽA LAŠKO štab za organizacijo zbiranja fi- nančnih prispevkov ob hu- dem potresu prizadetih pre- bivalcev na Tolminskem in Novi Gorici. Občinski odbor Rdečega križa Laško je skli- cal predstavnike vseh 13-tih osnovnih organizacij Rdečega križa v občini in se dogovo- rili, da bodo v le-teh pri- čeli z zbiranjem prispevkov. Pokazala se je lepa solidar- nost in občani občine Laško so odprli svoja srca in svoje roke do sočloveka v nesreči. Do sredine junija so daro- vali občani in družbene or- ganizacije ter društva že 32.642,70 Ndin, vendar akci- ja še ni zaključena, kajti pri- čakujejo še rezultate iz petih osnovnih organizacij Rdečega križa. Prispevke so dali: Krajev- ni odbor Rdečega križa La- ško, 7.880,00 din; Krajevni odbor Rdečega križa Vrh nad L., 6.86.5,00 din; Krajev- ni odbor Rdečega križa Se- draž nad L., 6.450,00 din; Kra- jevni odbor Rdečega križa Vrhovo, 3.979,00 din; Krajev- ni odbor Rdečega križa Zi- dani most, 2.153,00 din; Kra- jevni odbor Rdečega križa Radeče, 1.580,00 din; Krajev- ni odbor Rdečega križa Jur- klošter, 1.100,00 din; Občin- ski odbor Rdečega križa La- ško, 1.000,00 din; Samouprav- na interesna skupnost Laško, .500,00 din; Društvo invalidov občine Laško. ,^00,00 din in Krajevni odbor Rdečega kri- ža Breze 635,70 din. VF^NA JELOVŠEK ŽALEC: MLADI TOLMINCEM Do 15. julija bo v žalski občini tekla akcija, v kateri mladinci zbirajo pomoč za Posočje, ki ga je prizadel potres. V žalski občini so se tako odzvali pozivu re- publiške konference ZSMS, ki je sklenila, da naj bi vsak mladinec v Sloveniji pris.pe- val starega tisočaka kot po- moč ponesrečenim Tolmin- oem. POHOD NA ŠMOHOR Občinska konferenca ZSMS ter občinski štab teritorialne obrambe sta za to nedeljo pripravila enodnevni pohod na Šmohor. Mladi bodo od- šli na šmohor iz Griž in ob poti obiskali vsa obeležja iz NOB. Na Šmohorju se bodo žalski mladinci srečali zvrst- ŠMARJE IN CELJE: MLAD! VARČEVALCI Najprej so se pri osnov- ni šoli v Zibiki zbrali mla- di varčevalci šmarske ob- čine, za'em pa na Dobr- ni, prav tako pri osnov- ni šoli, še predstavniki pi- onirskih hranilnic na šo- lah v celjski občini. V obeh primerih Je §lo za oceno ,7iinulega dela, za uspehe iii težave, s kate- rimi s$ tu in tam ven- darle srečujejo, navzlic dejstvu, da stoji ob teh naporih celjska podruž- nica Ljubljanske banke in da pionirskim hranilni- cem pom;iga, kjei- in koli- kor le more. Značilna je ugotovitev, da vsaj \ celjski občini bolje delajc pionirsl^e hra- nilnice na podružničnih šolah in da bi lahko na popolnih osemletkah, zla- sti v mestu, na-pravili kaj več. Razen tega se tti in tam srečujejo s pro- storskimi težavami, kajti na mnogih šolah nima- jo sob, v katerih bi lah- ko pion.rske hranilnice delale same. Sicer pa je treba priznati, da povsod dosegajo izrediie rezulta- ta in i A denarno varče- vanje zajema vse več mla- dih ljudi, O tem govori tudi po- datek, da je samo v zad- njih šestih letih naraslo število pionirskih hranil- nic na področju, kjer de- le celjska podružnica Ljubljanske banke, od 11 na 72 in da se je v tem času za skoraj desetkrat povečalo število mladih varčevalcev. Zdaj jih je že okoli 15.000. Srečanji mladih hranil- ničarjev šmarske in celj- ske občine pa sta uspe- li tudi po zaslugi skrbnih gostiteljev, obeh šol, ki sta med drugim pripravi- li lepe in prisrčne progra- me. MB 8. stran — NOVI TEDNIK St. 24 — 17. junij 1976 DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC ZANJE USPEHE Minilo je leto dni, kar je vnOTič pričela,z delom delav- ska univerza v Žalcu. Majhen kolektiv je že v pretekem le- tu opravičil in potrdil potre- bo po delovanju v občini. Or- ganizirali in izpeljali so na- mreč vrsto različnih oblik izobraževanja za^ odrasle. Te melj delu delavske univerze v Žalcu je bilo družbenopx):i- tično izobraževanje, ki so ga pripravili v sodelovanju z ob- činskimi družbenopolitični- mi organizacijami in klubom samoupravljalcev. Tako so la- ni organizirali 62 oddelkov s 1149 izobraževalnimi urami, teh oblik izobraževanja pa se je udeležilo okoli 1000 sluša- teljev. Program izobraževanja je bil dober, čeprav so ude leženci pogrešali nekaj bolj konkretnih in z življenjem in delom v občini bolj neposred- no povezanih tem. To na- pako bodo letos popravili in med predavanji več govorili o gospodarstvu v občini, de- lu krajevnih skupnosti, obli- kah zamozaščite in podobno. Poleg oblik družbenopoliti- čnega izobraževanja je delav- ska univerza iz Žalca pripra- vila tudi dva oddelka, večerne dopisne osnovne šole, ki jo obiskuje 35 slušateljev in pr- vi letnik ekonomske srednje šole, ki ima 19 slušateljev. Tudi tečajev je bilo minulo leto dovolj. Najbolj so uspe- li štirje začetni kuharski te čaji, ki jih je obiskovalo 6G žensk, trije začetni šiviljski tečaji s 130 udeleženkami ter več tečajev s področja varst- va pri delu. Zanimivo obliko izobraže- vanja mladih so pripravili s šolo za življenje, ki pa ni do- segla tolikšne odmevnosti, kot so pričakovali. In konč- no, okoli 900 udeležencev je sodelovalo pri raznih oblikah izobraževanja s področja teri- torialne obrambe. Ta kratek prerez skozi delo žalske delavske univerze, ki je šele pričela z delom, razpo- laga z zelo skromnimi sred- stvi in velikimi prostorskimi problemi, priča, da je univer- za več kot opravičila svoj ob- stoj. Tudi letos bodo svoj program izobraževanja še izpopolnili in popestrili. Pripravili bodo, med dru- gim^ šolo za samozaščito, ter v povezavi z delovnimi or- ganizacijami več tečajev s področja civUne zaščite in varstva okolja pri delu. Naj- več pozornosti pa že sedaj vzbuja načrtovani oddelek vi šje upravne šole in višje eko- nomske šole. Ob boljši in te- snejši povezanosti z združe- nim delom DO delo delavske univerze letos lažje tudi zara- di tega, ker so po sprejeniu družbenega dogovara o kad- rovski politiki v žalski obči- ni bolj kot poprej jasna prio- ritetna področja razvoja v občini z vidika kadrovske po- litike, kar bo tudi omogočilo bolj tvorno vključevanje de- lavske univerze v dograjeva- nje kadrovske strukture. Začetni uspehi pri delu so le vzpodbuda za še boljše de lo in za še več pestrih oblik izobraževanja za odrasle. BRANKO STAMEJČIČ LIKOVNI SALON PRVIČ V DELOVNI ORGANIZACIJI v Likovnem salonu v Celju že dvajset let si- stematično dopolnjujejo zbirko ametniških del so- dobne slovenske li- kovne ustvarjalnosti. Z odkupi so ustvarili po- memben fond, ki danes šteje 85 del Ker pa v Ce- lju ni primernega pro- stora za stalno zbirko, mo- rajo ta aela žal hraniti v depojih in jih le obča- sno pokazati. Da bi to bogato zbirko vsaj delno prikazali obča- nom in delovnim ljudem, so se letos, v okviru celj- skega kulturnega utripa, odločili, da bodo izbor iz gradiva oa časa do časa razstavili v deloraih ko- lektivih, kjer imajo pri- merne pogoje. Tako le bila konec pre- teklega tedna prva otvo- ritev razstave slikarjev iz generacije »neodvisnih« v Kovinotehni. Delovni lju- dje so pokazali veliko za- nimanje za likoViia dela Maksima Sedeja, Franca Miheliča, Nikolaja Omer- se, Lojzeta Spacala in Lajčiia Pandurja ter izra- zili željo, da bi se takšno sodelovanje z Likovnim salonom nadaljevalo tudi v bodoče. D. POŠ SZDL O REPERTOARJU CELJSKEGA GLEDALIŠČA v torek dopoldne je bila skupna .seja sveta za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo pri OK SZDL Celje, ideološke komisije komiteja OK ZKS in ideo- loške komisije MS ZKS o predlogu repertoarja Sloven- skega ljudskega gledališča v Celju za sezono 1976/77. Uvod v razpravo je podal umetniški vodja gledališča Igor Lampret, v razpravi pa so med drugim sodelovali Jože Volfand, Emil Roje, Jože Jan, Anton Aškerc in drugi. V prihodnji številki bomo objavili obširnejši za- pis s te pomembne seje, saj je tekla beseda o reper- toarju predvsem z vidika idejno estetskih vrednot gle- dališke sporočilnosti in o problematiki celjskega gleda- lišča z vidika fina,nčnih in materialnih sresdtev. D. M. V ŠENTJURJU NA PROSTEM Ob zaključku ' šentjurskiii kalturnun prireditev se tamkajšnjim prebivalcem spet obeta prijeten koncert. Tokrat bo prireditev na prostem v zgornjem trgu pred cerkvijo. V soboto 19. junija zvečer ob 20. uri bosta na tem prizorišču nastopila z večerom domačih pesmi dva zbora, ki ju vodi dirigent Edvard Goršič. Moški zbor »Skladateljev Ipavcev« in mešani zbor »France Prešeren« iz Celja, bosta ob tej priložnosti tudi kon- čala letošnjo zlasti za Celjane izredno uspešno sezono. Ljubiteljem lepega petja se vsekakor obeta lepa in zanimiva prireditev. ZNAČKA CELJSKEGA MUZEJA: NOVEC GROFA URLIKA II. Pokrajinski muzej v Celju je os-1 krbel posebno značko, katera naj bi\ simbolično prezentirala krajevno zgo-; dovinsko rariteto, ki je shranjena v ] muzeju. i Značka predstavlja novec zadnjega ■ celjskega graja Ulrika II. (1406—1456), ki je od leta 1961 last celjskega Inu- i žeja. To je srednjeveški pfening v ob-\ liki nepravilne okrogle ploščice iz le- ] gure, ki vsebuje le malo srebra. Re- \ liefno je obdelan le na aversu, kjer i je v sredi celjski grb (tri šesterokra-\ ke zvezde na ščitu) obdan z dvoUstno in trikotno zaključenimi tremi polji s\ tremi gotskimi črkami: V — L — R\ (icus) in dvema dekorativnima tro-^, listkoma. Premer originala in značke \ znaša 15 mm. Na znački je še napis \ (na površini, ki je na novcu prazna):' celjski muzej. ■ Omeniti je treba, da sodi Ulrikov' novec med izredno maloštevilne (tu-^ di v svetu) ohranjene novce celjskih i grofov, ki so imeli kot državni knezi pravico do kovarija lastnega denarja,: Celjski muzej je lastnik dveh Ulriko- vih in Friderikovega novca — foto- grafije vseh treh so vključene med eksponate v posebni sobt celjskih gro- fov v I. nadstropju Stare grofije. Značko celjskega muzeja je izde- lala Zlatarna Celje, TOZD AUREA iz posrebrenega bakra in je v patini do- kaj približana izgledu originalnega novca. Celjski muzej želi z navedenimi po- datki opozoriti na svojo prvo značko vse Celjane, obiskovalce mesta in mu- zeja, ki se zanimajo za zgodovino celj- skih grofov in za dragoceno numizma- tično ostalino srednjeveškega Celja. Obenem pa želi muzej opozoriti tudi na smiselne, krajevne in oblikovno estetske vrednote značke-kovanca, ki bo lahko dostojno obogatila marsi- katero kolekcijo značk! Nabava značke je možna v Pokra- jinskem muzeju v Celju v času, ko je muzej odprt za javnost. Cena značke znaša 10.00 N din. M. M. PREJELI SMO: IZRAZNI PLES NASTOP SKUPINE PŠC 11. junije srri.0 bili v dvorani Pionirskega do- ma v Celju priča nevsak- danjemu kidturnemu do- godku. S svojim prvim javnim nastopom se je predstavila skromna, a ambiciozna skupina za iz- razili ples Pedagoškega šolskega centra v Celju (katero sestavljajo dija- kinje 3. letnika vzgojitelj- ske šole) pod vodstvom Ane Vovk. Ob izvrstno izbrani gla- sbi in ideji predstave pa je bilo očitno, da je sku- pina v iskanju izraza pre- cenila svoje trenutne zmožnosti, toda to kar je pokazala po trimeseč- nem delu je brez dvoma lep dosežek in kaže, da imamo pred seboj skupi- no s studencem neusahlji- vih možnosti. Omembe vredno pa je to, da išče skupina svoj