Mengšan
Glasilo Občine Mengeš, november 2018, letnik XXV, številka 10

Včasih smo se mladi veliko
družili, sli zvečer kam skupaj
ven. Danes pa tega skoraj ni
več. Mladi so danes preveč
za svoje prijatelje.


PRILOGA
1 r m l"	i -
1 k*l jt Jk K /	'i MjJ
	vi
ISCETE DOBRO m*
----— "— —------— ^m^^ f*K Wi
AVTOŠOLO7 * m..
rOMUtlTEHASi
040/758-000
040/778-000
reto5,avtoso[a@gmail,com

PREDAVANJE
PRVE POMOČI: 1S.11. OB 18:00 URJ
CPP "A" :
21.11. OS 1.6 URI
I CPP"BE";
1 OB 16:00 UR[
CPP "B" :
4.12. OB16 UO URI
* ZBIRAMO PRIJAVE!
PtZPlTZA T RAKTOR ' ]2P|TZA-Č0LN
ec)
(Urški Vahtar)
*
MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. in ned. po glede no dogodke Vec info na: fb društvo ca, drustvo.cic@imil.com. T: 070-732-070
KAJ SE DOGAJA
*	INOVATIVNA METODA ZA POSPEŠENO IN UČINKOVITO UČENJE ANGLEŠČINE V 2H URAH, v sredo, 14. 11., ob 18:00, v Mladincu Mengeš (predavateljico Dušico Kunover)
*	KAKO RAZVITI NEZLOMLJIVO ODLOČNOST, VZTRAJNOST IN ENTUZIAZEM, v sredo, 21. 11., ob 18:00, v Mladincu (A
*	MOVIENIGHT KUNG FU PANDA3, v soboto, 24. 11., ob 17:00, v Mladincu (Sara Petrovčič)
*	ŠPORTNI POKER TURNIR, v nedeljo, 25. 11, ob 17:00, v Mladincu (Anže Lustek)
*	KOMUNIKACIJA Z GLASBO proti stresu, strohu ii tesnobi, v sredi. 2!. 11.. ib 11:00. v plesni d brezplačna. Obvezne predpri jave na aia.svetovalnica@gmail.com do dneva pred predavanjem. Število m
*	Zanimivo popotovanje - KILIMANDŽARO, v sredo, 28. 11., ob 18:00, v Mladincu (Izidor Furjan)
*	Predavanje SLOVENSKO OZEMLJE V POZNI ANTIKI, v sredo, 5. 12., ob 18:00, v Mladincu (Matic Bratovž) KOŠARKARSKI TURNIR TROJK, v soboto, 8. 12, ob 15:00, v ŠD Partizan Mengeš (Simon Štebe)
'	(Tibor Hercigonja)
u (Andrej Pešec) PLES in VADBA
*	HIP HOP, pionirsko skupino, v torek in četrtek, od 18:00 do 19:00: mladinsko skupno,* torek in četrtek, od 19:00 do 20:00, člonsko skupino, v torek in četrtek, od 20:00 do 21:00: hip hop urice zo mlojše (predšolske),ob četrtkih, od 17:00 do 18:00, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič )
*	PILATES ZA NOSEČNICE, po dogovoru, pri jovo no drustvo.oic@9moil.com, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič)
*	PILATES, ob torkih, od 17:00 do 18:00, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič)
*	JOGA pod vostvom učiteljice joge z elementi energijske kineziologije n terapevtskih norovt metod zdrovljenjo, vsok četrtek ob 7:00, vsok petek ob 19:00, v prostorih Mladinca - v plesni dvoranici (Maja Maselj)
UČENJE IN SVETOVANJE _
*	BREZPLAČNA UČNA POMOČ, ob ponedeljkih, od 16:00-21:00 (ali termin po dogovoru), za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik)
*	BREZPLAČNA SVETOVALNICA ZA MLADE v Mladincu, anonimno, individualno, info in prijove na aia.svetovalnica@g mail.com.
*	TEČAJ ANGLEŠČINE: v ponedeljek od 17.15-18.45 (3., 4. in 5. rozred), v Mladincu, (Vanja Vojvodi*, prof.)
*
*	Predavanje ETIKA DO ŽIVALI, v sredo, 12. 12., ob 18:00, v «
*	PREMAGAJ JEZO IN ZAMERO, v sredo, 19. 12., ob 18:00, v
* ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VASE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, vsoboto h v nedeljo, 10:00-13:00 oli 13:30-16:30, oli po dogovoru, i
animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič)
Rdeči križ Mengeš
OBČINA MENGEŠ
V A B I L O
Spoštovani, leto je naokoli in znova je čas za srečanje z vsemi, ki ste dopolnili 75 ali več let.
Tradicionalno druženje
bo v soboto, 1. decembra 2018, ob 12. uri v Preddverju Kulturnega doma v Mengšu.
Upoštevajoč Zakon o varstvu osebnih podatkov ne bomo pošiljali vabil vsakemu posamezniku, zato prosimo vse, ki ste že dopolnili 75 let, da svojo udeležbo potrdite do srede, 26. novembra 2018,
na telefonski številki 01 7237 081
Občina Mengeš.
Franc Jerič, župan Občine Mengeš
Kazalo
4	Občina
8	Intervju
12	Reportaža
17	Mengeški utrip
24	Zanimivo
27	Šport
34	Kultura
38	Tretje obdobje
39	Oglasi - Zahvale
SODELUJTE V MENGŠANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud!
Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30. novembra 2018
MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po-šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Stebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline. design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena. kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999
Zgodba z naslovnice: zlate plošče Vinka Sitarja, foto: Edvard Vrtačnik
Naslednja številka Mengšana izide v torek, 14. decembra 2018
Priseljena in sprejeta
Pred dobrima dvema letoma sva se z možem preselila v Mengeš. Hiša v Ljubljani nama je postala prevelika, začela sva iskati nekaj manjšega in ravno prav velikega za prijetno uživanje tretjega življenjskega obdobja. Pristala sva v novem, živahnem naselju in se tako po več desetletjih življenja v glavnem mestu začela navajati na novo okolje.
Vsak začetek je težak, največ sprememb pa sem kot novopečena upokojenka občutila prav jaz, saj sem večino svojega časa preživljala v novem kraju in z novimi ljudmi. Spoznala sem bližnje trgovine in institucije, največkrat me je vleklo v knjižnico, kjer sem hitro navezala stike s komunikativno knjižničarko. Na poti do tja skozi športni park sem pogosto srečevala šolarje, večina od njih me je spoštljivo pozdravljala. No, to pa je bilo nekaj, kar se mi v prejšnjem bivališču ni dogajalo. Otroci, ki me niso poznali, mi tam niso voščili "dober dan". Veliko časa so mi v tem obdobju zapolnjevali najini štirje vnuki. Pogosto so potrebovali podaljšano bolniško nego ali pa so se prihajali k nama igrat in iskat tiste "sladkosti", ki so včasih doma prepovedane, v "hotelu babi in deda" pa so samoumevne. Zadnjih šest mesecev mi je družbo delal najmlajši vnuk, ki je čakal na vstop v vrtec. Prav z njim sva otroško potrpežljivo odkrivala bližnja gradbišča in občudovala imenitne gradbene stroje, ki so pomagali pri gradnji soseske. Večkrat na teden pa sva jo sredi dopoldneva mahnila tudi proti Mengeški koči na Gobavici. Tako sva zbežala poletni pripeki in v osvežilnem hladu dreves počasi in po korakih enoletnega malčka osvajala gozdno strmino. Pod krošnjami dreves sva bila le redko sama. Srečevala sva mlade in stare moške, ženske, trimčkarje in otroke, ki so jim družbo pogosto delali tudi pasji ljubljenčki. Običajno smo prav prijazno izmenjali nekaj besed, modrovali o vremenu, o vzgoji ali o čem drugem. Tudi na vrhu nisva samevala, ampak navezovala stike z raznolikimi obiskovalci. Tu gori, le 200 višinskih metrov nad ravnino, sva postajala delčka živahnega in spontanega medgeneracijskega gnezda, ki ga sestavljajo številni Mengšani na svojih vsakodnevnih poteh v naravi. Prav Gobavica in sprehodi na njo pa so mi pomagali pri lažjem uvajanju in sprejemanju novega življenjskega okolja. Res pa je tudi, da bi nam novincem in starejšim občanom lahko prišla naproti tudi lokalna skupnost. Bolj resno bi lahko poskrbela za varno gibanje ogroženih pešcev, bila bolj odprta pri organiziranju različnih dejavnosti in tenkočutno podajala roko vsem tistim, ki to potrebujejo. In ker upanje umre zadnje, si bomo morda vsi stari in mladi kmalu zapeli malce spremenjeno Domiceljevo popevko: Vem, da jutri bo srečen dan, to sem slutil že danes.
Urška Stritar
Mengšan - september 2018
3
Jesen življenja je lahko lepa, pestra, pisanih barv in zanimiva
Sprehod skozi gozd. Sprva niti ne opazim različnih barv okoli sebe, dokler me na to ne opozori žena. Njej se jesen zdi čudovit letni čas. Teme za pogovor ni bilo težko najti, saj ta letni čas pogosto primerjamo tudi z jesenjo življenja. Kako zelo hitro »skočimo« v to obdobje, me ob jutranji kavi večkrat spomni prijatelj Rudi.
Preden sva z ženo začela pogovor o jeseni življenja, sem ji pripomnil, da so ljudje jeseni v preteklosti dajali veliko večji pomen kot danes. Potrebno se je bilo namreč z zalogo hrane in kurjave pripraviti na prihajajočo zimo. Tega ni bilo na pretek in zato so morali skrbno načrtovati prihodnost, da so lahko preživeli zimske dni. Žena se je s tem strinjala in tako sva začela pogovor o jeseni življenja. Sama nisva več rosno mlada, zato se vedno bolj zavedava, da se morava na starost pripraviti, kot so se ljudje v preteklosti na zimo. V jeseni življenja je ključna in najpomembnejša dobrina zdravje. Če zdravje je, potem je tudi vse drugo. Seveda to velja za vsa obdobja v življenju, ampak ko smo enkrat stari, še toliko bolj. Saj veste, kaj zaželimo babicam in dedkom ob njihovem rojstnemu dnevu? Zdravja in še enkrat predvsem zdravja. Redna telesna aktivnost, zdrav način prehranjevanja in dovolj počitka so po mojem mnenju osnovni elementi, ki jim moramo posvečati največ pozornosti za dobro pripravo na našo jesen. Zelo pomembni so tudi redni preventivni zdravniški pregledi, saj s tem zmanjšamo verjetnost, da nas kaj preseneti. Tukaj sam nisem najboljši zgled, saj priznam, da zdravnika obiskujem bolj kot ne kurativno. Čeprav se to sliši kot obrabljena fraza, je dejstvo, da lahko za svoje zdravje, tako danes kot jutri, največ naredimo sami. Nedavno sem prebral, da smo Slovenci sedma najstarejša družba na svetu. To nas dobesedno sili v to, da razumemo jesen življenja in starost ter ji damo svoje mesto v družbi. Gre za t. i. proces sobivanja generacij, ki je v mnogih, predvsem skandinavskih in zahodnoevropskih državah, sistematično urejen. Kjer na starostnike ne gledajo kot na družbeni problem, ki je samo v napoto, temveč kot na pomemben del družbe. Zato upokojenskih strank ne potrebujejo, saj so njihovi interesi dovolj dobro zastopani drugod. Pri tem pa ne gre samo za sobivanje, ampak tudi za vprašanje, kako generacijo starostnikov aktivno vključiti v družbo. Jim omogočiti dejavnosti prilagojene njim, ne pa jih degradirati ter postaviti na družbeni rob. Torej, če smo za svoje zdravje v jeseni življenja bolj ali manj odgovorni sami, pa sta za možnosti in pogoje življenja starostnikov odgovorni družba in politika. Danes je možnosti res veliko, zato je zelo pomembno, da jih skupaj s starostniki prepoznamo, jih oblikujemo ter jim namenimo dovolj pozornosti ter sredstev za njihovo realizacijo. Tako kot je lahko pisano in lepo drevo jeseni, je lahko takšna tudi jesen življenja. Lepa, pestra, pisanih barv in zanimiva. Vsem, ki teh možnosti nimajo, ali jim to ni dano, pa je prav, da jim v tej barvitosti pomagamo po svojih najboljših močeh.
Žalni slovesnosti v Loki pri Mengšu in v Mengšu tradicionalno zadnji dan oktobra
Žalni slovesnosti sta že tradicionalno potekali v sredo, 31. oktobra. V Loki pri Mengšu je bila žalna slovesnost pri spomeniku žrtvam NOB ob 10. uri, pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu pa ob 11. uri.
Ob žalostinkah Mengeške godbe so žalni slovesnosti s svojim programom obogatili še pevci MKZ Mengeški zvon. Kaja Ru-čigaj je pripravila recital v Loki pri Mengšu pri spomeniku žrtvam NOB, Urška Brumec pa v Mengšu pri spomeniku talcem na Zalokah. Slavnosti govornik je bil Franc Jerič, župan Občine Mengeš. V komemoracijah so sodelovali tudi gasilci vseh treh prostovoljnih društev, taborniki RUP Mengeš, veterani vojne za Slovenijo Mengeš in Društvo upokojencev Mengeš. Žalni slovesnosti je pripravila Občina Mengeš v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Občine Mengeš.
Bogo Ropotar, podžupan
Besedilo in foto: Občinska uprava
OBČINA
Sredstva za obnovo Slovenske ceste od križišča s Šolsko do Gasilsko godbenega doma zagotovljena v proračunu 2019
V torek, 23. oktobra, se je Franc Jerič, župan občine Mengeš, srečal s predstavnicami Direkcije RS za infrastrukturo, Lili-jano Herga, vodjo Sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost na Direkciji RS za infrastrukturo, ter njenima sodelavkama Karmen Praprotnik in Tadejo Novak Oljača. Po predstavitvi situacije, predvsem količine tranzitnega prometa na državnih cestah v naselju Mengeš, so prisotni odsek predlagane ceste za sanacijo pogledali na zemljevidu. Dogovorili so se, da je sanacija nujno potrebna in da bodo sredstva za obnovo zagotovljena v proračunu direkcije prihodnje leto.
Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je na sestanku pojasnil, da na državnih cestah, Slovenski, Prešernovi in Gorenjski cesti, dnevno poteka tranzitni promet proti prestolnici, Kranju, Kamniku in Domžalam. Ceste so zaradi nenehne uporabe, v preteklosti tudi tovornega prometa, dotrajane, polne kolesnic, zato je občina na upravljavca naslovila zahtevo, da se ceste uredijo.
Upravljavec je del kritičnih cest že saniral, Slovensko cesto od trgovine Tuš do bencinskega servisa Petrol. Prednostno pa bi bilo potrebno sanirati tudi Slovensko cesto od križišča s Šolsko do Gasilsko godbenega doma, vendar pa je strošek sanacije višji od 200.000 EUR zato je potrebno izvesti javni razpis za izbor najugodnejšega izvajalca del. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je pojasnil tudi, da ima občina s
koncesionarjem JKP Prodnikom sklenjen dogovor, da se na vseh ce- razpisa sodelovala z upravljavcem državne ceste, ki je z načinom dela stah, ki se jih sanira, pregledajo tudi komunalni vodi. Dogovorili so se, občine že seznanjen.
da se znova srečajo pred novim letom in da bo direkcija pri pripravi	Besedilo in foto: Občinska uprava
S povrnjenimi založenimi sredstvi za kohezijski projekt nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik je za nizkoenergijsko Športno dvorano Mengeš v proračunu občine rezerviranih 3.319.000 EUR
V mesecu oktobru je občina dobila povrnjen še zadnji del založenih sredstev, in sicer 1.261.324,34 EUR, ki se bodo namenila za gradnjo nizkoenergijske Športne dvorane Mengeš.
Dodatna sredstva za gradnjo bo občina pridobila na razpisu Eko sklada, saj je v projekt vključila merila in pogoje razpisa za pridobitev skoraj 900.000 EUR nepovratnih sredstev
Za občino Mengeš se je zaključil še zadnji del projekta nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, ki se je začel že leta 2010. Takrat so bila finančna sredstva rezervirana za gradnjo nizkoenergijske Športne dvorane Mengeš preusmerjena na skupen kohezijski projekt, ki je bil uspešno zaključen oktobra 2018, ko so bila povrnjena vsa založena sredstva.
Za gradnjo nizkoenergijske Športne dvorane Mengeš ima občina tako poleg deponiranih 1.988.000 EUR, na voljo še 1.331.00 EUR (povrnjena kohezijska sredstva in del prostih sredstev na računu), kar skupaj predstavlja 3.319.000 EUR. Dodatna sredstva za gradnjo bo občina pridobila na razpisu Eko sklada, saj je v projekt vključila merila in pogoje razpisa za pridobitev skoraj 900.000 EUR nepovratnih sredstev, ki pa jih bo prejela po zaključeni investiciji oziroma po oddanem poročilu.
Besedilo in foto: Občinska uprava
Mengšan - september 2018
5
OBČINA
V	gradbeni sezoni 2018 zaključena sanacija vodovoda in kanalizacije na Šubljevi in Janševi ulici, cestišče bo dokončno preplasteno spomladi
V	letu 2018 je Občina Mengeš v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik v poletnih mesecih obnovila vodovod in kanalizacijo v skupni dolžini več kot 800 m na Šolski cesti, Šubljevi in Janševi ulici. Sanacija na Šolski cesti je bila zaključena s končno preplastitvijo v času šolskih počitnic. Na Janševi in Šubljevi ulici se je sanacija vodovoda zaključila oktobra, cestišče pa bo dokončno preplasteno spomladi 2019. V zimskih mesecih se bo spremljala pretočnost zamenjanega vodovoda in točkovno sanirane kanalizacije ter po pričakovanju končno preplastila spomladi 2019. V letu 2019 se bo obnova omrežja v občini Mengeš nadaljevala skladno z razpoložljivimi sredstvi, predvidoma na Zoranini in Trubarjevi ulici ter s sanacijo črpališča v Mali Loki.
Obnova vodovoda na Šubljevi ulici se je združila z gradnjo hitrostne ovire v obliki zunajnivojskega križišča, ki je bila zgrajena pri izvozu iz Šubljeve ulice na Grobeljsko cesto. Ukrep je med drugim pripomogel tudi k prometni varnosti, saj sta hkrati s hitrostno oviro izdelana tudi dva prehoda za pešce, s čimer je krajanom omogočeno varno prehajanje čez cesto, kar do sedaj ni bilo možno prej kot pri gasilno godbenem domu. Na Šubljevi ulici je bil obnovljen glavni vodovod v dolžini 270 m in 29 hišnih priključkov. Istočasno je bila izvedena tudi točkovna sanacija kanalizacije.
Obnova vodovoda in kanalizacije na Janševi ulici se je zaključila v mesecu oktobru. Na Janševi ulici je bil obnovljen glavni vod v dolžini 280 m in 25 hišnih priključkov.
Cestišče na obeh ulicah bo predvidoma zaključeno v pomladih mesecih 2019, ko se bo v občini nadaljevalo z obnovo vodovoda na najstarejših in najbolj dotrajanih odsekih. Sanacija vodovodnega omrežja se financira iz omrežnin.
Besedilo in foto: Občinska uprava
V novi knjigi Slamniki pod Gobavico predstavljen še en veličasten del zgodovine Mengša
Avtor nove knjige Slamniki pod Gobavico, Matjaž Brojan, je priznan publicist, urednik in avtor knjig, dobitnik številnih priznanj v lokalni skupnosti in državi. Pri pripravi knjige Slamnata sled Domžal: 300 let slamnikarstva, kjer je avtor predstavil slamnikarstvo v občini Domžale, je naletel na številne dokumente, ki so govorili o slamnikarstvu v občini Mengšu. Pridno jih je shranjeval in o njih v pogovoru povedal: »Opisi slamnikarstva v Domžalah so bili povsem drugačni kot v Mengšu. Prav zato so bili ti dokumenti še posebej zanimivi.« Dokumente je predstavil Jožetu Vahtarju in Francu Jeriču, županu Občine Mengeš, ki se je na predstavitvi knjige še posebej zahvalil avtorju in njegovim sodelavcem: »Knjiga je nastala tudi na pobudo avtorja Matjaža Brojana. Še enkrat hvala za vso njegovo energijo in vloženo delo. Zahvala pa tudi vsem tistim, ki ste avtorju pri nastajanju knjige pomagali s svojimi arhivi. Slamnikarstvo je pomemben del zgodovine Mengša.« Predstavitev knjige je moderirala Nataša Vrhovnik Jerič, ki je k besedi povabila tudi urednico knjige Tjašo Urankar, lektorico Ireno Grahek in oblikovalca knjige Igorja Ribiča.
Cestišče na obeh ulicah bo predvidoma zaključeno v pomladih mesecih 2019, ko se bo v občini nadaljevala obnova vodovoda na najstarejših in najbolj dotrajanih odsekih
Predstavitev je z odgovori in opisi v pogovoru z Natašo Vrhovnik Jerič, ki je knjigo poimenovala za »novo razglednico občine Mengeš«, začinil avtor Matjaž Brojan
Predstavitev knjige Slamniki pod Gobavico in pogovor z avtorjem knjige Matjažem Brojanom se je začel že na vhodu v grajsko dvorišče, ko je avtor knjige sprejel obiskovalce in jih ob taktih Veteranske godbe Mengeš povabil v dvorano. Ob napovedani uri se je v polni dvorani začela predstavitev z uvodnimi besedami moderatorke Nataše Jerič Vrhovnik in pozdravom župana občine, Franca Jeriča.
6
Mengšan - oktober 2018
Predstavitev je z odgovori in opisi v pogovoru z Natašo Vrhovnik Jerič, ki je knjigo poimenovala za »novo razglednico občine Mengeš«, začinil avtor Matjaž Brojan. Pojasnil je, da je knjigo, ki ima 300 strani, ob pomoči številnih Mengšank in Mengšanov pripravljal eno leto. Posebej se je zahvalil zakoncema Kolar, Jožetu in Urški Vahtar ter drugim, ki so mu pomagali: »Mengeš in njegovo krasno preteklost z bogato tradicijo sem že poznal. Mengeš ni le glasbeno mesto, v preteklosti pomembno versko, socialno in kulturno središče, ampak njegovo zgodbo pripovedujejo že arheološki ostanki, tudi iz prazgodovine in rimske dobe.«
Matjaž Brojan, avtor knjige, je v pogovoru pojasnil tudi, zakaj je bilo slamnikarstvo ter znanje obrti in veščin, pomembna gospodarska dejavnost na območju občine Mengeš in širše. Predvsem v zimskih mesecih, ko ni bilo kmečkih opravil ter za vse, ki niso imeli dela in jim je znanje omogočilo odhod in delo v tujini. Prihod slamnikarstva na območje Mengša je umestil že v čas Franca Jelovška, ki je v cerkev narisal tudi fresko s šopom slame in kitami, okvirno v letu 1670. Posebej je izpostavil, da so tovarne, ki so jih pozneje gradili Tirolci, slabo odkupovale slamnate kite. Izkoriščani delavci so se uprli prav v Mengšu, kjer so se združili v prve oblike zadružništva. V zaključnem delu se je avtor zahvalil vsem sodelavcem Tjaši Urankar, urednici knjige, Ireni Grahek, lektorici, in Igorju Ribiču, oblikovalcu knjige, ki je povezal ekipo. Pozdravni nagovori vseh so pokazali pozitivno energijo in željo po spoznavanju naše, mengeške zgodovine. Na koncu se je za opravljeno delo pri nastajanju knjigi in njeni predstavitvi še enkrat zahvalil Franc Jerič, župan občine Mengeš. Predstavitev se je zaključila s prodajo knjig in pogostitvijo vseh udeležencev ob taktih Veteranske godbe Mengeš.
Besedilo in foto: Občinska uprava
Vsi zainteresirani lahko knjigo Slamniki pod Gobavico kupite vsako sredo, od 16.00 do 19.00, v času uradnih ur pisarne Turističnega društva Mengeš (Slovenska 30, Mengeš)
Slavnostna otvoritev novih prostorov Civilne zaščite občine Mengeš
V oktobru, mesecu požarne varnosti, je na Kolodvorski cesti potekala slavnostna otvoritev novih prostorov Civilne zaščite Občine Mengeš. Franc Hribar, poveljnik Civilne zaščite Občine Mengeš, je povedal: »Novi prostori predstavljajo pomembno pridobitev za delovanje civilne zaščite v občini, tako za shranjevanje in dostopnost do opreme kot za organizacijo sestankov in izobraževanj. Hvala občini za posluh in adaptacijo prostorov.« Franc Jerič je v nagovoru povedal: »Prostore smo po selitvi Lekarne Mengeš v nove prostore pridobili v pogajanjih. Pri pregledovanju potreb v občini je imela prednost civilna zaščita.« Na slavnostni otvoritvi so bili prisotni Matej
Blejec in Peter Krušnik, oba častna občana, Bogo Ropotar, podžupan Občine Mengeš, in drugi. V kulturnem delu programa je sodelovala Veteranska godba Mengeš.
Slavnostna otvoritev prostorov je bila tokrat drugačna, ne z rezanjem traku, ampak s stiskom roke
Novi prostori Civilne zaščite občine Mengeš so na Kolodvorski cesti, v starih prostorih Lekarne Mengeš. Tako Franc Jerič, župan Občine Mengeš, kot Franc Hribar, poveljnik Civilne zaščite Mengeš, sta izpostavila, da je nove prostore občina znova pridobila v pogajanjih in da je za uspešen zaključek pogajanj zaslužen Urban Kolar, direktor Občinske uprave. Novi prostori so bili adaptirani skladno s potrebami civilne zaščite, urejeni so bili garaža za prikolico, skladišče za shranjevanje opreme, kot so zaščitne odeje in drugo, večja soba za sestanke in izobraževanje ter klicni center.
Na otvoritvi je Franc Hribar, poveljnik Civilne zaščite občine Mengeš, povedal: »Prejšnji prostori civilne zaščite so bili neprimerni, težje dostopni in zato neprimerni v primeru hitre intervencije, v nekaterih delih tudi vlažni, kar je krajšalo življenjsko dobo shranjene opreme. Vesel sem, da je Občina Mengeš prisluhnila našim prošnjam in se odločila, da nam nameni prostor, v katerem stojimo danes ter da je prostor adaptirala in prilagodila našim potrebam. Skrb za opremo bo v novih prostorih lažja, (oprema bo imela daljšo življenjsko dobo); prostor je veliko bolj dostopen, kar nam omogoča boljšo odzivnost v primeru intervencije in je protipotresno varen. Velika pridobitev je tudi klicni center ter prostor za sestanke in izobraževanja. Bistvena izboljšava, v primerjavi s prejšnjimi prostori, pa so prav gotovo kuhinja, sanitarije, tuši in pomožna ležišča, ki lahko pomoči potrebnim ponudijo hitro, varno in suho zatočišče. Z novimi prostori bo naše delo nedvomno lažje. Hvala vsem, ki so pomagali najprej pri pridobitvi, nato pa pri ureditvi prostorov.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, pa je v nagovoru opozoril: »Vesel sem, da ste danes z nami ne samo predstavniki Civilne zaščite občine Mengeš, ampak tudi enote v sestavi, predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev v občini. Verjamem, da bo v novih prostorih sodelovanje še lažje. Ponosen sem, da nam je v procesu pogajanj uspelo pridobiti nazaj prostore in da smo jih namenili prav vam, ki pomagate v situacijah, ko posamezniki, družine ali pa, kar si ne želimo, kar cela naselja potrebujejo pomoč.« Nagovore sta zaključila s slavnostno otvoritvijo prostorov, tokrat ne z rezanjem traku, ampak s stiskom roke in obljubo, da bosta občina in civilna zaščita za zagotavljanje varnosti občank in občanov uspešno sodelovali tudi v prihodnje.