lasten izvi- ren izraz v sodobnem ple- su. Uspešno je pokazala nove izrazne možnosti v komuniciranju s sočlove- kom (tako soigralca kot gledalca) s povezovanjem elementov ritmike. Prvi del predstave, ki je obravnaval sodobno ekološko problematiko človeka (smod) ob sprem- ljavi glasbe Sostakoviča in Stravinskega, lahko oz- načimo kot izvrsten v so- lističnem delu ter nihajoč v skupinska izvedbi od od- ličnih (poskus komunika- cije ob prodoru smoda v prostor s šolhntnim efek- tom obmetavanja publike . . .; kakor tudi izvrstna, scenska izvedba zaduše- nosti. Drugi del — Steber —, sicer odlično idejno za- snovana problematika so- dobne socializacije (odnos posameznik - skupina • • ■), je praviako kot pr- vi nihal v svoji kvaliteti (odlično ob predstavitvi potresa; ter ponovna brez- izhodnost in nejasnost konca). Ostale pa so nekatere neizkoriščene možnosti scenskega izraza, kot so izraba prvin svetlobe in sence, refleksnega giba na spremenjen svetlobni efekt..... Vendar je vtis predstave dober. Skupina lahko z vztrajno vajo do- seže lepe rezultate, saj že ob svojem nekajmesečnem delu zasluži večjo mero pozornosti, kakor jo je bila deležna v sicer solid- no zasedeni dvorani Pio- nirskega doma B. G. DELOVNI JUBILEJ PRANJA CESARJA Začetek ni bil težak. Fra- njo Cesar se je rodil 1912 leta v Mozirju, v hiši aka- demskega kiparja Ivana Ce- sarja. Toda v tej domačiji ni tekla beseda samo o li- kovni umetnosti, ampak tudi o gledališču, o čemer lahko beremo v kroniki, ki jo prav- kar objavljamo v liašem ted- niku. Franjov oče Ivan je režiral m delal scene za gle dališke predstave. Tako je Fran j o že v z.godnji otroški dobi tudi sam prirejal manj- še igrice, ki so jih otroci igrali kar na domačem igri- šču za svoje sosede in znan- ce. To Ijubiteljstvo in zna nje se je stopnjevalo in le- ta 1926. ko so v Mozirju igra li »Divjega lovca«, je Franjo dobil vlogo kovaškega vajen- ca in to mu je pomenilo to liko. da se nikoli več ni lo- čil od gledališkega dela. V tistem času so v Mo zirju precej igrali in Fra njo se je vedno bolj uveljav- ljal. Tako ga je opazil tudi neki režiser iz zagrebškega narodnega gledališča. Pova- bil ga je v Zagreb, da bj tam študiral in igral v nje- govem gledališču. Franja ]e ta ponudba zelo' mikala, to da oče je odločno nasproto- val, kajti nekdo je mora) ostati doma. Tako je Franjo Cesar namesto igralske aka- demije dobil kmetijo. Toda s tem se še ni odrekel gle dališkemu delu, nasprotno, vedno bolj se je vanj po- glabljal in režiral Miklovo Zalo in druge, zadnje delo pred vojno pa »Dve nevesti«. Med leti 1934 in 1937 "so pri- rejali večje igre na prostem. Med vojno je tudi v Mo- zirju vladal kulturni molk, pa so zato takoj v prvih dneh svobode pripravili mi- ting za internirance iz tabo- rišč, ki so se vrnili domov. Že 1945 leta so igrali Kralja na Betajnovi, naslednje leto Matička in druge. Franjo Cesar se je 1950 le- ta javil na razpis za odrske- ga mojstra v poklicnem gle dališču v Celju. Tu je ostal vse do upokojitve, ko je zad- nja leta opravljal delo teh- ničnega vodje. Z velikim ve sel jem je sprejel tudi kakš- no vlogo in iz tistih časov se spominja tudi prenekate re anekdote. Ko je šel pred leti v po- koj, čeprav so ga hoteli ob- držati v gledališču, a je mo- ral zaradi dom.ačih obvezno- sti v Mozirje, si je mislil, da bo gledališkega dela s tem konec. A se je zmotil, kot je sam rekel. K njemu so prišli mladi in stoletna gledališka tradicija Mozirja se pod vodstvom Franja Ce- sarja nadaljuje. Lani so pri- pravili enode Janko »Doktor Zmede«, letos v začetku leta pa komedijo s petjem »Srce ne laže«. Franjo si želi, da bi vztrajali in nadaljevali in razvijali pred stotimi leti za- četo delo. Najin pogovor ni bil dolg. Franjo Cesar ni navajen go- voriti. Njegovo življenjsko na- čelo je bilo: Malo govori in več delaj. Tega se je vedno držal in to skuša prenašati tudi 'na mlade. Preskromen je in pretih, Zazrt predse, kot da venomer kaj tuhta. Le, kdaj pa kdaj mu hudo- mušen nasmešek preleti ob- raz, ki ga krasijo dobrohot- ne oči. Takega se spominja- mo tudi v Jostovem filmu »Križ na gori«. Da je Franjo res delal in v petdesetih letih ustvaril ne- izmerljivo delo, priča tudi odlikovanje, ki ga je prejel Red dela s srebrnim vencem. Toda po petdesetih letih odrskega življenja nima časa razmišljati o lepih starih ča- sih. Pred vrati ima mlade, ki ga vabijo, podali so si roke in življenje je steklo dalje. Še veliko sreče in uspe- hov na poti v drupfo pet- desetletnico! DRAGO MEDVED St.24 — 17. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 MALA PLASTIKA V. ČETKOViČA INTIMNA METAFORA Male plastike so le del ki- parskega opusa akademskega kiparja Vasilija Cetkoviča. Sodobna iskanja današnjega časa so prinesla nove dimen- zije. Male plastike so kakor drobne marginalne misli, hi- tro izrisani krokiji. Doslej je oblikoval po formatu le večje stvaritve (pravkar vari 15 m visoko plastiko, ki jo bo sestavljajo 25.0(X) odkov- kov). Kiparjev poseg na področ- je malega, tihega, intimnega metaforiziranja, vsebuje v se- bi vedno hvaležne trenutke značilne figuralike, ki je v omenjenih malih plastikah tako simbolno podana, da ne moremo mimo njene topli- ne, oblikovne razgibanosti in živahnosti. Nekatere celo de- lujejo lirično in bi sodile v povsem svojski ciklus. Vsa- ka je življenje zase in nam zastavlja vprašanje, od kod je forma samo forma in od kod dalje je naša zavest, ki to sprejema. Provokacija je očitna in ob pozornem pre- gledu (ciklus je trenutno raz- stavljen v koprski galeriji Meduza) vseh tridesetih pla- stik lahko v vseh primerih najdemo več različnih stičnih točk pri oblikovni zasnovi, torej tudi v sami sporočilno- sti. Lahko iščemo tudi zani- mive primerjave med verti- kalnimi in horizontalnimi po- stavitvami, kjer se nič kaj konvencionalna oblika noče družiti z neko določeno ra- cionalnostjo v speljavi posa- meznih detajlov. Teh detajlov je malo, ker sem že uvodo- ma zapisal, da so vse plasti- ke kot krokiji, torej v celoti zaokroženi in silovito zaklju- čeni, smelo speljani. To so opazne ' kretnje v samem ma- terialu (jeklo), ki je kovano pod pritiskom silovite ener- gije. Dokončna oblika in nje- na sporočilnost govorita tej zaokroženosti, tej zaključeno- sti v prid zaradi enakomer- nostl, čistosti likovnega izra- za in predvsem velike do- slednosti pri oblikovanju vsa- ke plastike zase, da v celoti dajejo vtis anatomske raz- člembe ene same velike mo- numentalne skulpture. Naš vtis je vedno več ah manj na robu strogo začrta- ne čistosti linije, na drugi strani pa fantazijsko poda- nih akcentov na posameznih stvaritvah. Tako lahko najde- mo v njih sporočilo neke zgo- dovinske pripovedi razvoja značilnih likov. Simbolično govore o specifiki izraza, ki ga brez težav najdemo v vo- tivnih malih figurah, skozi metaforo domala pesniške pripovedi malih plastik naj- demo v njih fantazijsko leb- deče prikazni tega ali kate- rega drugega osončja, ki je v naši zavesti. VeHke glave z velikimi očmi, začudenje sve- ta in posameznika. Svetovna lakota in fenomen rs7mno- zevanja. Pa spet tiha. intim- na, vedno svečana pripoved o ženskem telesu, v tihem šepetanju, v kom.aj nakaza- nem dialogu dveh. pogovoru treh, o monologu samote, ve- ličastnosti totema. lahkotno- sti gibov . . . Nesimetričnost oblik ne ra- zumimo kot geometrijski po- jav. To je zgolj želja za or- ganskostjo tvarine. Kajti vse oblike, ki nas obkrožajo, so del narave, kipar pa je za- polnil prostor in s tem v prostoru ustvaril nove odno- se, nova razmerja, nove po- glede. Mala plastika je tiha, intimna metafora. Ne smemo namreč pozabljati, da je ki- parstvo v zadnjih letih ali desetletjih postalo ena naj- bolj socialnih umetnosti, z vklapljanjem v zunanji pro- stor človeka, torej ne samo v galerijskem prostoru. Zato je ta tihi »intermezzo« male plastike še kako pomemben del Cetkovičevega ustvarjal- nega hotenja. DRAGO MEDVED V. Cetkovič: Plastika xy PEVSKI ZBORI NA CE- LJSKEM HAPIO Torek 22. VI. — ob 17.45 Moška zbora »Svobode« Liboje ter Polzela Četrtek 24. VL — ob 17.45 Moški zbor PD Braslovče in mešani zbor »Svobode« Polzela, ŠENTJUR IN ZAVODNJE MLADE KOLONUE V Zavodnjah nad Šošta- njem je kolonija mladih ki- parjev že tradicija. Tokrat so se zbrali tretjič in kar 32 jih je bilo in to iz Posebne šole Velenje, Oš Gustava Sihha Velenje, OS Anton Aškerc Velenje, OS Karel Destovnik-Ka.juh Šoštanj, Oš Biba Ročk šo,štanj, Oš Za- vodnje. Oš Prebold, OŠ Pra- nja Vrunča Celje ter kipar samouk Janko Dolenc iz Vu- zenice, kjer živi že 39 let, rojen pa je v Rečici ob Sa- vinji. Mladi so se iotili dela v soboto in ga nadaljevali v nedeljo. Njihova dleta so oblikovala les, ki ga v ti- stih krajih ne manjka, s tem pa so bili neposredno veza- ni na umetniško izročilo ve- likega kiparja in domačina Ivana Napotnika — po njem se ta mala kiparska kolonija tudi imenuje. Dela, ki so jih ustvarili v d.\'eh dneh. so raz- stavljena' v Napotnikovi ga- leriji v Šoštanju. Kipar samouk JanKo Do- lenc se je kljub temu, da je v veliki meri pomagal z nasveti mladim likOTOikom_, sam lotil velikega spomeni- ka, ki bo v višino meril dva metra. Večkrat se bo še vr- nil v Zavodnje, da ga bo dokončal, spomenik pa bo stal pred šolo v Zavodnjah. Vsem organizatorjem gre ve- lika zahvala za pripravo po- membne kulturne akcije in vzgoje mladih, posebno rav- natelju šole v Zavodnjah Jo- žetu Svetini. Tudi v šentjurski občini so se lotili slikarske kolo- nije, ki bo verjetno nasled- nje leto dobila zvezne raz- sežnosti in bo posegla tudi na področje grafike. Letoš- nja prva slikarska kolonija je bila nekaj posebnega. Mladi, bilo jih je okoli tri- deset, so se zbrali na raz- ličnih mestih v Šentjurju in poslušali borce NOV, ki so pripovedovali dogodke iz ča- sov, ko so bili boj za svo- bodo. Motivirani z njihovo pripovedjo, s pokrajino, kjer 90 se dogodki odvijali, so mladi likoTO-ki vsak zase tvorili zaključeno likovno ce- loto. Nastala so zanimiva de- la, ki so trenutno razstavlje- na v avli kulturnega doma v Šentjurju. Vso prireditev je pripravil občinski svet ZKPOS Šentjur in posebna zahvala gre Nuši Vrečkovi za temeljite in uspešne pri- prave. Prav tako slikarju Go- ceLu Kalajdžinskemu, ki je vložil mnogo truda v uspeš- no izvedbo prve kolonije Najbolj razveseljivo pa je to, da je bil pokrovitelj kolonije predsednik skupščine občine Šentjur Vinko Jagodic, ki je tudi kolonijo odprl in prire- dil svečan sprejem za men- torje skupin in borce NOV, ki so s pripovedovanjem so- delovali v koloniji. Kolonija ima svoje ime: »Od Sotle do Save«, saj so bile zajete šole iz Celja, Krškega, Šen- tjurja, Planine, Šmarja, Sev- nice, Rogaške S!at;ne, Sliv- nice, Ponikve in Slovenskih Konjic. Uspe.šno izvedene ko- lonije si tudi ne moremo predstavljati brez sodelova- nja Alposa, ki je dal plošče, na katere so mladi »Ukarji upodabljali svoje zamisU, Skupščine občine Šentjur, Zveze borcev. Osnovne šole Šentjur, ki je dalo prenoči- šča mladim slikarjem (dela- U so v soboto in nedeljo) ter družbenopolitičnih orga- nizacij. Vsekakor razveseljivo dej- stvo, saj nmožične akcije pritegnejo večje število mla- dih talentov, ki vidijo v tak- šnem načinu dela spontano možnost razvijanja medseboj- nih odnosov, izpopolnjevanje likovnega znanja, predvsem pa veliko spodbudo za delo. DRAGO MEDVED Letos so se prvič udeležili Napotnikove male kolonije v Zavodnjah tudi mladi iz Celja. Foto: Lojze Ojsteršek 100 LET GLEDALIŠČA V MOZIRJU Nedavno so v Mozirju proslavili 100-letnico svoje gledališke dejavnosti in ob tej priložnosti upri- zorili enodejanko Krof iz Mozirja, prirejeno po prav tako znani enodejanki Bob iz Kranja. Prosla- va, posvečena 100-letnici gledališke dejavnosti v Mozirju je bil v bistvu časovni prikaz vsega, kar se je v teh 100 letih na mozirskem odru dogajalo. Strnjeno kroniko tega delovanja je po različnih pisanih in drugih virih, največ pa po lastnem spominu in zapisih sestavil neumorni mozirski kulturni delavec FRANJO CESAR. To kroniko, prirejeno za objavo v našem časniku, bomo objavili v nekaj nadaljevanjih, ker se nam zdi vredno, da o zanimivem gledališkem življenju Mozirja zve širša javnost. Kroniko je za objavo priredil Drago Medved. 2 »Domovina«, dne 12. 5. 1905: »Mozirčani so poslali letos Nemce in njihove časnikarske cunje po aprila. Nemčurska hozana se je slišala od Mozirja do Dunaja, od tam pa še naprej. Zdaj pa je tudi Mozirjanom pre- več te neslanosti, katero so vzeli nemški časnikarski mazači za golo resnico.« Domovina, Slovenski Narod in drugi časopisi so večkrat poročali o gospodarski, kulturni in politični dejavnosti Mozirjanov, ter naglažali narodno zavest tn boj za narodnostne pravice. Ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja je kulturno In pvolitično delova- nje skoraj zamrlo. Nastala je mlačnost zaradi vse hujših pritiskov potujčevanja, z ostrimi sodnimi po- stopki proti vodilnim, narodno zavednim in še takrat jugoslovanskih idejam predanih Mozirjanov. Toda vsi Di pritiski jih niso zlomili, ostali so zvesti .svojim na- rodnim načelom. Po letu 1995 so v Mozirju organizira- U društvo Sokol z novimi Ljudmi pod \^odstvom Ru- dolfa Pevca. Glede na močsno narodno zavest Mozirjanov so se leta 1S75 na pobudo Janeza lApolda, ctoričarja, Ivana Vajda ter ostalih mozirslcih rodoljubov odločili, da naj bi tudi z odra spregovorila prttva sloverjsjca beseda. Toda kje najti primeren prostor? Pri Kolencu so že imeli veselice. Tamkaj postavinio oder, so rekli. Na izbiro pa niso imeli pravih dramskih del, zlasti ne takUa, ki bi bila primerna za začetnike. Poizvedovali so pri Dramatičnem društvu v Ljubljani rn so leta f868 dobili ustrezno besedilo tn ga naštudirali. V pro- storih Kolenčeve gostilne — sedaj hotel Turist, so upri- 2K>rili veseloigro »Bob iz Kranja« in jo priredili na lokalne razmere ter jo imenovali »Krof iz Mozirja«. To je bilo leta 1^16. Tedanji časopisni poročevalec je za- pisal: »Pred kratkim so mozirski rodoljubi priredili uspelo veselico, pri kateri so domači diletantje uprizo- rili veseloigro »Bob iz Kranja«. Uloge so bile dobro razdeljene in ravnotako dobro naučene. O predstavi izrazili so se vsi poslušalci zelo ugodno. Posebno umestni so lokalni kupleti, katere Je p>el Matice izvrst- no. Da se je ta igra dobro predstavljala ima največ zaslug g. režiser. Vsa čast mu.« Zal pa ni podatkov kdo je bil ta g. režiser in ka- teri, rodoljubi so igrah in pa točen datum. Ali je bilo bo na Silvestrovo, po vsej verjetno pa za predpustno veselico 1376. leta, kot je bilo v tistih časih običajno prirejati veselice. Precej časa je krožilo ustno izročilo tedanjih Moziirjanov, toda vsi točnejšd podatki so da- nes izbrisani iz spomina, razen letnice, ki je zapisana v starem Mohorjevem koledarju omenjenega leta. Ko je bila leta 1877 ustanovljena Narodna čitalnica 90 večkrat ob raznth priložnostih uprizarjali gledali- ška dela. Med leti 1877—189(2 so uprizorih naslednje igre: Ogrinc: »Kje je meja?«, Jurčič—-Kersnik: »Berite novice«, Alešovec: »Nemški ne znajo«, Vošnjak: »Žen- ska zmaga« in »Svoji k svojim«, Aškerc; »Izmajlov«, Nestroy: »Za ljubezen so zdravila« in »Tat v mliiau«. »Domovina« 5. januarja 1893, med drugim piše: >xMo- zirska čitalnica je imela dne 26. 12. 1892 občni zbor. čitalnica ima svoje prostore pri Alojzu Goričarju. Lastnik se zaveže, da bo tekom leta prizidal veliko in prostorno sobano, da bo čitalnica lahko prirejala večje veselice, kakor tudi gledališke igre itd., kar se sedaj radi pomanjkanja ne more lahko zgoditi.« Tako je že leta 1894 pred Aškerčevim odhodom iz Mozirja bila uprizorjena Linhartova Zupanova Micka. O tej uprizoritvi je bil v »Domovini« napisan obširen članek, vendar kronist žal lega lista ni uspel najti, podrobnejši spomini ustnega izročila pa so pozabljeni. 1895 so igrali še eno 'gro, vendar naslov ni znan. V času prelomnice stoletja je nastalo kulturno mrtvilo, kar smo že uvodoma zapisali. Ob mlačnosti na vsiodročju. Celje, mesto športa, mesto atletike. Prvi začetki atletskega udej- stvovanja v mestu ob Savi- nji segajo v leta pred usta- novitvijo Sokola, torej v ob- dobju pred 1890. letom. Prav tako je znano, da so bili celjski atleti tisti, ki so v zadnjih letih pred izbruhom druge svetovne vojne sestav- ljali jedro slovenske atleti- ke, zlasti kot člani ljubljan- skega Primerja. Prvo atletsko tekmovanje v Celju je bilo 1904. leta na Majdičevem travniku, ob Gre- gorčičevi ulici. Tu je zdaj stavba regionalnega zdravst- venega doma. Med prve or- ganizatorje in atletske tek- movalce v Celju moramo vse- kakor šteti Matijo Benčana, pozneje pa Rastka Poljšaka in ne nazadnje Janka Vag- nerja, ki je 1921. leta prete- kel 100 m v času 11.3 sekun- de! V letu 1928 sta pristop k Primorju Celjana Urban- čič in Skok, k lUriji pa Ste- gu. Začenja se obdobje vzpo- na celjskih atletov, vendar za barve ljubljanskih klu- bov. Že 1930 leta je postal Skok član državne reprezentance za prve balkanske igre v Ate- nah. Medtem ko Ferdo Skok tega leta na balkanskih igrah ni uspel, je že naslednje le- to osvojil prvi mesti v te- kih na 100 in 200 metrov. Celjska atletika je nov vzpon doživela po 1938 letu. Domači atletski sekciji SK Celja so se pridružili neka- teri »Promorjaši«. Zaživela je Glazija in vrstila so .se tek- movanja in odlični izidi. Vojna ni prizanesla. Svoje žrtve je terjala tudi v aktiv- nih atletskih vrstah. Po voj- ni pa sta najprej pričela vzgajati nov atletski rod te- lesnovzgojni društvi Olimp in Celje. Prvi povojni miting je bil 22. julija 1945 na Kidričevem stadionu v čretu. Drago Za dravec, Mirko Polutnik, Ivan Stavbe in zlasti Slava Der- žek, ki je zmagala v vseh ženskih disciplinah (!), so prva imena v novem atlet- skem dogajanju. Slava Der- žek je osvojila tudi prvo po- vojno državno prvenstvo. In to v skoku v višino s 135 cm. Potem je steklo, že 1947 leta nastane z združitvijo Olimpa, Celja in Teharja sin- dikalno fizkulturno društvo Kladivar. Leta 1948 izgubijo športni- ki stadion v Čretu. Prične se gradnja nove tovarne, atle- ti pa prav to leto osvojijo naslov absolutnega državne- ga prvaka. Že naslednje le- to se prične gradnja novega in prvega atletskega stadio- na v Jugoslaviji, ob Kersni- kovi ulici. Zdaj postanejo pretesni tudi organizacijski okviri. Rešitev je v ustano- vitvi samostojnega atletskega društva. Odločitev o tem je padla 7. decembra 1949 leta, ustanovna skupščina prvega atletskega društva v državi pa je bila 3. januarja 1950 leta. Prvi predsednik je po- stal Fedor Gradišnik, ki ima tudi sicer največ zaslug za razvoj povojne atletike v me- stu ob Savinji. AD Kladivar je dal v na- slednjem obdobju vrsto od- ličnih organizatorjev in vrhunskih tekmovalcev. Ce- lje postane središče jugoslo- vanske atletike. Delo je do- bilo široko osnovo, zlasti pa je črpalo svoje kadre med gimnazijsko mladino. Dolg je seznam atletov in atletinj, ki so ponesli ime svojega društva, mesta in Jugoslavi- je v tujino. Tradicija, dolga nekaj desetletij, je dobila še bolj globoke korenine. M. BOŽIČ Jutri ob Ki. uri bo starter .\doIf Urbančič dal znak i četek 35. Balkanskih atletskih iger v Celju. Velika šp< manifestacija se bo začela. Srečno! POKAL ZA NAJBOLJŠA CELJANA Redakcija Novega tednika in Radia Celje že vi let podeljuje pokal najboljšemu celjskemu atletu največji atletski prireditvi v tekočem letu v Celju, To so letos 35. Balkanske atletske igre, kjer b< v državni reprezentanci nastopili tudi štirje člani Kladivar: Peter Svet, Zdravko Pečar, Dušan Prea in Zvonka Blatnik, Vsem želimo, da bi uspeli in s tem pripomb h končnemu uspeiliu naše reprezentance, najboljši' bo prejel pokal, izdelan v steklarni »Boris Kidrio Rogaški Slatini. Izbor bodo opravili novinarji in delavci, ki bodo poročali z BAI 76! PROGRAM TEKMOVANJ 35. BALKANSKIH ATLETSKIH IGER PETEK. 18. JUNIJA 1976 9.30 100 m (10) — deseteroboj 9.45 100 m ov. (5) — peteroboj 10.10 400 m ov. (M) PP daljava (10) icrogla (5) 11.15 višina (5) 16.00 OTVORITEV TEKMOVANJA 16.30 daljava 2 F Krogla (10) višina M P disk 2 F 17.00 4O0 m ov. M F 17.15 100 m M PF 17.30 100 m Ž PF 17.45 800 m Ž F kladivo M F 18.00 800 m M P višina (10) 18.15 100 m M P 18.25 100 m Ž F 18.40 10.000 m M F 19.30 400 m (10) SOBOTA, 19. JUNIJA 1976 9.30 110 m ov. (10) daljava (5) 10.00 disk (10) 10.50 200 m <5) 11.00 palica (10) 15.30 20 km hoja — start 16.00 100 m ov. Ž PF daljava M F kopje M F krogla 2 F 16.15 200 m M PF 16.30 200 m 2 PF 16.40 1500 m M F 16.50 1500 m Ž F 17.00 20 km hoja — prihod 17.15 100 m ov. M PF krogla M F kopje (10) 17.30 400 m M PF 17.45 200 m 2 F 18.00 3000 m st. M F 18.20 15O0 m (10) 18.40 400 m 2 PF t' 19.00 4 X 100 m (M) F NEDEUA, 20. JUNIJA 1976 15.00 Maraton — start p>alica M P 16.00 disk M F 16.30 200 m M F višina 2 F 16.40 400 m M F 16.55 110 m ov. M F troskok M F 17.10 100 m ov. 2 F 17.20 Maraton — prihod loopje 2 F 17.40 400 m 2 F 17.55 5.000 m F 18.15 4xl00m2F 18.30 4 X 100 m 2 F 4 X 400 m M F 19.00 ZAKLJUČNA SLOVESNOST TURISTIČNE INFORMACIJE Večje restavracije in gostišča (odprta vse dni BAI do 24.00): Evropa, Titov trg Celeia, Mariborska c. Merx, Ljubljanska c. Ojstrica,-, Ljubljanska c. Kladivar,! Kersnikova ul. Kolodvorska restavracija, Ti- tov trg Pod oboki, Tomšičev trg Koper, Prešernova ul. — Gub- čeva ul. Majolka, Prešernova ul. . Ribič, Trg svobode Godba in razvedrilo: Godba: restavracije Evropa, Titov trg, Merx, Ljubljanska C, Koper, Prešernova ul., Ko- lodvorska restavracija, Titov trg od 19.00 do 33.00, restav- racija Celeia, Mariborska c, od 19.00 do 22.00, bar Celeia z varietejskim programom od od 23.00 do 04.00. Trgovine: Trgovine so odprte v četrtek in petek normalno, večinoma od 7.00 do 19.00. Dežurne trgovine za BAI v soboto od 7.00 do 16.00 Veleblagovnica T (Tehnomer- cator) v Gubčevi ul. in Veleblagovnica Tkanina v Sta- netovi ul. Marketi za BAI v soboto od 7.00 do 20.00: Center, Stanetova ul. Soča, Stanetova ul. Sedmica, Kersnikova ul. Marketi za BAI v nedeljo, od 7.00 do 15.00: Center, Stanetova ul. Soča, Stanetova ul. Prireditve: v petek, 18. 6. ob 20.30 v Na- rodnem domu: Večer jugoslo- vanske folklore v -izvedbi-AFS^ France Marolt, Ljubljana. Vstopnice po 10.— din v Tu- rističnem uradu v Stanetovi ulici; v soboto, 19. 