Besedilo in foto: Občinska uprava
Mengšan - september 2018
7
Intervju: Vinko Sitar
Danes je glasbena šola urejena, dobri profesorji in kakovostna izvedba. Včasih so note znali brati le trije učenci v skupini.
Kaj vam pomeni glasba? Danes, včasih?
Kaj mi je pomenila? V začetku veselje, potem pa službo. Začetki so bili ... zanimivi.
In kje ste se prvič srečali z glasbo? Se spominjate tistih časov ...
Glasbene šole ni bilo. Kapelnik, stari gospod Lipar je imel gostilno. Enkrat se je odločil in skupaj zbral otroke, jim pokazal note, pa je šlo. Tudi tovarna Melodija Mengeš je veliko prispevala k temu, da je glasba prevzela Mengšane.
V	Mengšu je bilo včasih kar nekaj tovarn, toda ta, ki je izdelovala glasbila, pa je pustila trajnejšo sled v Mengšu. Kakšna je zgodba Melodije?
V	Melodijo so prišli ljudje iz vseh koncev Slovenije in od drugod, med njimi tudi dobri glasbeniki. Ko sem bil še otrok, je v tovarni delal tudi neki Čeh, ki je bil specialist za izdelovanje strun, a tudi glasbenik v vojaški godbi. Znal je odlično igrati violino in klarinet. Hodil je na naše vaje, se večkrat usedel zraven mene in me učil. Sicer pa so v Melodiji vsi vajenci morali hoditi v glasbeno šolo, da so lahko izdelovali glasbene inštrumente. Na začetku je Melodija imela svojo šolo, nato pa so ustanovili splošno Glasbeno šolo, katere prvi ravnatelj je bil Pavle Kosec. Potem pa se je začelo bolj resno širjenje glasbenega znanja, saj do takrat ni bilo pravega učiteljskega kadra. Če si hotel igrati, si moral biti pri Godbi.
Eden izmed inštrumentov, na katerega ste igrali, je klarinet. Zakaj ste izbrali prav to glasbilo?
Kapelnik Lipar je takrat okoli sebe zbral 17 otrok in nas učil. Bilo je leta 1951. Inštrumente je razdelil glede na velikost otrok. Tako sem jaz dobil klarinet, ker sem bil bolj majhne postave. To pa mi ni bilo všeč, ker se na klarinetu ni nič svetilo. Najbolj popularna so bila svetleča trobila. Na koncu smo od sedemnajstih ostali samo trije. Drugi so igranje opustili, ker jim je bilo pretežko.
Na začetku nisem imel svojega inštrumenta, ker so bili zelo dragi. Uporabljal sem šolskega, ki smo mu rekli okostnjak. To je bil kovinski klarinet. Svoj prvi inštrument sem dobil bolj po naključju, ko sem se pridružil godbi Milice za štiri ure na dan. Dobil sem čisto novega Selmarja - klarinet
Glasba je nekaj čudovitega
Glasba ljudi nemalokrat prevzame, nekatere tudi toliko, da se zaobljubijo, da ji bodo služili. Glasba je postala življenje Mengšana Vinka Sitarja, klenega osem-desetletnika, ki ob njej še vedno oživi. Pred kratkim je dobil tudi plaketo Zveze slovenskih veteranskih godb, še vedno pa se rad vrača med veterane Mengeške godbe. Spomini na čase, ko je prvič prijel v roke klarinet, ko je igral pri znanem Alpskem kvintetu in bil kapelnik veteranov mengeške godbe, so še vedno živi. Glasbo Mengša tako predstavljajo prav ljudje, kot je Vinko Sitar, ki je prešerne melodije popeljal v svet.
Vinko Sitar pred sliko Alpskega kvinteta, ki mu je služil velik del njegove glasbene kariere
in čisto novi saksofon iste znamke. Bil sem presrečen. Takrat je bil Selmar eden izmed najboljših proizvajalcev, ki je uporabljal štirideset let sušen les.
Kot starosta Mengeške glasbe ste imeli možnost živeti v različnih obdobjih razvoja glasbe v kraju. Ali je kakšna razlika med nekoč in danes?
Ogromna razlika. Dandanes otroci po šestih letih učenja glasbe znajo toliko, kot smo mi znali na srednji glasbeni šoli, to pa je že skoraj profesionalno. Danes kapelnik pride, dvigne roke in že igrajo. Vsi otroci znajo brati note. Včasih smo se eno ali dve skladbi naučili v celem letu. Tudi način učenja je bil drugačen. Kapelnik nas je učil vsakega posebej, vsak inštrument zase. Zato je šlo počasi. Ko je bila ustanovljena glasbena šola, se je začelo spreminjati.
Ste igrali samo klarinet ali še kakšen drug inštrument?
Klarinet sem igral vse življenje. Toda zelo
so me zanimale orgle. A doma ni bilo denarja. Oče je bil krojač in mi je dovolil, da sem vadil doma. Tako mi ni bilo treba biti skoz in skoz v delavnici.
Ste zato namesto krojača postali glasbenik?
Izučil sem se za krojača in za sabo imam dve leti glasbene šole. Ker sem veliko vadil, sem napredoval. Sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo sem delal tako, da o tem doma niso nič vedeli. Ker sem imel premalo glasbenega znanja, sem skoraj obupal. Vsi vrstniki so imeli šest let glasbene šole. Nisem si mislil, da bom naredil sprejemne. Bilo nas je osem, vzeli pa so nas samo štiri.
Zakaj mislite, da so vas sprejeli v glasbeno?
Zahvaliti se imam svoji pridnosti. Veliko sem vadil. Toda vse je bilo bolje, kot biti v delavnici. Za sprejemni izpit mi je učitelj dal tako težko etido, da je nisem doma, ko
sem vadil, nikoli zaigral cele. Vedno se mi je ustavilo na istem mestu. Toda zgodilo se je, da me je na sprejemcu, med izvedbo, profesor prijel za roko, da bi preveril moj prijem in sem nehal igrati. Nadaljujte, nadaljujte, je dejal. Nato pa sem srečno zvozil do konca.
Katero zvrst glasbe ste najraje igrali?
Najraje sem igral pri Mengeški godbi. Pri godbi smo igrali razne uverture, koračnice, venčke, bolj enostavno glasbo. Danes imajo precej večji nabor. Včasih je bil običajen bolj avstro-ogrski in češki način igranja. Domača muzika, pri Alpskem kvintetu mi sicer ni bila najbolj všeč. Zelo pa sem užival v igranju diksilanda. Najraje smo za zabavo ob koncu tedna igrali v Kamniku. Ob nedeljah so bili mladinski plesi v Burutani. Zabava in dobra glasba. Zasedba na odru pa je bila vsakič drugačna. To je bilo okoli leta 1957, preden sem šel v vojsko.
Vas danes še kdaj prime, da bi vzeli v roke klarinet in zaigrali?
Seveda me prime, da bi v roke vzel klarinet, a žal ne gre. Tresoče roke mi ne dovolijo igranja.
Bili ste tudi prvi kapelnik veteranske godbe.
Leta 2000, ob ustanovitvi, sem postal kapelnik veteranske godbe. Bil mi je pravi izziv, ker so nekateri po tridesetih letih zopet prijeli inštrument v roke in tako začeli
Zaradi tovarne so v Mengeš prišli ljudje z različnim znanjem. Delali so vsa godala, tamburaške inštrumente za celo Jugoslavijo. Na koncu so delali le še harmonike in kitare. Bili pa so veliki strokovnjaki. Šolske harmonike so bile najboljše.
Leta 2000 je postal prvi kapelnik novoustanovljene veteranske godbe
Mengšan - september 2018
9
Intervju: Vinko Sitar
Člani zasedbe iz leta 1956 z leve: Alfonz Savnik - trobenta, Vinko Sitar - klarinet (okostnjak), Tone Veleberi - harmonika, Tone Rogelj - kitara, Ernest Kvartič - bariton
skoraj znova. Toda po dveh letih truda smo se uigrali in je šlo.
Pa še vedno kdaj greste poslušat svoje kolege pri godbi?
Včasih še grem med veterane. A samo poslušat.
smo jih dobili pri Alpskem kvintetu. Bilo je veliko doživljajev, lepih, a tudi garaških. Toda glasba je nekaj čudovitega, sicer ne bi zdržal vsa ta leta. In niti enkrat nisem zamudil na nobeno vajo. Vedno sem prišel pet minut prej. S tem pokažeš odnos do drugih in sebe.
1975 do 1985. Koncerti so se vrstili vsako jesen in trajali po tri mesece. Nastopali pa smo tudi na nemški televiziji v oddaji Lustige musikanten.
Glasba vas je popeljala v svet in dala drugačno dimenzijo. Ali kaj pogrešate tiste čase?
Danes ne pogrešam več tistega obdobja. Toda, ko sem nehal igrati, sem se enkrat usedel v avto in obiskal vse kraje, kjer smo včasih gostovali.
Glasbo ste želeli približati tudi svojim otrokom.
Tast je bil vešč izdelovanja glasbil, ker je včasih delal v tovarni glasbil v mestu Erlangen pri Nürnbergu, je mojim otrokom naredil majhne violinice. Jaz pa sem vztrajal, da sta se oba sinova, zaradi splošne izobrazbe, učila igrati na inštrument. Najmlajši Peter je začel igrati trobento, starejši Martin pa pozavno. Mlajšega je kmalu prevzela košarka bolj kot trobenta. Starejši pa je vztrajal do dileme za glasbeno srednjo, da ali ne, a si je na koncu premislil. Toda od takrat dalje igra v Mengeški godbi pozavno.
Za vaš trud ukvarjanja z glasbo so se vam zahvalili tudi pri Zvezi slovenskih veteranskih godb in postali ste njihov ambasador.
Nagrade bi morali kot spodbudo dati mla-
In kaj vas je držalo pokonci, vam dajalo energijo za številne nastope in vaje?
Zagotovo veselje do glasbe in vedno se je dogajalo kaj novega. Nikoli nista bila dva
"Dandanes otroci po šestih letih učenja glasbe znajo toliko, kot smo včasih znali po končani srednji glasbeni šoli, to pa je že skoraj profesionalno"
dim, ne pa nam starim. Res je, dobil sem plaketo kot ambasador veteranskih godb Slovenije, kot so zapisali, za požrtvovalno delo na področju godbeništva v Sloveniji.
Na kaj ste najbolj ponosni v vaši pestri glasbeni karieri?
Veliko mi pomenijo vse zlate plošče, ki
dneva enaka. Bilo je veliko dogodivščin. Najlepše so bile turneje po Nemčiji. Dvorane pod 2.000 obiskovalci ni bilo. Dobro se spomnim nastopa pred 14.000 poslušalci v Olympic Hall v Munchnu, kjer smo z Alpskim kvintetom imeli največji koncert. Bili so glasbeni programi, kjer je nastopalo več kot trideset glasbenikov. To je bilo od leta
Vinko Sitar je letos prejel plaketo Zveze slovenskih veteranskih godb in postal njihov ambasador
Do mladih gojite veliko upanja. Jim lahko kaj svetujete?
Ne vzamejo si časa za druženje. Danes so jim pomembni samo mobiteli kot najbolj pomemben način komuniciranja. Celodnevne službe, šole jih odtujujejo. Kaj naj jim svetujem, saj se jih ne bo nič prijelo. Včasih smo se mladi družili, smo zvečer šli kam skupaj, danes pa tega skoraj ni več. Mladi so danes preveč obremenjeni. Toda, naj si vzamejo čas zase in za svoje prijatelje.
Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik
OBVESTILA - OGLASI
Če ste si vedno želeli stopiti iz uhojenih poti in spoznati svet navpičnih sten, je morda sedaj pravi čas tudi za vas...
AO Mengeš vabi na tečaj plezanja v kopni skali. Uvodni sestanek bo v četrtek, 8. novembra
2018, ob 19. uri v društvenih prostorih Planinskega društva Janez Trdina Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš. Tečaj plezanja v kopni skali predstavlja prvi
sklop alpinistične šole in je podlaga za nadaljevanje alpinistične šole, ki se bo na AO Mengeš začela februarja 2019!
Dodatne informacije dobite na tel. številki: 041 745 214 (Marjan)
NAP0VEDNIK
dogodkov
8. 11. DOMAČE JEDI NA ŽLICO, ob 17.uri babičini recepti
10.11 2AJTRK V PIŽAMI,
otroška kuharska delavnica 4-10 let ob 9.uri
14. 11. KRUH IN KRUŠNO PECIVO, ob 17 uri
21.11. PRAZNIČNI PIŠKOTI, ob 17.uri
26.11 KULKUHARIJA - kuhanja za najstnike Miklavževa pekarna 11-14 let, ob 17.uri
27.11. Otroška kuharska delavnica
Miklavževi piškoti 6-10 let, ob 17 uri
SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ organizira
S E J E M
rabljene smučarske opreme.-
1.	december 2018, od 9. do 16. ure
in
2.	december 2018, od 9. do 16. ure
v mladinskem centru AIA (za občino Mengeš).
POMOČ NA DOMU
Dom počitka Mengeš izvaja pomoč na domu v občini Mengeš na podlagi koncesije.
Storitve izvajajo socialni oskrbovalci, ki so usposobljeni za oskrbo na domu. Storitve, ki jih izvajamo v okviru pomoči na domu, so: pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjska pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Osnovni namen in cilj izvajanja storitev pomoči na domu je, da upravičencem z našimi storitvami omogočamo čim kvalitetnejše življenje v domačem okolju, hkrati pa s storitvami nadomeščamo institucionalno varstvo. Našim uporabnikom se trudimo ponuditi prijazno in strokovno oskrbo ter jim pomagamo pri ohranjanju samostojnosti v domačem
okolju.
Pomoč na domu izvajamo vse dni v tednu med 7.00 in 14.30, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
NUDIMO TUDI RAZVOZ KOSIL VSE DNI V TEDNU.
Podrobnejše informacije dobite na tel. št.: 051 327 317 ali 01 723 7228 ter na spletni strani: www.dpm.si
Mengšan - september 2018
11
Na dogodku je vsakič več ljudi, ki so mengeško Kuh'no vzeli za svojo
SFt^
9
^Tifl		I
		
		mm
		
V Él	fea	úM
Jesenske mengeške melodije okusov in glasbe
Pred letom dni je prvič zazvenelo in zadišalo iz lonca mengeške kulinarične zgodbe. Melodije okusov in glasbe so letos obiskovalce privabile in razvajale še aprila in junija ter izzvenele v soboto, 20. oktobra.
Nekoliko hladno in megleno sobotno dopoldne na tržnem prostoru se je nato vendarle ogrelo in gostinci so ponudili pester izbor jedi. Ne samo jedi, tudi obiskovalci in preizkuševalci dobrot so družno in uspešno oblikovali pestrost dogajanja, h kateremu je dodal svoj glasbeni izbor še ansambel Odziv. Mengeška kuh'na je znova omogočila prijetno druženje občanov in obiskovalcev iz drugih \V' '■,' krajev tudi še po uradnem zaključku, saj so se organizatorji tudi na zadnji letošnji Kuh'ni potrudili, da je bila pestra ponudba skrbno pripravljena in ljubeznivo servirana. Sicer pa so se »tradicionalnim« ponudnikom prehranskih dobrot: Dobenski hram, Burger-ji Zdenko Džura, Falafel - Maher Kaddoura, Citron - Topolovec Jože, Slaščičarna Flere, Turistično društvo Mengeš in Toma prireditve, tokrat pridružili še HappyPek iz Domžal, Restavracija Zlata kaplja iz Radomelj ter Slaščičarna Bella iz Doba.
Organizatorji se prav lepo zahvaljujemo vsem obiskovalcem in sodelujočim ponudnikom ku-linarike in ob prvi upihnjeni svečki na tortici upamo, da ji ob letu dni sledi tudi naslednja.

Besedilo: Matjaž Repnik Foto: E.V.
Kuharji iz Dobenskega hrama so ponu-: različne enolončnice
Mengšan - oktober 2018 180
Ocvrt piščanec s krompirjem je bil hit pri Toma prireditve
Hrana, ki je dobra tudi za oči
In vse po sprejemljivih cenah
\ M
+ + + +
* * *
i
j'| ll\
I 1	
	
	I" H
	
LS
Dobra družba, hrana in glasba ansambla Odziv
i
V
'f -
KI
Sveže pečene pekovske dobrote Happy peka iz Domžal
iM
6 i
1
A.
T
Vanda Repnik je na prireditev prišla, da se je srečala s prijateljicami. Obožuje ocvrto piščančje meso, ki je bilo tokrat odlično.
Naravnost na Kuh'no je Milica Tomšič prišla s pohoda 12 ur Mengeške. Odlično ji je teknil piščanec. Za sladico pa nekaj okusnega z mangom.
Prireditev je odlična, a bila bi lahko še bolj pogosto, je bila mnenja Ina Malus.
Mengšan - oktober 2018 13
¥ |« * t
i i. ^	vI i ■	j
k* y
' J
rvL m »i
t %
Vaje vrvne tehnike Gasilske zveze Mengeš v Loki pri Mengšu
Pionirji so nastopili na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni
PGD Loka pri Mengšu v obdobju junij-oktober 2018
Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu je bilo v obdobju od julija do oktobra zelo aktivno na različnih področjih svoje dejavnosti.
-	starejše gasilke - 1. mesto in
-	starejši gasilci - 3. mesto;
15. 9.: Državno tekmovanje v orientaciji za mladino, ki je bilo v Moravčah. Sodelovala je ekipa pionirjev in zasedla 6. mesto med 35 sodelujočimi ekipami.
22.	9.: Državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki je bilo v Gornji Radgoni. Udeležila se je ekipa pionirjev. Dosegli so 15. mesto v konkurenci 54 sodelujočih ekip.
29. 9.: Tekmovanje pionirjev za »zlato piko«, ki je bilo v okviru Pikine-ga festivala v Velenju. Ekipa pionirjev je v konkurenci 18 ekip dosegla
1.	mesto. Organizator je bila GZ Šaleške doline. 20. 10.: Tekmovanje v kvizu z gasilsko tematiko, ki ga je organiziralo PGD Študa. Sodelovali sta dve ekipi pionirjev in zasedli 3. in 16. mesto, ter ekipa mladincev, ki je bila 8.
Drugi dogodki:
23.	do 26. 8.: Na Rogli je potekal tabor gasilske mladine v okviru GZ Mengeš. Udeležili so se ga mladi in mentorji iz vseh treh PGD v občini Mengeš.
25. 8.: Sodelovanje na proslavi 130-letnice PGD Prevoje.
2.	9.: Vaške igre v Loki pri Mengšu, kjer je sodelovala tudi ekipa PGD. 9. 9.: Skupinsko slikanje članov društva ob 85-letnici društva. 23. 9.: Gasilska maša v okviru Sejma v Mengšu.
6.	10.: Maša za pokojne gasilce v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu.
7.	10.: Redarstvo na prireditvi - na 7. kolesarski dirki za veliko nagrado občine Mengeš.
31. 10.: Sodelovanje na žalni slovesnosti pred dnevom spomina na umrle pri spomeniku NOB v Loki.
V tem obdobju sta dve članici in en član praznovali 70. rojstni dan in smo jim ob tem voščili ter izročili priložnostno darilo. Udeležili smo se tudi dveh pogrebov članov. Prvega za podpornim članom našega društva in drugega za članico PGD Mengeš.
Besedilo: Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšuc
Sodelovanje operativne enote na medobčinski gasilski vaji v Trzinu Operativna dejavnost:
19. 6.: Gašenje požara v garaži hiše na Kopitarjevi ulici v Mengšu. 27. 6.: Gašenje požara zabojnika za gradbene odpadke na Slovenski cesti v Mengšu.
30. 7.: Gašenje kupa vejevja na Maistrovi ulici v Mengšu. Pri gašenju navedenih požarov so sodelovala vsa tri PGD v GZ Mengeš: Mengeš, Topole in Loka.
14. 9.: Operativne vaje GZ Mengeš glede uporabe vrvne tehnike. 22. 9.: Medobčinska gasilsko-reševalna vaja v Trzinu v organizaciji PGD Trzin.
29. 9.: Vaja evakuacije v OŠ Mengeš v organizaciji GZ Mengeš.
4.	10.: Predstavitev gasilske dejavnosti GZ Mengeš v okviru prireditve otroški Živ-Žav OŠ Mengeš.
5.	10.: 4. gasilski dan PGD Loka pri Mengšu, s prikazom dejavnosti in tehnike za vaščane Loke. Sodelovala je tudi ekipa bolničarjev iz PGD Mengeš, motorist - reševalec iz Reševalne postaje UKC Ljubljana in policist - motorist postaje Policije Ljubljana;
Tekmovanja:
8. 9.: Občinsko tekmovanje v gasilskih veščinah za mladino in starejše gasilce v Topolah. Sodelovale so štiri ekipe:
-	pionirji - 1. mesto;
-	mladinci - 2. mesto;
Starejše gasilke in gasilci na občinskem tekmovanju v Topolah
Mengšan - oktober 2018
14
i V" ■ ■' <"■■■	-„
■■ " 1	11 Wf
f- L-iiVV«•-'■:- V ,-v »^	r- . *
. fl1' t/r- J	' ■ lA * - . _ t
Posledica gašenja gorečega olja z vodo

4. gasilski dan v Loki pri Mengšu
V petek, 5. oktobra, popoldne smo v Športnem parku Loka pripravili 4. gasilski dan, lahko bi rekli dan odprtih vrat na prostem, ki je vseboval zanimiv in strokoven program, ki ga je poleg vaščanov obiskalo tudi lepo število okoličanov. Program, ki smo ga pripravili operativci - Anže Kveder, Sašo Jenčič, Domen Pirnat, Boštjan Čebulj, Robert Ručigaj, Kaja Ručigaj, Urša Brumec, Teja Reven, Blaž Slabajna, Blaž Burgar, Slavko Sedeljšak, Stane Cimerman in Andrej Brojan, je zajemal - prikaz pravilnega in nepravilnega gašenja gorečega olja, prikaz plinske eksplozije, predstavitev gasilskih vozil in opreme, prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporaba defibrilatorja ter predstavitev reševalnega in policijskega motorja in opreme.
Po besedah udeležencev predstavitve smo loški gasilci sodobno in zelo dobro opremljeni in tehniko ter rokovanje z njo odlično obvladamo. Ob tem je treba povedati, da smo bili gasilci najbolj veseli in ponosni, da so nam najbolj prisluhnili najmlajši, naša prihodnost. In ni jih bilo malo, ki so nas spremljali ves čas. Uživali so pri prikazu eksplozij, z vso pozornostjo spremljali praktični prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja, ki sta ga s strokovnostjo prikazala gasilca bolničarja iz PGD Mengeš Miha Žargi in Matjaž Veider in pri predstavitvi policijskega motorja, ki ga je predstavil domačin, policist Sandi Sheikha. Pokazal je še
delovanje merilnika hitrosti, hitrega testa za prisotnost prepovedanih substanc in alkotesta. Seveda je odgovarjal tudi na različna prometna vprašanja. Letošnja novost je bila predstavitev reševalnega motorja, ki ga je predstavil reševalec motorist Benjamin Mešič iz Reševalne postaje UKC Ljubljana. Povedal je, da ima reševalni motor vso potrebno opremo, ki jo reševalec potrebuje, da pomaga ponesrečencem z različnimi poškodbami in bolezenskimi stanji. Največja prednost motorja je manjši reakcijski čas in da zaradi svoje okretnosti pride na kraj nesreče veliko prej kot običajno reševalno vozilo ter tako zmanjšuje možnost za hude trajne posledice poškodovancev.
Gasilci se Mihu Žargiju, Matjažu Veidru, Sandiju Sheikhi in Benjaminu Mešiču lepo zahvaljujemo za njihov doprinos k zanimivosti programa. Ob vsem zanimivem programu smo gasilci poskrbeli tudi za pečen kostanj, saj ga v jesenskih dneh ne sme manjkati. V upanju, da se prihodnje leto spet vidimo, Vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom - Na pomoč!
Besedilo in foto: Boštjan Čebulj, PGD Loka pri Mengšu
Mengšan - september 2018
15
DOBENO
Poučno predavanje o psih
Pravijo, da je pes najboljši človekov prijatelj ... Verjamem, da je lahko res dober prijatelj, čuvaj, zvest, ubogljiv, igriv, a najboljši? Pomembno je, koliko se človek z njim ukvarja in kako ga vzgaja. Naj si odgovor vsak poišče sam, saj verjetno na to zelo vplivajo naše izkušnje s soljudmi (in psi), ki jih srečujemo v življenju. O tem smo na zanimivem predavanju prisluhnili na Dobenu.
Slovenija je pasja dežela, po številu psov na gospodinjstvo sodimo v sam evropski vrh. V Sloveniji ima psa skoraj vsako tretje gospodinjstvo. Letošnjega maja je bilo v centralnem registru psov v Sloveniji registriranih nekaj več kot 215 tisoč psov, po nekaterih ocenah je neregistriranih še od deset do 30 odstotkov psov, kar pomeni, da se realno število psov v Sloveniji približuje številu 300 tisoč. Ker je tudi na Dobenu vse več "najboljših človekovih prijateljev", ki nas osrečujejo, ali pa tudi ne ..., menimo, da bi bilo dobro vedeti kaj več o psih, njihovem značaju, vzgoji, disciplini in ne nazadnje o higieni, saj »imeti psa« ne bi smelo zanemariti spoštovanja in upoštevanja sosedov. Mnogo lepih trenutkov nam nudijo štirinožni prijatelji in lepo je, da se to veselje ne konča na lastnikovem pragu. Zato smo se v turističnem društvu Dobeno dogovorili z našo sova-ščanko Nežo Vižintin, da nam posreduje svoje izkušnje in strokovno znanje o psih, ki ga je pridobivala v Angliji in na Škotskem, kjer je prejela tudi njihov strokovni certifikat. Tako smo v četrtek, 11. oktobra, ob 19. uri v posebni sobi KT Blaž organizirali strokovno predavanje o naših kosmatincih. Nežino predavanje je bilo zelo strokovno, poučno in izčrpno, saj je zajelo vsa področja, ki se nanašajo nanje; komunikacija s psi, učenje oz. vzgoja, prehrana, bolezni, značilnosti pasjega obnašanja, kaj in kako pes sporoča nam, najpogostejše napake, ki jih delamo pri vzgoji, oz. naša pričakovanja ... Predavanje je trajalo dobro uro, nato pa so sledila še različna vprašanja prisotnih, ki so se nanašala na konkretne primere iz njihove prakse. Neža je dobrovoljno in obširno odgovarjala nanje.
Zanimivo je bilo opažanje enega od prisotnih: » ... in me čudi, da niso prisotni tisti, katerih psi povzročajo največ nejevolje pri sosedih, ker .«
Močno upamo, da bodo Nežine izkušnje in nasveti, ki nam jih je podala na predavanju, pripomogli k boljšemu poznavanju pasjega obnašanja in ne nazadnje sožitju med vaščani in psi!
Delovno-čistilna akcija v letnem gledališču Mengeš
Kot se vsako jesen spodobi, smo tudi letos oktobra taborniki uredili okolico našega doma. V soboto, 13. oktobra, smo uredili notranjost hiške, zunanjo ploščad in nažagali les za kurjavo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri tem priskočili na pomoč.
Besedilo in foto: Blaž Slabajna
mmm I
••"'K' ar m^gg.