6. ob 17.00 v gledališču: Fran Skofič: spod s Preseka. Izlet za udeležence BAI V ponedeljek, 21. 6. 1976 je pripravljen izlet za udeležen- ce BAI: Šempeter (rimske izkopani- ne) — Logarska dolina — Ve- lenje. Odhod med 9.00 in 9.30 izpred hotelov Celeia in Merx. Izlet je brezplačen. Prijave do sobote do 12. ure v Turistični agenciji IZLET- NIK, Stanetova ul., tel. 22-311. Izlet bo, če bo vsaj 30 pri- javljenih. ZANTINRC BODOPOROCAtI: J02E KLZ.MA TONE T.AVČAR LOJZE OJSlERftEK i)RA(iO MEDVED BRANE STAMEJČIČ TONE VRABL AlALA ANKETA Organizacijski štab za izvedbo BAI 76 je bil resnič- no velik in nekatere izmed njih smo izbrali za našo anketo, ki je tudi namenjena temu tekmovanju. Gre za to, da bi izvedeli več o pripravah, ki so bile izredno skrbne in so zajele pravzaprav vsa področja, tako da bi Olje in bližnja okolica v teh dneh bili resnično pravo prizorišče velike prireditve. Vsem vrlim organi- zatorjem, imenovanim in neimenovanim, pa tudi naše čestitke, da so vse tako iepo pripravili za start. Upa- mo, da bo tako potekalo tudi samo tekmovanje in da bo končna ocena prireditve ugodna. ■>* STANKO LISEC, član AK Kladivar: »Letos si- cer ne bom nastopil v državni reprezentanci, ki se bo na domačem tere- nu borila za primat na Balkanu, vendar bom kljub temu zraven. Bom pač pomagal pri drugih delih, ki iih je veliko in tako je potrebno tudi ve liko ljudi, da bomo vs» izpeljali brez vsake napa- ke. Sam pa želim, da bi se celjsfc reprez-entantje uooro oarezaii, se posebej seveda Peier Svet v teku na 5000 metrov.« J KANCE MIKNIK, sod- nik pri AD Kladivar: »V ■ svojem življenju sem so- dil že veliko tekmovanj, vendar do to najtežje in najzahtevnejše. Prepričan sem, da je naš sodniški zbor dobro pripravljen in da bomo pošteno ter brez napak opravili zaupano nalogo, preko tečajev, smo naše vrs'e okrepili, tako da bo lažje, pomagali pa nam bodo tudi sodniki iz Velenja in Kranja.« PETER DROFENIK, vodja te"-aiiovanja BAI 76: »2e nekaj dni oZ. noči eno- stavno ne spim. Dela je ogromno in to predvsem »drobtinice«, ki pa tudi morajo oiti, da je »zre- zek« dobei. Veliko izku- šenj že imamo z organi- zacijo prejšnjih tekmo- vanj, vena ar bo organiza- cija BAI za nas nespor- no nova, dragocena šola. In ker smo že veliko iz- pitov uspešno opravili, mislim, da bomo tudi te- ga.« JOŽE HKj/iVlA, sodela- vec NT — RC: »Moja na- loga je oredvsem ta, da se dobro pripravim za po- ročanje z BAI 76. Gradi- va bo veiiko, napravili bo- mo selekcijo in najzani- mivejše napisali. Potrudi- li se oomo, da bo vse O. K. .f>repričan sem, da bo tekmovanje zanimivo, saj bo za marsikaterega pomenilo zadnjo prilož- nost za morebitni odhod na olimpijske Igre v Mon- treal. če bo vreme ugod- no, bodo padali celo re- kordi.« TONE TAVČAR bo delaj poleg novinarja Dela Hen- rika tJbeleisa v Press cen- tru: »Trudimo se, da bi vsem akreditiranim novi- narjem zagotovili najbolj- še pogoje za poročanje. Pred dvema letoma nam Je to na polfinalu za atlet- ski pokal Evrope uspelo, zdaj pa mora biti še bolj- še. Prijavljenih je veliko novinarjev, to pa tudi po- meni, da bodo ,poleg re- zultatov napisali marsikaj o Celju, Glas o našem mestu :■.) tako zajadral v mnoge kraje po svetu. Ali ni tudi to nekaj?« i^TEFAN JUG, tehnični sekretar AD Kladivar: »Zadnje mesece dobesed- no garamo, vse pa v želji, da bi teianovanje uspelo in da bi vsi, ki bodo v teh dneh v Celju, naše mesto zapuščali z najbolj- šimi vtisi, če bomo uspe- li, v kar ne dvomim, bo to največja nagrada, ki jo lahko dobiš. Celjani mo- ramo biti ponosni, da so nam zaupali organizacijo BAI, med drugim tudi za- radi tega, ker bo vsaj tri dni mesto resnično lepo urejeno.« 12 stran — NOVI TEDNIK St. 24 — 17. junij 1976 KMETIJSTVO SODOBNE ZADRUGE Vse pogosteje se omenja, da je kmetijska zadruga kme- tova organizacija. Tako je po- stavljeno tudi v osnutku zve- znega zakona v združenem delu, o katerem zdaj teče ši- roka razprava in bo kmalu sprejet. Zadruge naj bodo ta- ke organizacije — enako toz- di kooperantov, ki jiii nekje imenujejo obrati za koopera- cijo — da se bodo v njih kmetje izenačevali z delavci Osnova za to bo seveda njiho- vo delo. To ne bodo povsem nove možnosti, ki bi jih prinesel šele zakon o združenem delu Določene so bile že v republi- škem zakonu o združevanju kmetov v zadruge, sprejetem pred tremi leti. Sicer ne tako nadrobno in natančno, kot bo zapisano v novem zakonu, a vzlic temu dovolj, da bi lah- ko uresničih že veliko tega, kar bo treba kmalu. Kako naj bo zadruga orga nizacija kmetov? Tako, da se bodo člani, zadružniki ali ko- operanti med sabo dogovar- jali, kako si p>omagati s skup- nim delom pri gospodarjenju, pridelovanju in prodaji. Se- veda bodo potrebovali tudi strokovne sodelavce. Toda vsi naj bi odločali in delali skup- no ter se ne bi več delili na zadrugo, ki bi jo predstavlja- li zadružni delavci, in kmete. Iz njihovih razprav bi mora- le izginiti besede, da zadru- ga kmetom daje, pomaga, de- li svoj dohodek in podobno. Zadruga naj bi se imenovali združeni kmet-je in tisti de- lavci, ki bi pomagali pri iz- bolj.ševanju gospodarjenja ter prodaji pridelkov. Vse, kar bi naredili in prigospodarili, naj bi imenovali plod skup- nega dela in bi si torej sami dajali ah delili, kadar bi bi- lo kaj za deliti. Dajali bi si tudi tako, da bi z združenim delom in sredstvi ustvarjali več, kot zmorejo nepovezani posamezniki. Dohodek priteka iz proiz- vodnje. Tisti, ki bi kmetom radi delili, bodo sicer trdili, da iz njihove prodaje. Toda najprej je treba pridelati, če bi pridelovanje in zadružno prodajo ustrezno povezali, tudi ne bi bilo vmesnega čle- na, ki pogosto povzroča ne- godovanje pri kmetih. Zadru- žniki bi pridelovali in hkrati prodajali. To bi bili kmetje in tisti delavci, ki so potreb- ni pri takem delu. Z denar- jem, ki bi se nabral zaradi spreminjajočih se cen na tr- gu, bi gospodarili skupno'. Zadružne prevzemjie cene bi namreč morale biti med čla ni dogovorjene za določen čas, čeprav bi medtem kate ri kupec plačal zadmgi za prevzeto blago več kot dru- gi- Za uvedbo takega samoup- ravljanja kmetov je potrebno v večjih kmetijskih zadrugah in tozdih za kooperacijo usta- noviti več temeljnih organiza- cij in temeljnih zadružnih enot. V njih bodo združeni kmetje in delavci laže odlo čali o pridelovanju in proda- ji, kot v sedaj ih velikih za aragah, ki imajo različno proizvodnjo. Po zakonu o združevanju kmetov bi to lariko že ure dili, pa so v nekaterih zadru- gah dopovedovali kmetom, da bi potem bili stroški poslo- vanja še višji in odkupne ce- ne bi morale biti nižje. Za tem se je skrivalo veliko ti- hega nasprotovanja novemu. Stvari bo treba postaviti na pravo mesto in v vseh več- jih zadrugah ustanoviti po več temeljnih zadružnih enot, ki bodo samoupravno odloča- le o svoji proizvodnji in pro- daji. J02E PETEK CELJE: PREUSMERJANJE KMETIJ Ni naključje, če so , člani izvršnega sveta celjske ob- činske skupščine namenili pretežni del svoje 75. redne seje, torej biserne. obi.sku nekaterih preusmerjenih kme- tij v občini. Tudi v tem je poudarek, da ima kmetijska proizvodnja v industrijski občini izredno mesto, da je ne kaže podcenjevati, kveč jemu obratno — pospeševa- ti v največji možni meri. Tu je mesto, tu so potrošniki, ki vsak dan iščejo velike ko- ličine kmetijskih pridelkov: mleka, mesa, perutnine, ze- lenjave itd. V celjski občini so se že pred leti odločili za uredi- tev preusmerjenih kmetij. Za- radi specializacije v proiz- vodnji. In ne samo zavoljo tega. Tudi zaradi ustvarja- nia izenačenih pogojev dela, dohodka in življenja med kmeti in delavci v združe- nem delu. Skrb za ■ preusmerjanje kmetij pa ni ostala le geslo. Svojo konkretno obliko je dobila v posojihh, v strokov- nih nasvetih in pomoči pri sestavljanju načrtov, z davč- nimi olajšavami za investi- cijska vlaganja, z regresira- njem obrestne mere itd. Si- cer pa. zapišimo odkrito: sredstev za preusmerjanje kmetij ie bilo doslej vedno za uveljavitev specializirane kmetijske proizvodnje je bi- lo in je vedno več. Po srednjeročnem načrtu razvoja celjske občine do 1975. leta bi naj vsako leto preusmerili 20 kmetij ah v razdobju od 1970 do 1975. le- ta že sto kmetij. Tak je bil načrt. Uresničitev pa ni uspe- la v celoti. Namesto sto se je v celjski občini zaenkrat odločilo za to pot 57 kme- tij. Delo na tem področju je končano pri petindvajse- tih gospodarstvih, medtem ko je pri ostalih postopek še vedno v teku. Sicer pa — uveljavitev specializirane pro- izvodnje v kmetijstvu ni de- lo enega leta. marveč več- letno prizadevanje. Trdo de- lo. Veliko garanja in veliko odpovedovanja. Izreden delež v teh napo- rih za večjo in boljšo bla- govno proizvodnjo ima tudi služba za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu Hme- zad v Žalcu, oziroma za celj- sko občino tudi obe enoti, ki delata na tem področju. Stiki med kombinatom in kmeti so pristni, večkratni, stalni. Drugače si pravza- prav dela ni mogoče znmiš- liati. Pri vsem tem ne kaže pre- zreti deistva, da preusm.er- Janje veže precejšnja denar- na sredstva. Da srre v teh primerih za mvesticije, vred- ne najmanj okoli 50 milijo- nov dinarjev in dosti več. Sedeminpetdeset preusmer- jenih kmetij v celjski obči- ni zaenkrat zajema 466 ha kmetijskih zemljišč. Sicer pa ti načrti predvidevajo pove čanje in novo ureditev sto- jišč za govejo živino od 473 na 1.092, od tega 408 stojišč za krave molznice in 684 sto- jišč za goveje pitance. Prvi rezultati te preusme- ritve so že tu. So več kot dejstvo, da vloženi napon niso bili zaman. Tako se je na teh kmetijah povečala proizvodnja mleka od 220.000 na 1.065.000 htrov mleka na leto. Vrh tega se je poveča la proizvodnja govejega me- sa od 175.000 na 337.000 kg letno. Razen tega je na tem ob- močju še 15 proizvajalcev pi- ščančjega mesa z letno pro- izvodnjo 1.406 ton! In konec: na vsak način še naprej in z večjimi sred- stvi podpirati specializacijo v kmetijski proizvodnji in zajeti do 1980 leta v ta krog .še 137 kmetij. Najbrž pa bi kazalo v občini sprejeti tudi družbeni dogovor o združe- vanju sredstev za pospeše- vanje kmetijske proizvodnje. M. BOŽIČ Obisk aa kiiiietijl NAŠ KRAJ ALBERT JAKOPIČ- KAJTIMIR V TREPČAH Minuli teden je Šmarje pri Jelšah obiskal predsednik komisije za ohra- njevanje tradicij NOB pri republiški konferenci SZDL, Albert Jakopič-Kajti. mir. Skupaj s predstavniki občinske- ga odbora Zveze združenj borcev NOV se je pogovarjal o dokončni ure- ditvi Javorškove domačije v Trebčah, kjer je v obdobju med obema vojna- ma tovariš Tito vodil več pomembnih sestankov in o vključitvi Trebč v kra- jinski park Kumrovec—Kozjansko. Do- mačija in pa spominski muzej Tito v Sloveniji, blizu katerega še živi bliž- nja predsednikova sorodnica, je že se- daj zelo obiskana točka mnogih turi- stov, pomemben pečat okolju pa je dala še nedavna ureditev. Albert Jakopič-Kajtimir si Je ogle- dal tudi Trebče. M. S. ŠMARJE: POMOČ MLADIH SRBOV Sodelovanje pobratenih krajev Šmarja pri Jelšah in Arilja iz SR Srbije je doslej rodilo lepe rezultate na vseh področjih družbeno politične- ga in gospodarskega življenja. Ob nedavnem obisku delegacije Arilja v šmarski občini so sklenili to sodelovanje še poglobiti in razširiti in kot vsako leto, so v krog dogovar- janja stopili tudi mladinci obeh po- bratenih krajev. Tako so sklenili, da bodo pobratimi iz Arlija prišli že F>o- magat svojim šmarskim prijateljem graditi kozjanske ceste. Odločeno je, da bo pet mladincev iz ArUja odšlo v mladinsko delovno brigado Kozjansko 76. ms KOZJE: KNJIGE IN KLUB v Ko2yem že kar precej časa do- grajujejo prizidek k gasilskemu domu in po predvidevanjih naj bi bil kon- čan v nekaj mesecih, vsekakor pa še letos. Prizidek bo nudil streho klubu, knjižnici in čitalnici, z njim pa se bo močno povečal tudi gledališki oder, tako da bodo na njem lahko dobile svoj prostor tudi najzahtevnejše gle- dališke skupine. Nova knjižnica pa se obeta tudi Zagorjanom. Knjige, ki jih bo dala šmarska kulturna skupnost že jeseni, bodo namestili v prostorih osnovne šole Zagorje. Pridobitev je še pomembnej.