i1-
• ¡f
H-	"	Tik ■	J	■ - - '	-J
Hk
iš£L Je ■
> AJ^
MENGEŠKI UTRIP
Rodov izlet na Roglo
Mengeški taborniki smo se v soboto, 20. oktobra, odpeljali na izlet na Roglo. Ob prihodu na vrh smo se najprej podali po krožni Škratovi učni poti. Na poti smo spoznali značilne prebivalce tamkajšnjih gozdov in se povzpeli na 30-metrski razgledni stolp na vrhu Rogle. Ker smo uspešno rešili vse naloge na Škratovi poti, smo se za nagrado spustili še po strmini letnega sankališča Zlodejevo.
Lačni izletniki smo lakoto potešili na turistični kmetiji Arbajter. Postregli so nam z domačimi dobrotami, kot so jelenova salama, pohorska zaseka, salama divjega prašiča ter lonec Arbajter. Na kmetiji vzrejajo jelene, ki jih je lastnik priklical in nam jih dovolil nahraniti.
Besedilo in foto: Blaž Slabajna
TOPOLE
Dan odprtih vrat v PGD Topole
Oktober je mesec požarne varnosti in je zato za gasilce eden od pomembnejših mesecev. Namenjen je ozaveščanju varnega ravnanja z ognjem in predstavitvi širokega nabora nalog in spretnosti prostovoljnih gasilcev. V petek, 19. oktobra smo v ta namen v gasilskem domu Topole organizirali Dan odprtih vrat. Prikazali smo vajo razreza karamboliranega vozila in reševanje ponesrečenca iz njega.
Vlogo ponesrečenca v karamboliranem vozilu je pogumno odigral Blaž in se prepustil »reševanju« izurjenih gasilcev iz Mengša. Njihov prikaz je bil realen in zelo poučen, obsegal je vse faze razreza vozila in varnega umika ponesrečenca. Pri tej vaji smo lahko samo opazovali, zato pa smo pri prikazu gašenja gorečega olja lahko tudi sodelovali. Ta prikaz je obsegal zažig olja in varno gašenje, pri čemer se ne uporablja voda, ampak druga gasilna sredstva. Poskusil je lahko vsak, tudi otroci. Po prikazu vaj je sledila pogostitev udeležencev in druženje.
Besedilo: Mateja Kržin Foto: Bogdan Urankar
Ob zaključku 26. Sejma
Čeprav nam vreme na tokratnem 26. Sejmu v Mengšu ni bilo naklonjeno tako kot v preteklih letih, lahko trdimo, da nam je uspelo izpeljati večji del obsežnega in bogato zasnovanega programa. V soboto nam sicer ni uspelo izvesti nekaterih dogodkov na prostem, vremenu primerno pa je bila okrnjena tudi ponudba na stojnicah.
Na območju Kulturnega doma ter sprehajalnih površin Staretovega drevoreda in Muljave je svojo raznoliko ponudbo predstavilo 85 razstavljavcev, med njimi številni rokodelci, ki vsako leto znova navdušujejo obiskovalce od blizu in daleč s svojimi rokodelskimi spretnostmi in prikazi izdelave. Veseli smo, da sejem nenehno pridobiva na kvaliteti in pestrosti ponudbe. Stalni razstavljavci so dokaz, da je naš sejem dobro organiziran in obiskan, novi pa kažejo na to, da se dober glas hitro širi. Ne nazadnje za prireditev lahko celo navedemo, da ima mednarodni karakter, saj so bili med stojnicami tudi ponudniki iz Beljaka in iz hrvaške Istre.
Uspešne izpeljave programsko zahtevnega projekta si vsekakor ne moremo zamisiti brez kakovostne vključenosti in podpore številnih domačih in okoliških društev, ki s svojim sodelovanjem skrbijo za ohranjanje bogate kulturne dediščine in tudi za uspešno promocijo Mengša. Posebnost letošnjega dogodka je bil vsekakor prikaz »Ohceti po stari šegi« s povorko, šrango ter prikazom same ohceti, kar smo dopolnili še s prikazom starih kmečkih opravil od ličkanja koruze, žganjekuhe, prešanja jabolk in priprave mošta, mlatenja slame, žaganja drv, izdelovanja izdelkov iz ličja, klepanja kose pa vse do priprave kruha za peko. Vsekakor so nepozabne vtise in občutke zadovoljstva povzročili tudi vsi akterji sobotnega večernega koncerta oz. spektakla Mengeške godbe.
Zato iskrena hvala vsem nastopajočim, stojničarjem, sponzorjem, društvom, delavcem in obiskovalcem v želji, da se snidemo ponovno v začetku prihodnje jeseni.
Še naprej se bomo trudili, da bo Sejem v Mengšu ostajal prepoznaven in programsko privlačen dogodek za vse generacije občanov ter razlog, da si prebivalci iz bližnje in daljne okolice vzamejo čas za obisk našega čudovitega in prijaznega mesta.
Besedilo in foto: Matjaž Repnik, Kulturno društvo Mihaelov sejem in
Toma prireditve
MENGEŠKI UTRIP
Po planinskem taboru se Marti Došan priznanje zopet družimo s Palčkom za najlepše gorenjske Pohajalčkom	nageljne
Letošnji tabor smo planinci postavili nedaleč od našega kraja, tam nad Žirovnico, v dolini Završnice ob akumulacijskem jezeru. Velik prostor z »all-inclusive« storitvami bi lahko rekli, saj niso manjkala igrišča, ogromen šotor, wc-ji »dixi« in čudovita okolica z odličnim izborom za naše skoraj vsakdanje ture. Delitev v skupine - najštevilnejši so kot vsako leto stopali po srednjih turah in osvojili Stol, Roblekov dom, Zelenico, najmlajši s starši pa so se potikali po arheološkem najdišču Ajdna, planinah pod Stolom, do Sv. Lovrenca, medtem ko so drugi kondicijsko bolj razpoloženi odšli na Brezniške peči, Begunjščico in še drugod.
Vročinski val, ki smo ga že leto poprej doživeli v Logu pod Man-grtom, nam letos ni prinesel hudih ur, saj je bližina gozda poskrbela za prijetne temperature. Ob večerih je lansko popularno Šifrerjevo Gorsko rožo zamenjala Smolarjeva pesem 20 ljubic. Hvala vodnikom in kuharicama za doživet 9-dnevni tabor, seveda pa hvala udeležencem za zaupanje, dobro voljo in pomoč. Sezono 2018/2019 smo začeli s prvo turo Palčka Pohajalčka, in sicer na Rogli na Škratovi učni poti. Iskali smo žige, spoznavali značilnosti tega dela Pohorja, premagali razgledni stolp, predvsem pa se imeli super v tako prelepi naravi. Nadaljevali bomo vsak mesec, naslednjič, že 18. novembra gremo na Križno goro. Seveda pa se nam lahko pridružite tudi na drugih turah, ki so že zapisane na spletni strani ali FB strani. Popestrite si dneve na planinski način!
Besedilo in foto: Nika Zavašnik
Gorenjska turistična zveza je na letošnjem, že 48. srečanju gorenjskih turističnih delavcev, ki je bilo oktobra v Kranju, podelila več priznanj v okviru akcije TZS "Moja dežela - lepa in gostoljubna" in pod sloganom: Dober zgled, drobne posebnosti, ki bogatijo kraj izbrala več lepo urejenih krajev po Gorenjskem.
Priznanja so prejeli tudi najbolj prizadevni člani turističnih društev, podeljena pa so bila tudi priznanja za najlepše gorenjske nageljne. Med tremi izbrankami na Gorenjskem je bila tudi Marta Došan iz Topol pri Mengšu.
Besedilo in foto: Mirjam Pavlič
■H. ' fl^^KVnBiJTt	' ■ H
< tv % ■	ltt^
Á'. ■ i' •
Prejemnice priznanj za najlepše gorenjske nageljne
Kino ob polni luni
Na Mengeški koči je v soboto zvečer, 20. oktobra, potekala prva projekcija slovenskega filma v Mengšu. V uti ob Mengeški koči se je zbralo kar nekaj ljudi, ki so z navdušenjem na velikem platnu spremljali projekcijo znanega slovenskega filma Pastirci.
"Osnovna ideja je, da bi si Mengšani vsak mesec ali teden ogledali kakšen dober film v dobri družbi. Poudarek naj bi bil na starih slovenskih filmih z dušo. Filmski večer bo namenjen tako starejšim kot tudi otrokom, ki bi jih s filmom odtegnili od računalnikov. Ob slovenskih filmih pa bi si lahko ogledali tudi, kako so živeli naši starši in dedje. Danes so na vrsti Pastirci. Z redno projekcijo bi sicer začeli prihodnje leto maja, vsak petek zvečer," je povedal upravitelj Mengeške koče, Jure Repan-šek. O tem, kako je prišlo do ideje, pa pravi: "O ideji kina na prostem sem že dolgo časa premišljeval. Večkrat smo v uti gledali nogomet in
me je naenkrat prešinilo, da bi si razen športa lahko ogledali tudi kakšen film. In tokrat že imamo predpremiero s Pastirci." Film Pastirci pa ni bil izbran čisto po naključju. V njem je kot desetletni fant nastopal Bogo Ropotar, ki je v mladosti izkusil radosti filmske zvezde. Med premorom je zbranim pripovedoval o doživljajih mladega igralca, filmskih snemanjih in promocijskih nastopih na premierah. V tistih časih je v otroških vlogah uspešno igral v kar nekaj slovenskih in tudi jugoslovanskih filmih.
Besedilo in foto: E. V.
Bogo Ropotar je med projekcijo komentiral svoje filmske uspehe
MENGEŠKI UTRIP
Dom počitka Mengeš postal Demenci prijazna točka
V petek, 12. oktobra, je Dom počitka Mengeš tudi uradno postal Demenci prijazna točka. Lidija Krivec Fugger, direktorica Doma počitka Mengeš, je odločitev pojasnila: »V Domu počitka Mengeš smo že leta 2002 en oddelek doma prilagodili za bivanje dementnih varovancev. Zaposlene smo posebej izobrazili, saj se zavedamo, kako pomembno je poznavanje te bolezni.« Uradno sta Demenci prijazno točko z nalepko razglasila Lidija Krivec Fugger, direktorica Doma počitka Mengeš, in David Krivec, namestnik predsednice Spominčice - Slovenskega združenja za pomoč pri demenci, ki je izpostavil: »S posebnim programom širimo znanje o bolezni in to ne samo med bolnike in njihove bližnje, ampak si želimo znanje prenesti v lokalne skupnosti. S tem je sobivanje tako za bolnike kot za okolico bolj prijazno.« Udeležence slavnostne razglasitve je pozdravil tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Zahvaljujem se direktorici in vsem v Domu počitka Mengeš za inovativnost, novo znanje, ki ga prinašajo v naše okolje. Demenca je bolezen, ki ne zaznamuje le bolnikov, ampak pomembno vpliva tudi na bližnje, tako sorodnike, prijatelje in sosede. Posebej zanje je pomembno, da lahko dobijo več informacij.«
Uradno sta Demenci prijazno točko z nalepko razglasila Lidija Krivec Fugger, direktorica Doma počitka Mengeš, in David Krivec, namestnik predsednice Spominčice - Slovenskega združenja za pomoč pri demenci
Slavnostna razglasitev Demenci prijazne točke se je začela z nastopom pevskega zbora Doma počitka Mengeš in otrok Vrtca Mengeš, ki so se jih varovanci doma še posebej razveselili. Sledil je nagovor Davida Krivca, namestnika predsednice Spominčice - Slovenskega združenja za pomoč pri demenci, ki je predstavil začetek akcije vzpostavitve mreže Demenci prijazne točke, ki se je zaradi interesa in zanimanja spremenila v Demenci prijazno okolje. V prvi fazi je Demenci prijazna točka namenjena vsem bolnikom, ki lahko živijo sami, njihovim svojcem, prijateljem in sosedom. Opozoril je, da je poznavanje bolezni pomembno za zmanjševanje stresa tako pri bolniku kot pri svojcih. Prav tako je vedno dobrodošlo znanje o zdravstvenih vidikih in možnostih socialnega varstva, ki ga imajo dodatno usposobljene osebe na Demenci prijaznih točkah. V okviru točke se organizirajo tudi različne delavnice. David Krivic je posebej opozoril: »Z vsemi aktivnostmi želimo zmanjšati stigmo o demenci, ker bomo tako vsi skupaj lažje živeli.« Aktivnosti povezane z demenco v Domu počitka Mengeš je predstavila Lidija Krivec Fugger, direktorica Doma počitka Mengeš: »V domu za de-mentne bolnike, poleg posebnega oddelka za naše varovance, organiziramo tudi integrirano obliko varstva. Za svojce pripravljamo delavnice in druge oblike izobraževanja, predvsem z namenom zmanjševanja stisk tako za bolnike kot bližnje. Posebej smo ponosni na novo pridobitev,
z Demenci prijazne točke bomo naše znanje širili tudi v lokalno okolje. Organizirali bomo tudi ločena izobraževanja za vse zainteresirane ponudnike različnih storitev, da bodo lahko sprejeli stranke z demenco.« Po uradnem odprtju Demenci prijazne točke je vse navzoče nagovoril tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Občina Mengeš izvaja različne aktivnosti, s katerimi je prijazna starostnikom, zato se še posebej zahvaljujem direktorici in zaposlenim v Domu počitka Mengeš za pobudo in inovativnost. Čestitke ob vzpostavitvi Demenci prijazne točke. S svojim znanjem in izkušnjami boste pomagali našim občankam in občanom. Hvala za vašo pomoč in pripravljenost, da izobražujete bolnike z demenco, njihovim bližnjim pa lajšate bivanje z njimi.« Slavnostna razglasitev se je zaključila s pogostitvijo in druženjem z varovanci doma. Udeleženci otvoritve so prejeli tudi knjižico Demenci prijazne točke, v kateri so predstavljeni sama bolezen, mreža Demenci prijaznih točk oziroma Demenci prijazno okolje, opisani so načini za prepoznavanje demence in predstavljeni načini pomoči osebam z demenco. Zaposleni Doma počitka Mengeš so po zaključeni slavnostni razglasitvi vse zainteresirane udeležence ter vse občanke in občane še posebej prijazno povabili, da se oglasijo na Demenci prijazni točki in se seznanijo s to boleznijo.