^a za- to, ker kraj doslej knjižnice ni imel kljub bogati tradiciji knjjžničarst\^a na Kozjanskim. m.s LAZE: KAKO DOLGO ŠE? Zaselek Laze pri Kozj»m je danes eden redkih na.selbin v šmarski ob- čini, kjer še vedno svetijo s peirolej- skimi brlivkami. Kljub dosledni elek- trifikaciji, v katero je bilo vloženo mnogo napora, štiri kmetije v Lazah vsaj za enkrat ne morejo uporabljati svojih zmrzovalnih skrinj in hladilni- kov, ki jih imajo spravljene pri svoj- cih v Kozjem. In vendarle bo po vsej verjetnosti zasvetila električna žarnica še letos tu- di v Lazah. Krajani so že v dogovoru z DBS v Krškem ter s Steklarno Rogaška Slatina, obrat Brusilnica Koz- je. Iz njenega transformatorja naj bi šel vod, ki bo prinesel Lazam elektri- ko. M. S. PETROVČE: KOLESARSKI IZPIT! Na naši osnovni šoli v Petrovčah deluje prometni krožek, ki ga vodi mentor Milan Špacapan. Učenci se tu učijo prometnih predpisov. Tudo učen- ci četrtih razredov smo se prijavili. Ko smo se seznanili s pravili, smo imeli izpite. Najprej smo reševali te- ste, nato smo s kolesi vozili po poli- gonu, na koncu pa še po cesti. IVI ČAKS ŠMARJE: NOVO GASILSKO VODSTVO šmarska občinska gasilska zveza, ki ji je doslej načeloval dr. Anton Sok iz Kozjega, je dobila novega pred- sednika. Vodstvo je prevzel Milan Matko, podpredsednik Izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri JeLšal) in občani upajo, da bo tudi poslej razvoj gasilstva v šmarski občini do- segal tako pomembne rezultate, kot so jih bili navajeni dosedaj. Gasilska organizacija, na čelu ka- tere, je dvajset let stal dr. Anton Sok, torej vse od ustanovitve v letu 195i6, je kot v nekakšnem zaporedju leto za letom dosegala vrsto vidnih uspehov ne ie v osnovni dejavnosti pač pa tu- di v vseh možnih oblikah delovanja. Njene člane srečujemo v vseh po- membnejših republiških tekmovanjih, kjer so dosegali izjemne uspehe in t-a- ko {>onesli sloves kozjanskega in šmar- skega gasilstva po vsej širši domovini. Za svoje zasluge pri razvoju gasil- stva so dosedanjemu predsedniku po- delili funkcijo častnega predsednika. M. S. VELENJE: INVALIDI NA IZLETU Kot vsako leto, so invalidi občine Velenje tudi pred kratkim pripravi- li zanimiv izlet. Pot jih je vodila v Rogaško Slatino, Krapino in Stubice, kjer so se tudi kopali v termalnem bazenu. V vseh krajih so si ogledali zanimivosti, poskrbeli pa so tudi za razvedrilo. Pred povratkom domov so organizirali srečolov katerega čisti do- biček bo društvo namenilo za obdari- tev najtežjih in socialno ogroženih in- validov. Na posnetku: neumorni predsednik društva invalidov občine Velenje, Edvard Centrih. V. KOJC GRIŽE: PETJE IN KRESOVANJE V Grižah slavi letos DPD Svobo- da 50-letnico ustanovitve, 30 let skup- nega delovanja pa praznujejo tudi čla- nice ženskega pevskega zbora. V okvi- ru tega praznovanja bo v nedeljo po- poldne v letnem gledališču Limberg veliko pevsko srečanje, združeno s kre- sovanjem. Poleg domačega ženskega pevskega zbora bodo na prireditvi so- delovali še pevski zbori iz Novega me- sta, Šentvida pri Stični, Tabora, Pre- bolda in Liboj, ki se bodo preds.tavi- h občinstvu z bogatim programom na- rodnih in partizanskih pesmi. Vsi zbo- ri bodo združeno zapeli ob kresu, vo- dil pa jih bo eden največjih sloven- skih glasbenih mojstrov, Radovan Go- bec. Po kresovanju pripravljajo aktiv- ni člani DPD še družabni večer z glasbo »Veselih Libojčanov«. EDI MASNEC CELJE: PO POTI !. CELJSKE ČETE v okviru osrednje proslave z od- kritjem spominskega obeležja I. celj- ski četi na Javorniku je planinska sek- cija Izletnik Celje v imenu planin- skih društev celjske regije organizira- la pohod po poteh I. Celjske čete. Pohoda se je udeležilo 11 članov PD Zabukovica, 9 članov PD Aero Celje, 3 člani PD Polzela, 4 člani PD Štore in člani PS PD Izletnik Celje, skupaj 30 udeležencev. Pohod se je začel na Teharjih (Farčnikova domačija) čez Svetino in od tu na osrednjo proslavo na Javomik. Pohod so zaključili na planinskem domu Resevna, v nedeljo pa se bodo planinci ude- ležili pohoda mladine iz Migojnic na šmohor, za jesen pa pripravljajo po- hod in proslavo na čreti. J. F. SAVINJSKA PLANINSKA POT Nedavno tega je bila v ?;alcu red- na seja meddruštven^ga odbora pla- ninskih društev za Savinjsko pot. Ugo- tovljeno je, da je Savmjska pot v ■ štiriletnem obdobju, kar obstoja, lepo uspela. Že preko 300 planincev je opravilo pot, ki vodi po obronkih Sa- vinjske doline, Resevne in Svetine. Ve- liko je k temu pripomogla Trimčkova planinska pot, ki vsako leto poteka po delu Savinjske planinske poti. Po- hodi po Trimčkovi poti so množični. Čez sto pionirjev osnovne šole Vran- sko je prehodilo Trimčkovo pot čez Dobrovolje in marsikdo od njih nato nadaljuje s Savinjsko planinsko potjo. Naklada »vodnikov«, kakšnih 2.000 izvodov je praktično že pošla in bo nujno potreben ponatis. Vsako leto organizirajo tudi sveča- no množično podelitev značk na eni izmed planinskih postojank, letos naj bi bile na šmohorju. J. F. t. 24 — 17. junij 1976 NOVI TEDNIK — stran tf AŠKO IN RIMSKE TOPLICE KONEC SOLE: KAJ ZNAŠ Prvi dan minuiegi. tedna J bil dan šole v Laškem in >larji so na prireditev po- abili goste vlaka bratstva 1 enotnosti. Prireditev so neli v dcHmu »Dušana Pože- ela«, ki je bil do zadnjega tojišča napolnjen. Občinstvo dvorani so učenci osemlet- e »Primoža Trubarja« in jenih podi-užničnih šol se- nanili kako pestra je pale- 1 njihove izvenšolske dejav- osti. Toliko krožkov, sekcij 1 podobnih organizacijskih blik najrazličnejših dejav- osti imajo, da zmanjka pr- Dov na obeh rokah, da bi h prešteli, šolarji in njdh zgojitelji so se javnosti za- valili za pornoč, potem pa e je zvrstil program pev- Itih, dramskih, glasbenih in jlovadnih ter plesnih točk, katerem so najmlajši iz ližjih razredov pokazali kaj najo — ko je že ravno ko- lec šolskega leta pred durmi. In najboljšim so razdelili načke bratov Ribar za odli- en uspeh v osmih letih šo- mja, za vzorno vedenje, po- noč sošolcem in aktivnost la različnih področjih od porta do šolske banke. Znač- ke so dobili: Nada Kumer, rma Prosen, Romana Križ- lik, Polona Picej, Marija tnez ter* Lado in Antonija ilarot. In ob koncu tedna je bil lan šole tudi v Rimskih Toplicah, in sicer v počasti- ev pesnika Antona Aškerca.^ V njihovem kulturnem pro- gramu so sodelovali 'mladi pevci, predstavniki krožkov so predstavili razne izven- šolske dejavnosti, mladi pes-' niki in pisci pa so v posebni literarni uri predstavili svo- je stvaritve gostom. Na pri- reditvi je sodeloval slovit slovenski • basist Ladko Koro- šec, ki je ob svojih treh na- stopih požel buren aplavz. To je bil primer, kako je moč v najranejši dobi mla- dega človeka zainteresirati za vrhunsko umetnost. Literar- ni krožek je imel dva go- sta, ki sta popeljala mlado občinstvo v svoj svet umet- niške besede, in sicer pisa- telja Frana Roša ter Pavlo Rovanovo. Tudi »Rimljani« so imeli goste iz Trstenika. In kot v Laškem, so tudi v Rimskih Toplicah podelili najprej Aškerčevo nagrado, ki so je biU deležni: Stanka Sladic, Otilija Dremel, Alen. ka Markovič, Alijana Šantej, Darja Degen in Damjana Jur-* košek. Priznanja za izredne dosežke pri delu v krožkih pa so prejeli: Rado Grešak, Silvo Ramšak, Irena Martin, šek, Otilija Dremelj, Alenka Markovič, Zvonlio Vodlan, Anica Pečnik, Anica Stopin- šek in vsi uslužbenci pionir- ske hranilnice. Bila sta bo prijetna dneva, dokaz velike aktivnosti mla- dih in hkrati velikih možno- sti, ki jih danes šola nudi mlademu rodu. 2ALEC ZA CESTE v žalski občini akcija vpisovanja posojila za ce- ste dobro teče. Do pone- deljka je znesek za ceste vpisalo že 2076 vpisnikov iz temeljnih in dragih or- ganizacij združenega dela. Z vpisom so že zaklju- čili v Čebelarski zadrugi, tozdu Sadjarstvo-Miro- san, poslovnem združenju Agros, skupščini občine, komunalni interesni skup- nosti, podružnici Ljubljan- ske banke in Gradnji. V vseh teh organizacijah so delovni ljudje vpisali več- je zneske m tako vpisali več, kot je bilo predvide- no v posebnem razrezu, ki ga je pripravil občin- ski štab za vpis posojila za ceste. Občani žalske občine so doslej za ceste vpisali 4,779.150.— dinarjev. CELJE: POBRATENI ŠOLI Na zavod Ivanke Uranjeko- je pred kratkim prispelo t>rijazno pisemce iz podob. Iiega zavoda, oziroma šole iz Bibenika z željo, da bi šoli sodelovali na vseh mogočih področjih in da bi izmenje ^ali obiske otrok. Delegaciji 5beh šol sta že izmenjali |>biske, na katerih so se po- Irobneje pogovorili o plod- ttem in koristnem sodelova- llju. šola v šibeniku, podob, lio urejena in s približno Enakim številom otrok ima telo dobro urejeno poklicno Usposabljanje, s čimer se za- enkrat Zavod Ivanke Uranje- icove še ne more pohvaliti, feto pa mu tako sodelova- nje lahko ponudi veliko ko- istnih napotkov. Za otroke (>beh šol bo tudi koristno izmenjavanje ob'Skov v času počitnic. 2e 21. jimija bo od. potovalo na počitnice v Ši. benik 100 otrok celjskega za- voda, ki bo v zimskih počit- nicah gostitelj otrokom iz šibenika. Tako bosta obe šoli enakovredno dajali in prejemali ter izmenjavali svo- je izkušnje. M. P. LETUŠ: MLADINSKA AKCIJA To soboto bo občinska kon- ferenca ZSMS iz Žalca že drugič pripravila mladinsko delovno akcijo v Le tušu. Mladi se s svojim delom ta- ko tvorno vključujejo v pri- prave na občinski praznik, ki ga bodo občani žalske ob- čine proslavili letos v Le- tušu. -sb V KALAH so VSI DELAVNI Kale, majhna hribovska vas blizu Šempetra, ki šteje le 36 hiš, so bile še pred peti- mi leti odrezane od sveta. Ceste v dolino ni bilo, tudi vodovoda ne in mehanizacija, ki naj bi olajšala delo kme- tom, je bila v vasi redkost. Danes je v Kalah vse dru- gače. Ko so blizu vasi od- prli jamo Pekel, so krajani uvideli, da je napočil čas za akcijo. S pomočjo krajevne skupnosti Šempeter so zgra- dili prvo cesto v Kale. Cesta je prinesla novo življenje v vas. Večina krajanov je za. poslenih, vsaka kmetija že ima najsodobnejšo mehaniza- cijo, razvija se kmečki turi- zem. In ker so Kalani de- lovni, vedno pripravljeni po- pr:jeti sktipaj, če gre za vas, želijo sedaj skupaj asfaltira, ti cesto, ki jim pomeni več kot le povezavo z dolino. O načrtih Kalanov pripo- veduje Franc .'^torman, po- budnik in glavni organizator vseh akcij v Kalah. »Sami vidite, kako smo popravili in razširili cesto. Pripravljamo jo za asfaltira- nje. Od ceste pričakujemo veliko. Še bolj bomo pospe- šili razvoj kmečkega turiz. ma. Kako pripravljeni so krajani za delo pa vidite tu. di sami. Delovne akcije se je udeležilo nad 50 krajanov, mnogi od njih so poleg dela prispevali tudi denar in tako smo za našo cesto sami zbra- li okoli 12.000 dinarjev. Ob taki aktivnosti tudi skupšči- na občine in krajevna skup- nost nista astali gluhi. Ob- ljubili so nam okoli 18 sta. rih milijonov pomoči.« Tudi Franc Lešnik, 65-letni kmet, še vedno rad pomaga pri vsaki akciji. Takole go- vori: »Veste, pridni so naši kra- jani. Vedno so pripravljeni glasovati za samoprispevek, vedno pripravljeni pomagati, saj vedo, da le s skupnimi močmi lahko dosežemo bolj. še pogoje za vse. Poleg ce. ste, ki jo sedaj razširjamo, imamo v načrtu za prihod- nje leto še povezavo Kal s Ponikvo, ki je najbližja vas. Pa tudi vodovod bi radi na- peljali. Upam, da nam bo z združenimi močmi uspelo.« Takšni so vsi Kalani: prid- ni, delovni, vedo kaj hočejo in kaj rabijo. Zato tudi Kale niso prazna in osamljena vas. EDI MASNEC LETUŠ: PRIPRAVE ZA PRAZNIK V okviru priprav na praznovanje žalskega občin- skega praznika, ki ga bodo letos proslaviU v Letušu, je pred dnevi pripravljalni odbor proslavo praznika sprejel dokončen program praznovanja Proslave se bodo pričele že 26. junija, ko bo v Grižah srečanje ukradenih otrok. Sledila bo vrsta kulturnih priredi- tev, med katerimi naj omenimo samostojno razstavo Adija Arzenška v Letušu, koncert pevskih zborov iz Braslovč in Letuša, gledališko predstavo »Razvalina življenja« in druge. 5. julija bodo v Letušu odprli športna igrišča, na katerih bodo štiri dni tekla športna srečanja žalskih društev. 9. julija bodo po pohodu mla- dih po partizanskih poten uprizorili napad na Letuš, sledilo pa bo še partizansko srečanje, na katerem bodo odkrili spomenik žrtvam NOB. Proslave bodo svoj vrh dosegle 11. julija, ko se bodo v Letušu na sveča- ni seji sestali zbori občinske skupščine, občinske in krajevne družbenopolitičiie organizacije, samoupravne i-iteresne skupnosti in krajevna skupnost Letuš. Po svečani seji na kateri bodo podelili občinske plakete in nagrade bo kulturni spored, ki mu bo sledila otvo- ritev krajevnega središča in ko.munalnih objektov. B. S. RAKETARSTVO 3,2,1; START Raketno modelarstvo pn Astronavtično raketnem dru- štvu še ni tako razvito kot pri nekaterih ostalih raket- nih društvih v Sloveniji, ki se ukvarjajo izključno z mo- delarstvom, vendar pa so v nedeljo mladi modelarji po- kazali veliko svojega znanja, volje in spretnosti. Glavna dejavnost društva je predvsem konstruiranje, izdelava in preizkušanje več- jih raket za različne name- ne, predvsem v gospodarstvu in meteorologiji. Mladi mo- delarji delujejo pri klubu kot sekcija in imajo možnost napredovati v prave raketne konstruktorje in izdelovalce raket. Toda vrnimo se na letali- šče v Levcu, k društvenemu tekmovanju mladih raketnih modelarjev. Tekmovanje v nedeljo je teklo v kategoriji enostopenjskih in v kategori- ji dvostopenjskih raket ter v -ekshibiciji, kjer so mladi raketarji izstrelili nekaj po. sebnih modelov za gledalce. Pri vsakem startu te male rakete je zavladala med gle. dalci in tekmovalci neverjet- na tišina. Bo ali ne bo? In že je raketa izginila daleč v nebo, da jo je bilo s pro- stim očesom kar težko naj- ti. No, tu in tam je tudi kakšna zatajila, pa se je za- to naslednja spet dobro iz- kazala in ostala v zraku eno m'nuto in 56 sekund. Ob koncu tekmovanja, ki je trajalo dobri dve uri, so bila podeljena priznanja m diplome. Tako je 1. mesto v kategoriji enostopenjskih raket pripadlo Andreju Lu- beju. Njegova TUB X je naj- dlje vzdržala v zra.ku, kot smo že omenili: minuto in 56 sekund! Dosegla je v:šino pribUžno 300 m. Andrej je dobil tudi posebno priznanje za največje število startov v ekshibicijah. Dmgo mesto v kategoriji enostopenjskih raket je za- sedel Robi Ravljan z mode- lom FOBOS. Podeljeno mu je bilo še posebno priznanje kot najm.lajšemu udeležencu tekmovanja. V kategoriji dvostopenj- skih raket je zasedel pn^o mesto Sandi Sendelbach z raketo RED. No, vse diplo- me niso bile podeljene, ker so nekatere rakete zatajile in zato starti niso uspeli. Si- cer pa so bili s tekmovanjem zadovoljni vsi: tekmovalci, še posebno tisti, ki so jim bile rakete poslušne, njihovi mentorji in številni gledalci. Kar 12 mladih gledalcev se je navdušeno prijavilo za ra- ketni modelarski tečaj pri Astronavtično raketnem dru- štvu. Mladim modelarjem gre torej vsa pohvala, saj so kljub skromnim prostorskim možnostim izdelali lepe in predvsem uspešne raketne modele in to v veliki večini — doma. Toda tudi starejši člani društva ne mirujejo, kot bi to sicer izgledalo na prvi pogled, prav zdaj se priprav- ljajo za veliko akcijo izstre litve okrog 20 kg težke ra- kete. MATEJA PODJED PETEK, SOBOTA, NEDELJA-BAI 76 - PE 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 24 — 17. junij 1976 ALPINISTIČNI KOTIČEK DVE PRVENSTVENI V MALI RINKI v soboto, 12.6. so celjske na- veze prvič letos vstopile v nor- maliio kopno skalo brez požleda in ledenih sveč. Razveseljivo je, drt predvsem mladi plezalci ne ponavljajo samo starih klasičnih smeri, temveč i.ščejo še nepre- plezane markantne dele v stenah za vris novih. Nad Okrešljem ,ie že t«-žko najti mesto za novo, povseni samosto.jno smer, ker ta ponavadi vsaj seka že preplezani del, se mestoma priključi dniRi smeri, ali pa je nov načrt izred- no tvegan in težaven ter je prav zato ostal tako dolgo neizpeljan. Dve svo,)i v Mali Rinki sla iz- plezala v soboto in nedel.jo F'Yan- ček Knez in Jože Zupan, ki s svojimi vzponi in nadnormalno vzdržljivostjo vedno znova prese- nečata, čeprav še oba dišita po vojaški obleki. Iz Turškega žleba sta v soboto prvič v celoti pre- plezala osrednji steber z izsto- pom preko plošče in smer ime- novala »Smer sednuiee«. Ocena III—IV ; . V nedeljo sta vstopila v strmi del stene med Vzhodno In Igličevo ter potegnila »Direkt- no« preko vzhodne stene z izsto- pom naravnost na vrh. Ocena IH—IV, čas plezan,Ja ,5 ur. S tem je Mala Rinka dobila eno naj- lep.ših in najbolj naravnili smeri v svo,ji steni. Opozarjamo ponav- Ijalce, da Knez in Zupan ne pu- ščata klinov za seboj in da so , ocene »nove«, ki Imajo izredno strog kriterij. In še ena ve.sela novica z Okrešlja: Marjana isah in Tone žuntar sta v soboto po- novila Vzhodno v Mali Rinki III, v nedeljo pa Marjana >>ah (kot prva v navezi) in Irena Tič Igli- čevo v Mali Rinki IV i . Po dol- gem ča,su se zopet pojavljajo tu- di težje samostojne ženske po- novitve. PRVK VELIKE SMERI V IVLI.K.IH V soboto sta lisjak in Deže- lak ponovita SV raz .Talovca IV-i-, VI—, Canžek in Palir pa sta bila prva letošnja naveza v težkih ste- nah nad Tamarjem. V 9 urah sta ponovila smer ».TL.\« v sever- ni steni šil V—VI (800 m) z iz- stopno varianto Cop—Potočnik. — V nedeljo sta I^esjak in Deželak ponovila Se Jesihovo smer v Ši- tah 111. XXX Od petka do nedelje so uspeš- no opravili teoretični In praktič- ni izpit za gorske reševalce člani AO Cel.je: Karel Geršak, Marko Gabrovšek, Janez Crepinsck, dr. Vilč in vodnik lavinskega psa Iztok Zagožen. — Čestitamo! \a sliki: ,IV in V stena Male Rinke z novimi ,smermi: »7« — Smer sedmič«, D — direktna. CIC NE MARAJO ME Komaj dvanajst let imam, pa se vam že ogla- šam. Mislim namreč, da me nihče ne mara. 2ivim lepo in vsega imam zado- sti. Sem dobro vzgojena in v šoli pridna. Nekaj pa mi manjka: ljubezni staršev. Zelo ■ rada jih imam, to vem, a oni mi, po mojem, ljubezni ne -Vračajo. Samo poglejte! Oče in mati sta od službe nervozna in doma sem ravno jaz žrtev tega. Oče me neprestano zmerja z lenobo, čeprav nisem le. na. če je kaj narobe v šoli, me zmerjajo ž oslom itd. Neprestano jočem za- radi tega. Preprosto — teh stvari ne morem in ne morem razumeti. KSENLJA DRAfJA KSENLIA, ne bom trdila, da je rav- no vzgojno, da starši zmerjajo otroke in svoje živce hladijo na njih. Ni prav pravim, pa je na ža- lost velikokrat tako. Po, misli, da starši garajo in se mučijo. Za koga? Zate in si pri tem mislijo, da hodiš ti samo v šolo, za druge stvari pa ti ni tre- ba skrbeti. Tvoji starši v službi zadržujejo nervoz- nost in tudi svojo slabo voljo, če kaj ne gre prav. ker se pred drugimi no- čejo pokazati slabe. Ko pridejo domov pa se iz. kašljajo, kot pravimo, Sprostijo se in ne kontro- lirajo več svojih besed. Tako kot se čioveli lepo obleče, če gre ven, če je doma 1)3 je vseeno, tudi če je kje kakšna luknja (saj tako ali tako ne bo nihče videl). Zato si ne smeš gnati k srcu besed, ki so nepremišljeno izre- čene, čeprav vem, da te bolijo. Pomisli raje, kako bi starše spravila v do- bro voljo in jim naredila veselje. Ljubiti nekoga namreč pomeni: biti vesel njegovega veselja in trpe- ti zaradi njegovega trplje- nja, ne pa zaradi sebe. Starše osvoji z nasme- hom in dobroto in skrpaj Uiknje. ki nastajajo d(»ma, ti sama, da se bodo tvoji starši radi vračali v svoj in t\oj dom. Veliko moči boš potrebovala za to, vendar ,je vredno vsaj po- skusiti. KAJ JE PRIJA- TELJSTVO? Srednješolka sem, prav- kar bom končala prvo gimnazijo. Stojim pred problemom, ki mu nisem več kos. Imela sem prija- teljico, s katero sva si bili dobri in sem jo imela zelo, zelo rada. Zaupala sem ji vse in vseh osem let sva skupaj obiskovali šolo. Zdaj je odšla ona na šolanje v drug kraj, mene pa ne pozna več. Dobila si je nove prija- teljice, ki so menda dob- re z njo. Jaz se čutim porinjeno vstran. V svo- jem razredu se počutim tuja in nikogar nimam, s katerim bi se pogovo- rila. Ostala sem sama, zakleta v to samoto, ki me bolj in bolj vpleta v svoje mreže. Rešitve ni, to je strašno. Boli me, ze- lo boli. Težko je spozna- nje, da naju je vezala le šolska obveznost. Hudo je, da naenkrat ostaneš sam, brez pravega prijatelja, zaprt med štiri stene. Kaj je prijateljstvo, če ne dru- gega kot popolna naveza- nost človeka na človeka? Ali pa je prijateljstvo le slučajen stik med ljudmi, ki so vezani na iste pro- store in delajo skupaj, pa so si med seboj bolj ali manj naklonjeni? Odgovo- rite mi, prosim! KARLINA DRAGA KAR5.1NA, mučijo te prva življenjska spoznanja, med katerimi je razočaranje niul prija- teljsfvom zelo pogostno. Nekje sem brala, da po- meni dobiti prijatelja v tistem pomenu besede, kot si ga predstavljaš ti, odkriti zaklad. Zakladi pa niso za vsakim grmom, zato jih je potrebno po- trpežljivo iskati. Včasih pa jih tudi ne najdemo ali če jih najdemo jih lahko tudi izgubimo. Razen tak- šnega velikega prijatelj- stva, ki si ga ti tako ide- alno predstavljaš, pa ob- staja še tovarištvo. To je danes bolj pogostno in nastaja med ljudmi, ki jih ilružijo isti interesi. Tovarištvo je lahko zelo razvito v razredu in jaz ti svetujem, da se vklju- čiš vanj. Iskati idealno prijateljstvo v tvojih le- tih, ki so zelo nestrpna, je iluzija, tožiti po stari prijateljici pa je nesmisel. ■Vloraš se vživeti v novo okolje in moraš zadihati zrak, ki ga vdihavajo dru- gi. Stopi na trdna tla in .se ozri naokoli. Izvleci se sama iz ovoja samote in videla boš, da boš našla človeka, s katerim boš lahko zaupna. Želim ti vse najlepše! NATAŠA Staša Gorenšek ZA POLETJE V SLUŽBI čeprav vselej komaj čakamo poletja zaradi počitnic in dopustov, zaradi morja in sonca, vendarle večino poletja preživimo na svojih delovnih mestih. 