Besedilo in foto: Tina Drolc
Franc Jerič, župan Občine Mengeš, se je zahvalil Lidiji Krivec Fugger, direktorici Doma počitka Mengeš, za pobudo in inovati-ven pristop ter da bodo s svojim znanjem in izkušnjami pomagali našim občankam in občanom
20
Mengšan - oktober 2018
Telovadba z otroki vrtca Sonček in Šolo zdravja
V okviru Simbioze, ki je potekalo od 15. do 20. oktobra in je to že peto vseslovensko medgeneracijsko druženje oziroma gibanje, je Šola zdravja organizirala že drugo leto jutranjo telovadbo z otroki vrtca Mengeš. Namen teh akcij je, da se medsebojno družimo in spodbujamo k zdravemu načinu življenja. Pomembno je, da se vse življenje gibamo in gibanje je življenje.
Prav zaradi tega namena je Šola zdravja, skupina Mengeš Mali izvedla skupno jutranjo telovadbo "1000 gibov" po metodi dr. Nikolaja Grišina z otroki in njihovimi vzgojiteljicami vrtca Sonček iz Mengša. Povabili so tudi njihove babice in dedke, ki so prišli iz različnih krajev, tako da so skupaj potelovadili. To je bilo res prisrčno druženje, saj je bilo videti nasmehe na obrazih v obeh generacijah.
Obojestransko so se dogovorili, da to druženje postane njihova tradicija, ker le tako lahko to prenašamo na mladi rod. Po končani telovadbi so se še malo družili, poklepetali in vzgojiteljice so za vse pripravile malico s čajem, jabolki in keksi. Hvala za sodelovanje in se vidimo prihodnje leto!
Besedilo in foto: Majda Golob, vodja skupine Mengeš Mali
Pisani oktober pri mravljicah
V mesecu oktobru je na naša vrata potrkala tetka jesen. V okviru te pa se je dogajalo marsikaj zanimivega. Prvi teden v mesecu oktobru je bil teden otroka. Ob tednu otroka smo si ogledali gledališko predstavo, se predstavili na modni reviji z dežniki, razveselili ob poslušanju otroškega pevskega zbora, družili z drugimi skupinami in se prepuščali likovnemu in plesnemu ustvarjanju. V drugem tednu smo se skupaj s starši srečali na kostanjevem pikniku, na katerem smo se sladkali s kostanjem, palačinkami in se pridružili raznim delavnicam.
Jesen nam je prinesla s seboj polno novih dogodivščin in spoznanj. Lepe oktobrske dni smo izkoristili za sprehode in bivanje zunaj. V drevoredu, kjer se dnevno sprehajamo, smo opazovali drevesa, ptice in liste, kako spreminjajo svoje barve in padajo z dreves. Jesenske živali smo spoznavali preko knjig, plakatov in pesmic. Veverico smo spoznali v živo, saj smo jo srečali na sprehodu, ko je veselo skakala iz drevesa na drevo. Spoznavali in okušali smo jesensko sadje (hruške, jabolka, grozdje), ki ga imamo v naši sadni košari v igralnici. Lepe oktobrske dneve smo zaključili z izdelavo naše buče strašilke.
Besedilo: Melita Podgoršek Foto: Matjaž Kolar
Ustvarjalna delavnica z Ano Marijo Horvat v Vrtcu Mengeš
V	tednu otroka, ki je v letošnjem šolskem letu potekal od 1. do 5. oktobra, je Vrtec Mengeš, enoto Gobica, obiskala akad. slikarka Ana Marija Horvat. Povabili smo jo z namenom, da nam predstavi poklic, ki ga opravlja.
V	dejavnost je bilo vključenih sedem skupin otrok, starih tri do pet let, ki jih je slikarka uvodoma z video predstavitvijo različnih tehnik slikanja in risanja popeljala v brezmejni svet barv, čopičev in platna. Preko pravljične zgodbe o življenju narave je otrokom prikazala akrilno tehniko slikanja drevesa skozi njegov razvoj in letne čase. Ob tem so v malih otroških glavah nastale zamisli, ki so jih mali slikarji s pomočjo svoje domišljije in kreativnosti prenesli na liste papirja. V vseh skupinah, ki so sodelovale pri predstavitvi slikanja na platno, so otroci s pomočjo vzgojiteljic ustvarili čudovita umetniška dela. Umetnine vseh otrok in utrinki njihovega nastajanja v sklopu kreativne delavnice so bili skupaj s sliko akademske slikarke razstavljeni v prostorih vrtca v Mengšu.
Za uspešno izvedeno ustvarjalno dopoldne ter vložen čas in trud se akademski slikarki Ani Mariji Horvat iskreno zahvaljujemo.
Besedilo in foto: Nina Bohinc, vzgojiteljica v oddelku 3-4 let
Mengšan - september 2018
21
MENGEŠKI UTRIP

Mengšani plesnemu klubu Miki pomagali do naslovov svetovnih viceprvakov
Plesalci in trenerji Plesnega kluba Miki iz Domžal smo se septembra udeležili dveh svetovnih prvenstev na Češkem, v Slovenijo pa se vrnili s številnimi vrhunskimi uvrstitvami. V disciplini mladinskih street dance show parov ter mladinskih street dance show solistov sta slovensko himno za naslov prvaka že tretje leto zapored poslušala Maša Skočaj in Žiga Farkaš, prvo leto Valentin Trobevšek. Srebrne medalje in naslova viceprvakov pa so se veselili plesalci otroške ter mladinske street show formacije.
MOO
Plesalci so poletne počitnice skrajšali in plesno sezono začeli že 20. avgusta, ko so se lotili fizične in psihične priprave na svetovni prvenstvi. V dveh zaporednih vikendih so se udeležili kar dveh svetovnih prvenstev, obeh na Češkem.
V	času od 20. do 23. septembra so se v Ustiju nad Labem pomerili najboljši street show plesalci na svetovnem prvenstvu v street show plesih. Trenerji in koreografi Anja Juric, Andraž Mrak in Nastja Horvat so na tekmovanje pripravili kar 62 plesalcev, od tega 6 Mengšank. Ti so z nastopi navdušili mednarodne sodnike in osvojili odlične rezultate, v štirih disciplinah celo najboljše uvrstitve slovenske reprezentance. Tretje leto zapored sta slovensko himno na zlati stopnički pela Maša Skočaj in Žiga Farkaš. Ob tem poudarimo njun prepoznaven stil, predanost treningom, usmerjenih s strani Anje in Andraža, disciplini in stalni podpori staršev. Prav tako se je v pevskih sposobnostih preizkusil Valentin Trobevšek, ki je s točko »Mr. Bean« in številnimi komičnimi vložki predstavil plesno igro na plesišču. Lanski svetovni prvaki, otroška street show formacija, so z rudarsko močjo Mengšank Zoje Novak in Patricije Sicherl, naslov točke je »Rudarjenje«, izkopali srebrni pokal in medalje. Slovensko zastavo so najvišje dvignile tudi Neža Arh, Gaja Paš Šergan, Julija Zorman in Ana Gorenc, plesalke mladinske street show formacije »What if Jack ...«, ki je že peto leto zapored osvojila naslov svetovnih vice prvakov. Trenerja in koreografa Anja in Andraž sta poleg že omenjenih točk tik pod stopničke popeljala otroško pionirsko malo skupino »Na paši«, na sedmo mesto pa mladinsko malo skupino »Kupid«. Članska zasedba je pod vodstvom trenerke in koreografinje Nastje popravila lanski rezultat in z vsebino »High School Musical« priplesala na odlično četrto mesto.
Vsi plesalci mladinske street show ekipe bodo plesno leto zaključili z nastopom na Evropskem prvenstvu v street show plesih v Skopju.
V	času od 7. do 11. novembra bodo branili svoje odlične nastope s ciljem po dosegu zlatih medalj v vsaj treh disciplinah.
V	Pragi se je od 28. do 30. septembra na svetovnem prvenstvu v show plesih, pod vodstvom trenerke in koreografinje Maje Vidonja,
mudila ekipa show plesov, ki je štela 24 plesalk, od tega ena Men-gšanka, Maruša Gale, ki se je s člansko malo skupino z aktualno svetovno vsebino »What have We done to our Planet« kot druga najboljša slovenska mala skupina uvrstila na sedmo mesto. Mladinsko kategorijo je s pravljično vsebino zastopala formacija »The Story of the Tree«, ki je v konkurenci 26 skupin osvojila zlato sredino s 15. mestom.
Vsi plesalci so se pod vodstvom trenerjev na nastope na prvenstvih maksimalno dobro pripravili in trenerjem izvabili solzice navdušenja. Na plesalce kot tudi na trenerje/koreografe smo z nastopi na prvenstvih zelo ponosni. Odplesali so svoje najboljše nastope in kot izbrane v slovensko reprezentanco to tudi odlično zastopali. Domov so se vrnili z novimi izkušnjami, ki so jih prejeli z doseganjem lastnih fizičnih in psihičnih sposobnosti, poglobljenimi prijateljstvi, zgodbicami na poti in na tekmovanjih ter motivacijo po nadaljevanju nabora plesnih znanj. Le-ta smo za prihodnje mesece v klubu nadgradili z dodatnim treningom gimnastike s trenerjem Petrom Sternadom in drugimi plani posameznih skupin. Za izvajanje vsega naštetega se zahvaljujem staršem, ki nas z zaupanjem spodbujate in tudi spodbudite k napredku. Držimo pesti za nastope street show plesalcev na EP v Skopju.
Besedilo in foto: Saša Eminic Cimperman, predsednica PK Miki
Mengšan - oktober 2018
22
Mengšan postal častni občan Logatca
Konec septembra je ob občinskem prazniku logaški župan Berto Menart v Narodnem domu podelil najvišja občinska priznanja. Dolgoletni dolnjelogaški župnik Janez Kompare je za svoje pestro družbeno in duhovno delo, dragocen doprinos k razvoju župnije, krajevne skupnosti in širše skupnosti občine, prejel naziv častni občan.
"Janez Kompare živi in dela v Logatcu že skoraj trideset let. S svojim ustvarjalnim delom je odtisnil pomemben pečat v razvoju župnij v Gornjem in Dolnjem Logatcu, kjer je dodobra razgibal duhovno, gospodarsko, socialno in družabno življenje. Kompare z družbeno in družabno odprtostjo povezuje več kot tristo aktivnih občanov, ne glede na versko pripadnost in svetovnonazorsko prepričanje. Kot župnik in človek je s svojim delom osmislil številna področja človekovega življenja, od duhovnega in gospodarskega do družabnega in socialnega," so povedali na javni obrazložitvi. Delo Janeza Kompareta je bilo opaženo s strani sokrajanov in z nazivom častni občan je dobro ime rojenega Mengšana zaznamovalo širši prostor.
V Logatcu pa svojega pečata ni pustil samo Janez Kompare, temveč tudi njegov brat Tone. Ta je po osamosvojitvi ustanovil prvi katoliški vrtec in dom starejših občanov. Njegovo delo pa je nadaljeval Janez, ko je iz nekdanjega kulturnega doma na Griču zrasla ogromna stavba, ki danes združuje v sobivanju vse generacije.
Besedilo: E. V.
Foto: arhiv F. K.
V spomin in opomin
Pri spomeniku talcem na Zalokah pri Mengšu je bila v sredo, 31. oktobra, žalna komemoracija v spomin na trideset talcev, ki so jih ustrelili Nemci leta 1944. Na tem mestu ob vznožju Gobavice danes stoji spomenik z bronastim kipom talca in petimi granitnimi kvadri z napisanimi imeni ustreljenih. Prireditev je potekala v organizaciji Občine Mengeš in Zveze kulturnih društev Občine Mengeš.
Ob spomeniku so se ob 11. uri zbrali predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mengeš, Društva upokojencev Mengeš, Društvo tabornikov RUP Mengeš, Združenje borcev za vrednote NOB - sekcija Mengeš, Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš in Prostovoljno gasilsko društvo Topole. Slavnostni govornik je bil župan Franc Jerič, ki je povedal: "Spomin na mrtve obeležujemo prvega novembra. To je čas, ko se spomnimo naših najdražjih, ki so nas zapustili. Ostajajo pa del nas, naših družin, prijateljev in znancev. Vsako leto se dan pred dnevom spomina na mrtve tu na tem mestu poklonimo žrtvam druge svetovne vojne, katerih trpljenje se nam je globoko in boleče zarezalo v naša srca." In nadaljeval: "Najbolj čista in iskrena resnica je, da je vsaka mati ob izgubi svojega moža, sina ali hčere izgubila del sebe. Vzeti nekomu življenje je dejanje nepojmljive krutosti," in zaključil z besedami, da so nam ti pretekli dogodki v spomin in opomin, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. Na prireditvi so nastopali tudi: Mengeška godba, moški komorni zbor Mengeški zvon, Urška Brumec pa z ganljivim recitalom. Svoje prapore so nosili predstavniki udeleženih društev.
Besedilo in foto: E. V.
Slovesna podelitev naziva častnega občana Janezu Komparetu
S pozivom, da se tragedija druge svetovne vojne ne bi nikoli več ponovila, je Franc Jerič zaključil svoj govor
Mengšan - september 2018
23
ZANIMIVO
Gruzija in Armenija - deželi na sončni strani Velikega Kavkaza, na meji med Evropo in Azijo -predstavitev v AIA Mladinskem centru
Gruzija se naslanja na visoki Kavkaz z mogočnimi gorami, to je prijetna in zelena dežela z najvišjim evropskim gorovjem, dežela starodavnih pravoslavnih samostanov in cerkva, ponaša se s stražnimi stolpi in načini gradnje. Takoj za Armenijo je razglasila krščanstvo za svojo vero, razvila je svoj jezik in svojo pisavo. Gruzija je dežela prijetnih ljudi in čudovite kulinarike. Ima najdaljšo zgodovino gojenja vinske trte in pridelave vina.
imeniki iz obdobja gradnje samostana in več kot 800 kamnitih grobov z izklesanimi običaji takratnih časov. Ustavili smo se pri slikovitem templju Garni iz helenističnega obdobja. Ob njem je soteska reke Azat z mogočnimi stenami bazaltnih stebrov in z gnezdeči krhkih lastovic. Peka njihovega nekvašenega kruha "lavash" poteka v podzemnih pečeh, sledila je pokušnja kruha in jedi iz razne zelenjave. V čudovitem glavnem mestu Armenije Erevan je sledil ogled spomenika armenskega genocida, poiskali smo smrečico, ki jo je v ta namen posadil naš predsednik Danilo Türk. Stali smo ob ogromnem spomeniku ''Matere Armenije" in v ozadju opazovali nočni utrip mesta. V mestu je glavna katedrala armenske cerkve, v kateri je sedež njihovega katolikosa, ki ga priznava tudi papež, tu je semenišče, biblioteka ... (in), njim katedrala pomeni enako kot Rim katolikom. Rodovitna Araratska dolina skriva mogočen samostan v skali Khor Virap z goro Ararat v ozadju. V tem samostanu je bil zaprt Gregor Iluminator, prvi poglavar armenske apostolske cerkve, mi pa smo bili priča poroki desetletja. Nevesta se je vrnila iz Južnoafriške republike, svatje pa so za ta namen prišli v svojo domovino iz dežel, kamor so se izselili v nemirni zgodovini Armenije.
Na potovanju sem se srečala s tremi meni neznanimi jeziki in pisavo, vendar pa se nisem trudila z angleščino, vedno sem pozdravila z "Dober dan!'', ljudje so takoj začeli govoriti v ruskem jeziku in komunikacija je stekla. Ljudje so zelo prijazni, hrana, sadje, zelenjava, živali, gozdni sadeži, sadno drevje pa je enako kot v Sloveniji, le njihove začimbe naredijo tisti drugačen okus njihove čudovite prehrane.
Besedilo in foto: Agata Štular
Najlepše mesto v pokrajini Kakheti z ozadjem Kavkaza je Sighnaghi, polno je zgodovinskih in kulturnih spomenikov z opečnatim načinom gradnje. Ogledali smo si pravoslavni samostanski kompleks Bodhe, stopili v stik s kamnoseki, spoznali način pridelave vina, njihovo kuli-nariko in polifonično petje pevcev v narodnih nošah. Impresivna Vardzia je v skale izklesano mesto, primerljiva je s turško pokrajino Kapadokijo, to je t. i. Kapadonija Gruzije. Zanimive so jamske poslikave in portret kraljice Tamar. V jamah še vedno živijo menihi. Gruzija je tudi dežela mineralnih vrelcev z žveplom. Vodo smo velikokrat pokušali, v osrčju gora pa smo obiskali mineralne bazenčke, se srečali s kapniki na površju in s pokrajino vulkanskega stekla, imenovanega oksidijan.
Ob gruzijski vojaški cesti smo se ustavili pri spomeniku gruzijsko-ruskega prijateljstva, dovoljene zgodovine obeh dežel s slikami. Na celotnem potovanju smo opazovali ali obiskovali samostane na čudovitih lokacijah z mogočnimi gorami v ozadju. Glavno mesto Tbilisi nas je očaralo z velikostjo, s številom prebivalcev, mogočnostjo, nočnim utripom in varnostjo. Skozi mesto teče najdaljša reka Zakavkazja Mtkvari, nad mestom je mogočna utrdba s spomenikom matere Gruzije. Most čez reko z 10.000 diodami se je ponoči lesketal ob vodometih in osvetljenih stavbah. Nujen je bil tudi obisk kanjona s slapom in obisk žveplenih vrelcev z masažo. Potovanje smo podaljšali v gorsko območje severozahodnega dela Gruzije, v Svaneti z zasneženimi gorami do višine 5000 m. Tu živijo Svanetijci, etnična podskupina Gruzijcev s svojim jezikom. S terenskimi vozili smo se zapeljali do jezer Koruldi v osrčju štiritisočakov. Pokrajino smo lahko primerjali z našo pokrajino Jezersko, le da je bilo vse višje, daljše in širše. Svanetijci imajo ob vsaki hiši utrdbe, nekakšne obrambne stolpe, po obisku nekaj stolpov pa je prišel čas za pokušnjo njihovega čudovitega piva in vina. V vasi Mazeri, kjer smo spali v sobah z ''Bogkovim kotom'', smo se sprehodili ob ledeniški deroči reki do slapa Ušba pod ledenikom in gorami. Uživali smo v kopeli, naš tuš je bil topel slap.
Ob največjem jezeru Armenije Sevan smo se povzpeli na ogled samostana Sevanavark iz 9. stoletja, od koder je čudovit razgled. Ogledali smo si najstarejše še aktivno pokopališče, na katerem so prvi spo-
Armenija je prva dežela, ki je sprejela krščanstvo za svojo religijo, njeni starodavni samostani so postavljeni na čudovitih razglednih mestih. Dežela leži na planoti višine okoli 1000 metrov s čudovitim jezerom Sevan, z zelenimi dolinami in travnatimi planotami, to je dežela okusne hrane, vina in konjaka. Domačini govorijo svoj jezik in se ponašajo s starodavno kulturo in pisavo.
24
Mengšan - oktober 2018
ZANIMIVO
V Mladincu resnična zgodba Barbke Špruk
Na zadnjem predavanju sem spregovorila o svoji lastni izkušnji z depresijo, tesnobo, anksioznostjo in tudi o neuspešnem zdravljenju. Leta 2008 sem zdravje in življenje vzela v svoje roke in začela sama raziskovati, kako naj pozdravim svoje stiske, saj mi uradna medicina ni uspešno pomagala. Proučevati sem začela zakon privlačnosti in našla vzroke svojih težav ter se dokončno osvobodila strahu, da bi se depresija, panika, tesnoba še kdaj vrnile, saj sem spoznala, da sem sama odgovorna za svoje misli in sama ustvarjam svoj svet. Kako mi je uspelo?
■
Misli postanejo stvari, Barbka Špruk. Foto: Brane Tomšič
t
Z vizualizacijo sem začela ustvarjati svoj sanjski svet in verjela, da vse, kar ustvarim v svojih mislih, privlačim v svoje življenje. Postala sem vodja animatorjev zabaviščnega centra Maribor, vodila sem več kot 20 študentov. Na tablo pa sem napisala še eno svojo željo, rada bi odprla svoje podjetje z imenom Angelska dežela. Po naključju sem res kmalu prevzela vodenje in organizacijo za podjetje Škoda Porsche, vodila sem več kot 50 študentov po vsej Sloveniji, da so po trgovskih centrih predstavljali avtomobile. Tako sem začela spreminjati svoje življenje.
Danes živim svoje sanje, saj imam od leta 2013 svoje podjetje in svetujem ljudem, predavam tako o zakonu privlačnosti kot o svoji življenjski poti, kako sem odvrgla psihiatrična zdravila in depresijo, kako sem se pozdravila z naravo ter s spremembo svojih miselnih vzorcev. Še bolj pa sem vesela predavanj po vsej Sloveniji in pozitivnega odziva ljudi, ki se odločijo, da svoje življenje vzamejo v svoje roke, saj je zdravje v nas, mi sami sebi smo najboljši in edini pravi zdravnik!
Tudi v Svetem pismu piše (evangelij po Marku 11:24): »Karkoli prosite v molitvi, verjemite, da ste to že dobili in imeli boste.« Torej, karkoli boste prosili Boga, ali kot to silo imenujete, stvarnik, prasila, narava, kozmus, vesolje ..., dobili boste v svoje življenje, če boste v to močno verjeli.
Ljubezen, odpuščanje in hvaležnost so temelj našega življenja. Obenem pa poudarjam, kako zelo so pomembne besede: Žal mi je. Prosim! Oprosti mi! Hvala! Rad te imam ... Pa še nekaj je pomembno vedeti, preteklosti ne moremo spremeniti, lahko spremenimo le sedanjost, ta trenutek, ki ga živimo, zato začnimo živeti bolj radostno in veselo.
Iz knjige Alkimist, avtorja Paula Coelha, povzemam: "... Ne živim niti v preteklosti niti v prihodnosti. Vse, kar imam, je sedanjost,
samo ta je pomembna. Če znaš prav živeti sedanjost, si srečen človek. Tako lahko razumem, da obstaja tudi v puščavi življenje, da na nebu spijo zvezde, da se vojščaki bojujejo, ker je pač taka človeška narava Življenje bo tedaj zate zabava, veliko slavje, zakaj življenje je zmeraj le trenutek, ki ga živimo ..."
Zakon privlačnosti sta opisovala še dva velika človeka, Albert Einstein in Nikola Tesla. Ob njuni literaturi spoznamo, da nas je sodobno šolstvo prikrajšalo za spoznavanje pomembnih zakonov, zakona privlačnosti in zakona ljubezni. Največ zaslug za odkritje in predstavitev svetu o zakonu privlačnosti ima Louise Hay. Zakon privlačnosti pravi, da se vse enako med seboj privlači, se pravi, da domneva, nasprotja se med seboj privlačijo, ne drži, kajti ista vrsta ptic leti skupaj. Pove tudi, da vse, kar prihaja v naše življenje, privlačimo mi sami. Virtualne podobe, ki jih držimo v svojih mislih, so tiste, ki vse to privlačijo k nam, to je, kar mi razmišljamo. Karkoli se dogaja v naših mislih, privlačimo in kasneje se to tudi manifestira in pokaže v zaznavni obliki kot stvar, snov, materija ...). Eden od načinov, kako razumeti zakon privlačnosti, je, da o sebi razmišljamo kot o magnetu. Magnet namreč vedno nekaj privlači. Zelo preprosto povedano: Zakon privlačnosti pravi, da enako privlači enako. Kot človek imam nalogo, da se oklepam misli na tisto, česar si želim, in da imam v mislih popolnoma jasno sliko, kaj si želim, tako začenjam sodelovati z največjim zakonom vesolja, to je z zakonom privlačnosti. Postali bomo to, o čemer največ razmišljamo in tudi privlačili bomo tisto, o čemer največ razmišljamo. Če nekaj vidimo tukaj (v svoji glavi), bomo to držali tukaj (v svoji roki). To načelo lahko povzamemo v tri preproste besede: Misli postanejo stvari.
Besedilo. Barbka Špruk
Mengšan - september 2018
25
ZANIMIVO
Kako čustva vplivajo na naše bolezni in zdravje
Pred leti sem prvič obiskal zdravnika ajurvedske medicine, ki je na osnovi nekajminutnega pregleda natančno vedel, kakšno je moje zdravstveno stanje, kdo sem, kako razmišljam, kaj vse in kdaj sem dal skozi v življenju ... Nisem razumel, kako lahko vse to ve, ne da bi videl mojo zdravstveno kartoteko ali krvne izvide, zato sem ga vprašal: »Kako veste vse to?« Odgovoril je: »Andrej, vaše telo je le manifestacija, kristalizacija vaših misli in občutkov.«
Človek v življenju potrebuje troje: početi nekaj smiselnega, nekaj, v kar lahko verjame in nekoga, kogar ljubi. Foto: Brane Tomšič
Številni glavoboli in migrene so povezani s skrbmi. Težave z ušesi kažejo na to, da nečesa ne želimo slišati, težave z očmi pa, da nečesa ne želimo videti. Vrat je povezan s fleksibilnostjo v življenju. Aktivno sprejemanje sebe, drugih in življenja, kakršno je, je ključ do zdravja in miru. Predel grla je povezan s strahom. Včasih sem komaj govoril. Ko je bilo treba kaj povedati, sem začutil ogromen cmok v grlu, težave pa so povsem izginile, odkar sem prišel v stik z modrostjo in izjemnimi, svetimi ljudmi. Prijateljeva hči je imela stalno težave z astmo. Z ženo sta se stalno prepirala, saj je ogromno popivala in javno varala, doma pa zelo ignorirala svoje dolžnosti. Ko sta se po več poskusih sprave odločila, da se razideta, je odšla, hči pa je kar naenkrat izgubila vse simptome astme. Otrokovo zdravstveno stanje namreč zelo pogosto odraža stanje odnosov v družini. Alergije so povezane z zavračanjem sebe in okolja, tuberkuloza in težave s pljuči pa s strahom in žalostjo. Ogromno ljudi zboli za pljučnico kmalu zatem, ko izvedo, da bolehajo za kakšno hudo boleznijo. Bolj kot kakšen virus jih načnejo čustva, žalost in obup. Vse je povezano z vsem, srce, sinonim ljubezni, pa je neposredno povezano z zamerami in sovraštvom. Rak, bolezen sodobnega časa, je znan po tem, da telo je samega sebe. Jetra so povezana z jezo in lažjo, zdravila zanjo so toleranca, sprejemanje in resnica. Ena naših največjih laži je prepričanje, da se svet vrti okrog nas.
Revma je povezana s kritičnim pogledom na svet in pretirano navezanostjo na svoje koncepte. Noge so povezane s sposobnostjo pomikanja naprej v življenju, kolena pa z egom. Visoki in nizki tlaki so zelo povezani z našim delovanjem. Če smo preveč napeti in aktivni, bo krvni tlak visok, če pa smo preveč pasivni in nedejavni, bo tlak nizek. Če smo preveč naivni, smo podvrženi infekcijam, če pa smo preveč zaprti, zaprtju ... Prijatelju z diagnozo multipla skleroza so zdravniki omenili, da mu ostaja še maksimalno šest mesecev gibanja, sam pa je z izjemno voljo in celostnim pristopom ter spremembo načina življenja povsem odpravil vse simptome te bolezni. Če ne živiš svojega življenja, ti je tako ali drugače pokazano, da nisi na svoji optimalni liniji. Najprej slišiš nasvet, nato ti to sporoča tudi vest, če pa ne reagiraš niti na to, se ti začnejo vrstiti poškodbe, bolezni in nesreče. Zelo pomembno je biti ti; biti to, kar si, in delovati skladno s svojo naravo. V največji meri na delovanje naših čustev vpliva naš pogled na svet. Nekdo, ki razume, da je najbolj varen in dejansko naraven položaj vseh nas položaj večnega učenca in dobro mislečega do vseh drugih, bo vesolje vsakemu izmed nas, zato da okrepimo razum in omehčamo srce, spretno postavljalo osebno prilagojen poligon, da bo deležen bistveno prijetnejših čustev, kot jih bo sicer užival v polaganju življenjskih preizkusov in prinašanju sreče v življenje drugih ter sebe.