2La takšno poletje, ki ga preživimo v mestu, pa seveda potrebu- jemo prin(erno garderobo, ki se precej razlikuje od počitniške. Vedno dobrodošlo bo lahko poletno krilo, ki ga lahko dopolnjujemo in kombiniramo na najrazličnejše načine. Med drugim tudi s športno krojenimi srajčnimi bluzami, ki jih lahko oblečemo tako h krilom kot k hlcčam. Brez praktične poletne obleke tudi ne bo šlo. Najbolje bo, če bodo sešite iz lahkih bombažnih tka- nin, ukrojene pa udobno. Srajčni kroj je že tak, da gfi zlepa tudi pri oblekah noben drug kroj ne izpodrine. To poletje je posebno priljubljen še kimono kroj. ki zaradi svojega preprostega izgleda pristoji skoraj vsaki postavi. Morda bi kateri bolj ustrezala tudi dvodelna obleka, pri kateri pa je krilo vedno ravno in jopica prav tako čimbolj enostavna. «t.24 — 17. junij 197« NOVI TEDNIK — stran tSI ROKOMET VELEŽ, NE BOSNA Končno je znam nasprot- nik celjskih rokometašev v kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno rokometno ligo. To je moštvo Veleža iz Mo- starja, ki je v zadnjem ko- lu II. ZRL zapad dosegel viš- jo zmago od Bosne ui s pred- nostjo štirih zadetkov osvo- jil prvo mesto. Tak zaklju- ček je le malokdo pričako- val. Znano je, da je ekipa Bosne mnogo bolj rutinira- iia ekipa od mlade ekipe Ve- leža. Toda sedaj je vse jas- no. Celjani se bodo borili za vstop med najboljše ju- goslovanske rokometne ekipe z moštvom, ki je že leta 1966 v Slavonskem Brodu bil ne- varen nasprotnik Celjanom. Toda takrat so Celjani zma- gali. Kaj pa sedaj? Nekaj je sigurno, Celjani imajo na papirju lažjega na- sprotnika. Toda dejstvo, da je na vsaki nekoliko bolj po- membni tekmi v Mostarju tudi preko 3000 gledalcev po- ve mnogo. Rokomet je v Mo- starju dobil nova krila. Za- to bo potrebno za prvo tek- mo, ki je že v nedeljo v Mo- starju zaigrati resno in do- seči čimbolj ši rezultat. Samo moštvo Veleža pa je žal ve- lika uganka za vse. Kar ne bodo Celjani dosegli že na nedeljskem gostovanju v vro- čem Mostarju pa bodo mo- rali vsekakor 1. julija, ko je v Celju pK)vratno srečanje. KOŠARKA CEUE VODI V SKL Celjski košarkarji so sredi L.iubljane v dtrbi srečanju pre- mae^ali nevarno moštvo Bežigrad i 92:81 (39:a8) in ga tako izlo- čili kot kandidata za prvaka Slo- venije. Celjani so si že v za- četku tekme priig:ralii prednost. Jo povišali na "i^.li, da so jih dfiniačini ujeli na 27:27. Prvi del tekme še ni odločil zmagovalca. Sile v II. polčasu so Celjani i (Mllično igro v obrambi in napa- du polnili koš domačinov in si Eagoiovili izdatno zmago z 11 koSi prednosti. Tokrat velja po- ftvaliti prav vse igralce še po- sebej pa Pipana, Kralja, Golca, Rozmana in Subotiča. Vsi so bili taslužni za veliki uspeh. Tako So Celjani ponovno v vrhu SKt i istim številom točk kot kranj- ski Triglav. Do »akijučka lige sta še dve koli, kjer bodo Celja- ai že v sredo nastopili v Novem mestu proti Betiju. v petek pa doma proti Vrhniki. V .soboto namreč odhajala na 14dnevni ko- šarkaški tabor v ZDA Pipan in Z. Sagadjn na strokovno izpopol- n.jevanje. Tako bodo Celjani te- den dni poprej zaključili svoj na,slop v SKL. V kolikor bosta Celje in Triglav 7.akijučila prven- stvo z enakim številom točk, bo o naslovu priaka ne glede na koš razliko odločala tretja tekma na nevtralnem terenu. Upajmo, da bodo Celjani tudi v zadnjih dveh tekmah dosegli zmagi in tako ne bodo izpustili iz rok edin.stvene priložnosti, da seže,jn v sam košarkaški republiški vrh. 2e za sedanje uspehe pa zaslu- žijo celjski košarkarji vse pri- znanje. K. JUG V nadaljevanju prvenstva tek- movanja so se srceaJi,5a na po- dročju medobčinske košarkarske zveze Žalec končale z naslednjimi izidi: medobčinska članska liga Žalec.Zasavje, 6. kolo: Žalec — Pikapolonica 74:44, Vitanje — Ve- lenje 75:62, Zlatorog — Prebold 91:80. GUn — Šentjur 57:67, LESTVICA Šentjur 6 5 5 370:332 10 Zlatorog 6 4 2 432:414 8 Velenje 6 4 2 346:340 8 Glin 6 3 3 422:403 6 Žalec 6 2 4 »0:354 * Vitanje 6 2 4 «06:418 i Prebold 6 2 4 344:385 4 Pikapolonica 6 2 4 303:345 4 Rezultati mladinske lige 5. ifO- la: Prebold — Velenje 58:55, Ce- lje — Vitanje 122:28, Pikapolo- nica — Zlatorog 85:62, Elektra — Kovinar 76:67, zaostalo sreča- nje: Prebold — Zlatorog 90:65. LESTVICA Celje 5 5 0 576:224 10 Prebold 5 4 1 376:306 8 Elektra 5 4 1 406:34« 8 Zlatorog 5 2 3 312:430 4 Pikapolonica 5 2 3 274:434 4 Kovinar 5 1 4 300:34S 3 Vitanje 5 1 4 207:329 2 Velenje 5 1 4 285:307 1 T. TAVČAR PLANINSTVO: USPEH CELJA iN LOČ CELJE — Prizadevnj mladin.ski odsek PD CX'l,ie je v nedelje fr- »aniziral področno prvenstvo pla- nincev v orlentat^ljskem pohodu. Udeležba 100 mladih planincev iz 15-tih PD s 23-timl ekipami kaže, da je vse vei zanimanja za to športno zvrst. V triurnem poho- du je bilo treba prenij^jati vrsto orientacijskih nalog Proga je bi- la odlično izpeljana z nastopom ki ciljem prj Cel,^ki koči, vodi- la Pa je preko Vipote, Glažuta, Tolstega vrha, Svetina in Hudi- čevega grabna zopet nazaj k Celj- ski koči. Celjski planinci so se odlično uveljavili. Vrsta članov in mladincev PD Ctlje je dosegla prvi mesti s 100'!'o možno osvo- jitvijo točk. Pri pionirjih so zma- gali pripadniki PD Loče pri Polj- čanah, za kar zaslužjo posebno priznanje. Tekmovanje je bilo pregledno. Do republiškega prven- stva, ki bo oktobra meseca v or- ganizaciji PZS, bo še eno pre- gledno področno tekmovanje, ki ga bo septembra na Šmohorju organiziralo PD Laško, Organizacija teikmovanja je bi- la odlična, pa tudi iTeme je bilo vfi*m planincem zelo naklonjeno. K njG TELOVADNA AKADEMIJA V ZRECAH Prizadevno SSD Rogla na OS v Zrečah je v nedeljo priredilo telovadno akademi.io, v kateri so številnim krajanom prikazali svo- je šolsko in društveno dejavnost v okviru številnih telovadnih in športnih krožkov. Na akademiji, ki je trajala dobro uro. so na- stopili pionirji in pionirke od 1. do 8, razreda. V posameznih se- stavah so se zvrstili l,}ud.ski ple- si, gimnastika, .športne igre. akro- batika, raznoterosti — skratka vse kar je postavljeno med smo- tre šolske telesne vzgoje In v učnem programu. Izvajanje je bi- lo na kvalitetni ravni. Vsi obi- skovalci so bili navdušeni nad n:vprcdkom šolske In društvene telesne vzgoje In športa, sa,i so slične prireditve že kar n-dkost T naših krajih. Prav zaradi tega si celoten učitel,jskl zbor z rav- nateljem na čelu zaslužijo vse priznanje za prikaz te oblik« dela. K. JUG USPELA AKCIJA Telesnokultuma jikupnost Žalec je pripravila minulo nedel,jo s pomočjo društev TVT) Partizan j trim akcijo »Vsi na kolo za zdra- vo telo«, ki je zelo dobro aspe- la. Skupno je progo, ki je bila spalnjana po Savinjski dolini, pre- vozilo 10.59 udeležencev. V posa- meznih krajih je štartalo na.sled- nje š-levilo kolesarjev: Na Polzeli 357, v Preboldu 172, Žalcu 214, firižah 148. (.otovljah 70 In V Šempetru 98. Med tednom pa so pripravili akci.jo tudi na Vran.skem, kjer je štartalo 150 kolesarjev, v Pe- trovčah 200, v Andražu 69 ta v Žalcu 280 kolesarjev. Tako je skupno nastopilo v ted- nu trim akcije »Vsi na kolo za zdravo telo« kar 1858 občanov Žalske občbie. 1. TAVČAR Na atletskem Stadionu v Žalcu je TKS Žalec pripravila republiško prven/*tvo za pionirje in pionirke v metanju 300 gramske žogice. Na.stopJlo je 17 tekmovalcev in tekmovalk. Pri pionirkah so naj- več uspeha imele Žalčanke, pri pionirjih pa iz Grma pri Novem mestu. Vrstni red pri pionirkah: 1. Grofelnik (Žalec) 42,60 m . . . 4. Jereb (Žalec) 35,86 m; pionirji: 1. .'šplinger (Grm) 60,74 m . . . 4. Jelen(Vran.«ko) 58,6« m itd. Na sliki: zmagovalka Grofelnikova (Žalec) med tekmovanjem. Foto: T. TAVČAR KEGLJANJE: CELJANKE VODIJO Na polfinahiem držav- nem prvenstvu v keglja- nju so celjske kegljavke ŽKK Celja odigrale svoj drugi nastop. Dosegle so odličen rezultat in najbolj- šo znamko — 2441 kegljev ter prevzele vodstvo. Nji- hova predkiost je 29 ke- gljev pred drugouvršče- no ekipo Branika iz Ma- ribora .n ostalimi naj- boljšimi ekipami iz Za- greba in Ljubljane. V soboto in nedeljo bo v Sisku finalno tekmova- nje za moštveno prven stvo. Celjanke imajo real- no možnost, da bi ob po- novitvi nedeljskega na- s.topa o&vojile naslov pr- vakinj Jugoslavije. Tokrat so v Zagrebu odlično ke- gljali Magda Urh 434 in Janja Marine 440 kegljev. J. Kuzma DRUGI V SALZBURGU Kegljači ŽKK Celje so pretekle dni gostovali v Salzburgu na velikem med- narodnem turnirju. V kon- kurenci 18 ©kip iz Avstri- je, Zahoone Nemčije in Češko>slov&ške so osvojili odlično drugo mesto. To- rej enak uspeh kot lansko leto. Takrat je zmagala ekipa Ilelios z Dtmaja 4814, pred Celjem 4796 in Eudendorfu 4765 kegljev. Za celjsko ekipo so ke- gljali: Šrot 825, Vanovšek 817, Tisovec 802, Tomašič 797, Koštomaj 779 in Lu- bej 776 kegljev. jk NOGOMET Nogometni de-ro, predzadnjega iciola med nogomet-aSi Kladivarja in Smartnega na Glaziji ni razo- čaral. Videli smo lep nogomet in kar je naobolj pomembno, šport- no tn ftisto igro. Zlmagali .so bolj srečni gostje, ki so po vodiStvu Celjanov z 1:0 (strelec Kuder iz 11-m), našli dovolj mo^Si, zaigrali tehnično o-dlično in najprej izena- čili piek 2eleznikarja ter v naj- večji premoči igralcev Kladivarja v 75. minuti dosegli iz prostega strela amagoviti gol. Strelec Be- nedek, sokrivec pa domači vra- tar AnduSič, ki je .slabo posre- doval pri streau iz daljave 25 metrov. Po srečanju sta nam irenerija obeh moštev dejala: Fen Bencig — Šmartno; »Ve- seli smo uspeha. Nastopili smo v nepopolni postavi, enako kot domačini. Toda nam se ,je odsot- nost Hribernika in Kompana vse- kakor bolj poznala kot Kladivar- ju, ki je nastopal brez Dobrajca, Reberšaka in Stancerja. Toda fantje so zlasti v prvem polčasu zaigrali tehnično zelo dobro in z nizko ter hitro igro do.scgli ravnotežje. S tem uspehom smo končno osvojili drugo mesto. To pa je naš največji itspeh.« liija Ubavič — Kladivar: »Ima- mo pač smolo. SoftiC v 67. mi- nuti in Jovauovič v 70. minuti sta imela idealno priložnost za dosego zadetka. Toda prvi strel je odlično ubranil Filipovič, do- čim je strel Jovanoviča šel tik mimo vratnice. Ce bi vsaj en- krat zadeli v črno bi sigurno zmagali. Tako pa so igralci smartnega dosegli lep uspeh. Ve- seli smo, da je bila igra športna in brez težjih prekrškov Tak no- gomet si želimo.« V zadnjem kolu igra Kladivai v Ljtilbljani proti Slovanu. Le zmaga mu prinese višje mesto, sicer bo zasedel eno od svojih najslab&ih uvrstitev v SNL. Šmart- no pa doma gosti Slavijo. Drugo mesto pa so si mladi in borbeni igralni š-martnega že zaigotoviU. Prvenstveno tekmovanje na po- dročju Temeljne nogometne pod- zveze gre počasi h koncu. V prvi skiupini sta do konca še dve koli, vendar imajo za prvaka možnosti Kovinar, Osankarica In Olimp. Rezultati 20. kola I. sku- pine: Olimp — Šoštanj 5:0, Pa- pirničar — Brežice 3:1, Senovo — Kovinar 0:5, Celulozar — Ljubno 0:0, Opekar — Žalec 3:1. Srečanje med Osankarico in Bo- čem je bilo v 73. min. pri re- zultatu 3:1 prekinjeno, ker je Igralec Boča napadel sodnika Kranca Galofa. LESTVICA Kovinar 20 14 3 3 66:29 31 Osankarica 20 13 3 4 45:16 29 Olimp -20 13 3 4 58:19 29 Šoštanj 20 11 3 6 37:36 25 Opekar 20 8 6 6 58:31 22 Ljubno (—2 ) 20 6 4 10 38:57 18 Boč 20 6 4 11 24:43 16 Papirničar 19 6 3 9 37:40 16 Žalec (—1) 20 7 2 11 24:45 15 C:elulozar 20 5 3 12 41:71 13 Brežice 20 4 5 11 33:43 13 Senovo 19 5 3 11 36:60 13 Rezultati 11. skupine 18. kola: Oplotnica — Ponikva 2:5, Kozje — Vransko 3:2, Dolenja vas — Elkroj 0:6 Gotovi je — Šmarje 8:3 T. TAVČAR MLADINCI NOVI PRVAKI Mladinsko moštvo Celja je tudi letos osvojilo prvo me- sto na republiškem prvenst- vu. V Kozini so Celjani za- igrali dobro in po uspehu v polfinalu in predtekmovanju v finalu premagali domači- ne, igralce Jadrana šele v stre- ljanju sedemmetrovk. Zani- mivo je, da se je finalna tek- ma končala neodločeno, ka- kor tudi podaljški, šele pri streljanju sedemmetrovk je Anderluh odločil zmagovalca. Rezultati celjskih mladincev: finale — Celje : Jadran 17 : 16 (12:12, 10:10, 6:6), pred- tekmovanje Celje : Slovenj- gradec 30 : 13, Celje : Alples 26 : 13, Celje : Mlinotest 12 : 12. J. KUZMA V času BAI 76 bo v Ce!ju vladal poseben prometni režim, to pa zato, da bi promet potekal brez večjih zastojev in nesreč. Na tabeli so vrisane dovozne ceste s posameznih strani v Celje in so označene s puščicami za smer vožnje. Prav pa bi bilo, da bi zlasti Celjani med igrami puščali avtomobile doma in tako ne povzročali po nepotrebnem prometne gneče in zastojev. Na stadion ali po drugih opravkih se odpravite raje peš ali pa se poslužite lokalnih prevoznih sredstev. Vsi udeleženci v prometu pa naj dosledno izpolnjujejo prometna navodila, da ne bi prišlo do kakšne nepotrebne jeze in razburjanja. Na tabeli so označeni tudi parkirni prostorL BROD NA MURI Kmalu bodo tudi taki posnetlii samo še zgodovina. Na zadnji strani našega tednika skuša- mo »pogledati v svet«. Tale stari brod na Muri pri vasi Krog prevaža kmete na drugo stran Mure, kjer imajo svoje njive in je tudi njihov pogled v svet. Toda vse manj jih je. JCdo jih bo zamenjal. Mura je tam široka, či-no umazana (taka priteče iz Avstrije), pred- vsem pa ,ie zelo deroča. Foto: D. Medved V PROMETU STIMiATOR SRCA Radarja na cesti ste že prav gotovo navajeni, še po- sebej, če ste voznik. Izkuš- nje kažejo, da se proti od- čitani brzini na radarju res- nično ni mogoče pritoževati. In zaman so vsa prepriče- vanja miličnika, da je bila hitrost manjša. Toda zgodi se tudi tako, kot je bilo ne- davno v Lancestni v Veli- ki Britaniji. Angleški inženir je bil po- klican na sodišče zaradi preko, račenja dovoljene hitrosti 40 milj v naselju. Toda, odločno je odbil priznanje krivice in trdil, da se je povsem zago- tovo ravnal po veljavnih pro- metnih predpisih. -Vendar, vse to mu ni nič pomagalo. Sodjiik ga je pre- pričeval, da se je povsem go- tovo zmotil, saj je radar po- vsem jasno zabeležil hitrost 75 milj na uro v trenutku, ko je avtomobil peljal mimo radarja. Tako nista popusti- la ne sodnik, ne inženir. Na- zadnje pa je popustil sodnik. Zvede! je, da je obtoženi te- žak srčni bolnik z vgrajenim tako imenovanim peace-ma- kerjem, stimulatorjem srca. Ugotovili so, da je v trenut- ku, ko je inženirjev avtomo- bil peljal mimo kontrole, iz- redno delikaten elektronski sistem stimulatorja srca eno- stavno izzval motnje v prav tako subtilnem instrumentu prometnega radarja, katerega merilec je tako napačno re- agiral. Toliko za primer, vendar nikar ne mislite, da se boste lahko tudi vi miličniku opra- vičil* s takšnim izgovorom. Bolje je voziti počasi in ime- ti zdravo srce. V ponedeljek in torek bodo končno prišli na račun vsi ljubitelji ene najboljših ročk skupin na svetu slavnih Rolling Stones. Najdražje in najslavnejše »kamenje« na svetu bo gostovalo v Zagrebu in bojda bodo igrali tako glasno, da vsem nasprotnikom sodobne glasbe svetujemo nakup pri- ročnih zamaškov za ušesa SPET DOBER JAZZ Danes se v Ljubljani pri- čenja letošnji jazz festi- val, na katerem bomo spet lahko slišali nekaj vrhunskih umetnikov jaz- za iz Evrojjc in Amerike. Ljubitelji jazza najtežje pričakujejo nastope Ceci- la Tavlorja (jutri), Art Blakeva (v soboto) in kvarteta .Slana Getza (v nedeljo), precej pa si lah ko obetamo tudi od tre- nutno najboljše poJjiske jazz skujiine Stanko Ma- kowicz Unii B. S,. MISLI Opozorilni napisi na vratih so zavora za tiste, ki pritisnejo na kljuko pre- den so prebrali, kaj na vratih piše. Vse preveč ljudi živi v preteklosti. Preteklost naj bo .odskočna deska, ne pa zota. Neii-govoi-jen? beseda še ni nikomur škodovala. Vljudnost je umetnost izbiranja prave misli med neštetimi. Odpor proti potovanju z letalom je princip pre- pričanih strahopetcev. Pameten opazi vse, be- dak ima opazke čez vse. NEW YORK Sredi New Yorka poteka tako imenovana »Demilitari- zirana cona«, ali v žargonu policije »DMZ«. Hiše več pre- delov v tej coni pripadajo lastnikom »salonov za masa- žo« in ostalim, ki trgujejo s seksom. čeprav je prostitu- cija v New Yorku ilegalna, pa posel izredno cvete. Por- nografija je prisotna vsepo- vsod in prinaša izredne do- bičke. Dejali bi lahko, da se pornografija nahaja v iska- nju še zadnjih, najbolj ne- navadnih posebnosti. Naj no- vejša moda — sodomazohi- zem — dobiva neverjetne ra- zmere in sega vse do naj- bolj uglednih predelov me- sta. Porno filme je mogoče gle- dati tudi doma. Tako neka televizijska družba prikazu- je tedensko pb en pornograf- ski film. Naj vam zaupamo še naslov enega najbolj zna- nih »Ljubezenske dogodivšči- ne treh mušketirjev«. Pojavil se je tudi časopis, ki objav- lja v sliki in besedi »najno- vejše norosti« iz hiš zabave, ki so raztresene po mestu. Naročniki časopisa lahko naj- dejo tudi naslove hiš za se- stanke ljubezen.skih parov, »dečkov in deklic za posoja- nie«, telefonske številke- col- girls. katerih obline so na fo- tografijah še posebej poudar- jene Sicer pa New York ni bil nikdar center čednosti. 2e George Washington je v 18. stoletju ves presenečen vzkli- knil: »že 500 prijateljic no- či!« Prostitucija je letos prešla vse do sedaj znane okvire in poteka vzdolž vseh avenij Manhatna. Turistična knjiži- ca, ki jo je mogoče dobiti v vsaki knjigarni, točno op- redeljuje mestne četrti glede na njihove .specialnosti. Zna- na »dekleta na poziv« tekmu- jejo katera bo čimbolj luk- suzno opremila svoje stano- vanje, kar pa seveda ne po- zabijo navesti v vsakodnev- nih oglasih. Najhuje je pri tem to, da se prijateljice no- či rekrutirajo iz »vojske dva- najst tisoč mladoletnic«, ki so pobegnile z doma in žive v tem mestu neusmiljenja, brez kakršnihkoli sredstev. »Prodajajo« se tudi mo- ški, saj obstaja vrsta barov zahodno od Greenw{ch Vil- lage. ki jih redno obiskuje- jo homoseksualci, in seve- Sexi — tržišče ponuja vse. Usluge nje za njo, njega za nje ga, normalno nje zanj in še marsikaj. Toda začne se vs( skupaj zelo nedolžno; z masažo, v sa.vni. v dobro skritem vrtu z odprtim bazenom. da — oni drugi. Za tisoč ali dva tisoč dolarjev je mogo- če tudi »kupiti« okovanega sužnja — črnca ali belca, brez razlike. Takšna trgovina poteka na licitacijah pri »Or- lovem gnezdu«, nedaleč od Hudsona. Na znanem Wall streetu na podobni licitaciji ponujajo heteroseksualni par — moškega in žensko. Naj k temu dodamo še to, da ti- skajo Screw Magazine v 125 tisoč izvodih in je to časo- pis, ki objavlja pretežno seksi-oglase. Tiskajo pa ga seveda pod pokroviteljstvom mafije. Iz tega je še bolj ja- sno, kako neverjetno je raz- bohotena ta »industrija« s človeškimi telesi. Vendar mestni očetje v New Yorku, mestu, ki se bori z izrednimi finančnimi težavami, in ki umira v last- nem smradu in blatu, so se odločili, da ga očistijo. Odlc čili so se za omejeno »conoi rezervirano ustanovam, 1 »nudijo zadovoljstvo«. TaJ šen predlog so že osvojili drugih mestih, vendar je pn v New Yorku naletel na hi odpor »seksualnih dobičkž jev«, ki trdijo, da je v ni sprotju z zakonom. Toda ti di meščani vse glasneje pro te,5tirajo in zahtevajo, da s omeji predvsem tista najbol vidna trgovina s seksom Kljub temu pa ne mine dan da se ne bi v »DMZ« cor dnevno zaustavljali prepoln turistični avtobusi iz razni) krajev sveta. Prav tu je ne mogoče sprehajati se, ne d bi te vsaj ena prostitutk povlekla za rokav in to i dopoldne. »Peklenski kraji vzdihuje policaj, ki obenei pove, da semkaj policija 1( redkokdaj zaide. DROZG SOLIST V ZBORU Večkrat slišimo o najraz- ličnejših koncertih, te dni pa smo dobili še posebej zani- mivo poročilo iz Minska v Sovjetski zvezi. Beloruska te- levizija je namreč prenašala koncert ptičjega zbora, kon- cert, ki je glede na odziv pri gledalcih dosegel veliko večjo po}"rularnost kot najbolj zanimive iiokejske tekme. Televizijski napovedovalec je najavil povesti iz Dimaj- skih gozdov, zaslišala se je znana štrausova melodija, vzporedno z njo pa trilčki in žvižganje, kar sta takoj po- vezla tudi drozg Naum in slavček Fijut. Na znak soli-- sta se je razleglo ščebetanje in čivkanje iz kar 60 drugih ptičjih grl. Ptice imajo izred- no rade veselo glasbo. Brez problema izvajajo narodne pesmi, a smešna šoja po vsaki temi spusti svoj izziva- joči »ha, ha, ha . ..« Ptice predstavlja publiki avtor in lastnik ptičjega zbora, 2vB-let- ni ključavničar Leonid Ger- madski iz Minska V teh koncertih sodeluje tudi gavran Jaška. Za to pti- co je znano, da nima naj- bolj lepega glasu, njena vloga pa je namreč drugačna. Med koncertom Jaška krade pri impresionirani 11 gledalcih drobne predmete. Med odmo- ri pa Jaška uprizarja vlogo napovedovalca in akrobata. Seveda tudi med odmori po- šteno vrne vsak predmet. Ta- ko so Jaška med drugim vprašali, katere vaje sovjel ski telovadci na olimpijski! igrah niso izvajali. In Jaškt ne bodi len, je takoj elegani no izvedel dvojni salto Leonid Germadski je p< dedoval svojo ljubezen d ptic od očeta. In je ptiČj zbor pripravljal ter vadil ki nekaj let. Pesem slavčka B juta je prvič slušal v kurt ski h gozdoviji, nato pa ga j potrpežljivo poslušal dve lel in šele potem ujel. V repel toarjai zbora so danes belonJ ske pesmi, stare ruske r< mance, štrausovi valčki i m.elodije Kalmanovih opere Iskreno upamo, da^ bomo t nenavadni zbor videli kdi tudi na naših televizijski ekranih. NOVI TEDNIK — Glasilo občniskih organizacij Socialistične z\eze deiovmega ljudstva Celje, Laško, Slov Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič. Zdenka Stopar, iVOlenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtel? — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne št-evilke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polieina 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna., Tekoči račun .50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Teleton: 22-1^. 2;M0,i, oglasi m naročnina 22-K(K)