Za odlično zdravje zelo priporočam hrano, primerno vašemu tipu telesa, čim več domače hrane rastlinskega izvora in čim manj, najbolje nič mesa, rib, jajc, alkohola, kajenja . Pomembno je vsak dan iti zgodaj spat in zgodaj vstati. Redno je dnevno treba iskati in vzpostavljati pravo ravnovesje med delom, počitkom, zabavo in razumeti, da človek v življenju potrebuje troje: početi nekaj smiselnega, nekaj, v kar lahko verjame, in nekoga, kogar ljubi.
Besedilo: Andrej Pašec
Obiskal nas je Swami Bhakti Kinkar Damodar iz Indije
Swami Damodar nam je prinesel neprecenljivo znanje o resničnem pomenu joge. Povedal je, da na Zahodu ljudje sledimo različnim dejavnostim v imenu joge, a se nas večina ne zaveda njenega resničnega pomena. Joga pomeni sposobnost, da reguliramo, kontroliramo, povežemo in se vrti okoli treh nivojev obstoja: fizičnega, subtilnega in duhovnega.
" Resnični namen joge je, da se povežemo z večnostjo," pravi Swami Damodar
Ali veste, da v resnici nismo zgolj fizično telo?
V primeru, da bi bili telo, potem bi imeli kontrolo nad njim, vendar je nimamo, saj se je telo od rojstva do zdaj popolnoma spremenilo. Vse celice so se že zamenjale, mi pa smo še vedno ista oseba.
Univerzalna želja vseh živih bitij je živeti večno, imeti znanje in biti srečen.
V tem svetu nihče ne more reči, da obstaja večno, da ima usvojeno že vse znanje in je popolnoma srečen.
Kaj je resnična joga?
Takšna, ki nam pomaga spoznati duhovni nivo. To je univerzalna znanost, ki ni vezana na določeno državo, narod. Deluje za vse enako. Dandanes je veliko vrst jog, ki so neke vrste zabava, vendar ne omogočajo duhovnih izkušenj. Resnični namen joge je, da se povežemo z večnostjo. K temu pripomore molitev iz dna srca, ki pripelje do povezanosti z absolutno resnico, znanjem in blaženostjo (sat-cit-anan-da). Življenje takšne osebe ne bo neznosno, ne glede na okoliščine, v katerih se bo znašla, saj tukaj ni ignorance, tukaj ni smrti. Ta občutek, ta izkušnja, je resnična joga.
Besedilo: Natalija Lužar Foto: Tadej Tominc, http://www.carobni-trenutki.oazaidej.net/
ŠPORT
Mengeška ženska košarka okusila Evropo
Vsako jesen se v Mengšanu oglasi ženska košarkarska sekcija ŠD Partizan. Tudi letos ni nič drugače, saj smo bile aktivne skozi celo leto. Decembra 2017 je ekipa sklenila, da se v letu 2018 udeležimo 10. FIMBA evropskega prvenstva v košarki za veterane Maribor 2018, ki je potekalo od 22. junija do 1. julija 2018. V pričakovanju prvenstva smo se prvo polovico letošnjega leta pripravljale na naš tamkajšnji nastop in se v vmesnem času udeležile tudi turnirja v Dobrovi ter imele nekaj pripravljalnih prijateljskih tekem pred prvenstvom.
Celotna ekipa košarkaric ŠD Partizan Mengeš. Foto: Gašper Bolhar	(FIMBA). Foto: arhiv Fimbe
Nato je nastopil čas prvenstva, ki se ga je udeležilo 132 ženskih in moških ekip iz celotne Evrope. V naši skupini (nad 40 let) je sodelovalo 10 ekip (3 Slovenija, 2 Rusija, 2 Nemčija, Italija, Ukrajina ter Madžarska). Na prvenstvu smo osvojile osmo mesto. Naša ekipa je navdušila tako sotekmovalke (predvsem dejstvo, da v naši ekipi ni nobene profesionalne igralke, ter naša borbenost), kot tudi naše družine, ki so nas ves čas prvenstva spodbujale s tribune in bile naš šesti igralec, za kar smo jim seveda iz srca hvaležne. K našemu dobremu nastopu je pripomogel tudi naš trener na evropskem prvenstvu, Gašper Bolhar - Gapi, ki si je maja in junija vzel čas in nas v kratkem času dobro pripravil na prvenstvo. Naše sodelovanje je povzel z naslednjimi besedami: »Vsako evropsko ali svetovno prvenstvo pod okriljem FIMBE je povsem nekaj drugega, kot katerikoli drug mednarodni turnir, ki jih je v tej regiji kar precej. Ekipe, ki nastopijo na prvenstvu, se morajo soočiti s številnimi tekmami v le nekaj dneh, medsebojnim vzdušjem, kar vedno ni lahko in seveda z določenimi nalogami na igrišču, kar je pomembno v vsakem športu. Sam sem kot igralec in trener že osvojil medaljo, zato so izkušnje prepotrebne kot tudi določena mera čustvene prilagodljivosti. Ekipo Mengša sestavljajo igralke, ki imajo rade košarko in te ljubezni zaradi tekmovalnosti, tudi zmag ali porazov, ne gre pokvariti ali celo izgubiti. Moja želja je bila, da košarko kot igro zelo poenostavimo in skušamo čim več teči, kajti na veteranskih turnirjih ne gre pričakovati velikega števila fizično izjemno pripravljenih igralcev oz. igralk, kot tudi ne zakompliciranih taktičnih postavitev. Moje košarkarice so se
v trenutku strinjale z novitetami, le nekaj treningov pa je bilo potrebnih, da so jih uresničile tudi na igrišču. Evropsko prvenstvo v Mariboru je potrdilo točno to, kar smo se pogovarjali vseskozi (dober mesec treningov) in Mengšanke so tekme na prvenstvu, z izjemo zadnje, povsem nepomembne tekme, odigrale vrhunsko. Poraza proti Nemkam, po podaljšku in za točko, sta le plod sekundne nezbranosti, zmaga proti Kranjčankam pa prijetna nadgradnja skupnega uspeha in sodelovanja. Če smo se ob medsebojnih izkušnjah in košarkarskem sodelovanju kaj naučili, česa tudi odvadili, smo v življenjskem smislu stopili na stopničko više. Košarkarsko pa dve ali tri.«
A košarkarsko leto in turnirji se s tem še niso zaključili. Tradicionalno smo septembra že enajstič odrinile na košarkarski turnir v Italijo, v Alassio. Žal zmage letos niso bile na naši strani, zadnja nam je ušla le za piko. A to ni vplivalo na razpoloženje, povezanost in entuziazem za kreiranje novih ciljev.
Kaj nam manjka do boljšega rezultata? Ali nam sploh kaj manjka? Ob pogledu na naše nasprotnice iz tujine, je najverjetneje odgovor na to vprašanje - kilometrina v veteranskih tekmah. V tujini namreč skorajda na 14 dni potekajo turnirji, kar ekipam prinese dragocene izkušnje in s tem seveda tudi rezultate. Zelo zadovoljne smo, da nam je treniranje omogočeno kar na dveh lokacijah v Mengšu. V bližnji prihodnosti pa si obetamo in veselimo tudi nove telovadnice.
Besedilo: Alenka Pustotnik, Gašper Bolhar in Polona Razpotnik
Zahvaljujemo se tudi Tonetu in Bernardi - katerih podpora je neprecenljiva, saj sta nam za čas prvenstva odstopila prenočišče v pravljičnem okolju. Poleg njiju so nam ogromno podporo nudili tudi številni drugi. Prva med njimi je Občina Mengeš, ki razume našo željo po udeležbi na turnirjih. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim sponzorjem in donatorjem: Toyota Adria, d. o. o., IB & M Concultancy, d. o. o., Arhea Solutio, d. o. o., Votan komunikacije, d. o. o., Oleaeuropea Alenka Pustotnik, s. p., EL-TT, d. o. o., AS Domžale, d. o. o., Pavza, d. o. o., Mestna kavarna Primož Rajter, s. p., Tomaž Horvat, Merit HP, d. o. o., Radio Hit, Petrol, d. d., LES-MMS, d. o. o., Avtohiša Real, d. o. o., Občina Domžale.
Mengšan - september 2018
27
ŠPORT
Izjemen uspeh judoista Ni
V soboto, 29. septembra, se je Nik Purnat udeležil močnega mednarodnega turnirja Warsaw judo open na Poljskem, na katerem je nastopilo kar 1800 judoistov iz 33 držav in 309 klubov.
Po sedmih težkih bojih in šestih suverenih zmagah je osvojil odlično drugo mesto v starostni kategoriji U16 do 66 kg, v kateri je nastopilo rekordnih 94 tekmovalcev.
To je zelo velik uspeh za tako mladega judoista in glede na ves trud, ki ga vlaga v ta šport, mu želimo še veliko takih uspehov na njegovi športni poti.
Besedilo in foto: Pika Purnat
Purnata na Poljskem
Katarina Stražar prva, Rok Trtnik drugi v Sloveniji
V Škofji Loki je bil 14. oktobra 2. odprti turnir v namiznem tenisu za mladince in mladinke. Na turnirju je nastopilo 66 mladincev in 29 mladink. Mengšane so zastopali Rok Trtnik, Mitja Zavec, Aljaž Goltnik, Dejan Jokič, Rok Grad, Mark Špo-rar, Katarina Stražar, Nika, Tara in Gaja Kobetič ter Eva Šobar.
Pri mladincih so se v finalno skupino uvrstili Rok Trtnik, Rok Grad, Dejan Jokič in Aljaž Goltnik. V drugi krog so se med 32 najboljših uvrstili Rok, Aljaž in Mitja, med 16 pa Dejan. Rok Trtnik je moral v finalu priznati premoč Luki Brezniku iz Interdiskonta, Ravne na Koroškem. Pri mladinkah so se v finalni del uvrstile Katarina Stražar, Nika, Gaja in Tara Kobetič. Odlično je igrala Gaja Kobetič, ki je še kadetinja, z
Rezultati:
mladinci
2. mesto: Rok Trtnik 9.-16. mesto: Dejan Jokič
mladinke:
1. mesto: Katarina Stražar 5.-8. mesto: Gaja, Nika, Tara Kobetič
mladinko Tjašo Novak je za uvrstitev med osem najboljših tesno izgubila z 2 : 3. Katarina Stražar je suvereno osvojila prvo mesto in vse nasprotnice gladko premagala z rezultatom 3 : 0 ter potrdila, da je najboljša mladinka v Sloveniji.
Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik
Mengeški skakalci v trajno last prejeli pokal Alpe-Jadran
Kakor so septembra jabolka in drugi sadeži dnevno - še zlasti po nalivih - padala z dreves, so smučarski skakalci iz SSK Mengeš prejšnji mesec skoraj dan za dnem osvajali kolajne na različnih preizkušnjah. Pa začnimo z državnim reprezentantom Anžetom Laniškom, ki se je dvakrat prebil v finale tekme za veliko nagrado Mednarodne smučarske zveze (FIS). To mu je uspelo v Rasnovu, kjer je izvlekel 30. mesto, in zatem v Hinzenbachu, kjer je bil z enajstim mestom najvišje uvrščeni Slovenec.
Med dečki, starimi do 15 let, pa je eden od najboljših slovenskih skakalcev Taj Ekart, kar je dokazal z naslovom državnega podprvaka v Žireh. Za nameček si je priskakal še bronasto kolajno na preizkušnji za pokal Cockte v Kisovcu, odličen tretji pa je bil tudi na državnem prvenstvu mlajših mladincev (do 16 let) v Mislinji.
V konkurenci dečkov, starih do 13 let, se je z bronastim odličjem na regijskem pokalu Cockte v Bohinju izkazal Benjamin Bedrač. Kot po tekočem traku so na zmagovalni oder skakali tudi mengeški upi, stari do 12 let. V Mostecu sta se med najboljšo trojico prebila drugouvrščeni Tit Voranc Božič in Nik Bergant Smerajc, v Bohinju je zmagoslavje slednjega
Mengšan - oktober 2018
z drugim mestom dopolnil Timo Šimnovec, na Gorenji Savi pa je bil Nik Bergant Smerajc tretji. V Kranju se je slovesne razglasitve udeležila tudi drugouvrščena Živa Andric (do 11 let), ki je v Žireh opravila z vsemi tekmicami, tam pa je drugo mesto osvojil Alen Pestotnik (do 11 let). Varovanci trenerjev Aleša Selaka in Luke Brnota so sadove dobrega dela obirali tudi na prireditvi za pokal Alpe-Jadran v Sebenjah pri Tržiču, kjer so na stopničke skočili prvouvrščeni Tit Voranc Božič (do 11 let) in Jaka Perne (do 9 let), drugovrščeni Nik Bergant Smerajc (do 11 let) ter tretjeuvrščena Živa Andric (do 11 let) in Alen Pestotnik (do 10 let). Vrhunsko pripravljenost so nato mengeški orliči kronali tudi na tekmovanju za alpsko-jadranski pokal v Žirovnici, kjer si je v močnem deževju prvo mesto priskakal Jaka Perne (do 9 let), drugi mesti sta osvojila Nik Bergant Smerajc (do 11 let) in Alen Pestotnik (do 10 let), na tretjem mestu pa je pristal Tit Voranc Božič (do 11 let). Ob tem je treba pripisati, da so mladi mengeški skakalci za četrto zaporedno ekipno zmagoslavje v konkurenci avstrijskih, italijanskih in slovenskih klubov v trajno last prejeli veliki pokal Alpe-Jadran.
Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Goran Andric
Mengeški orliči z velikim pokalom za četrto skupno zmago v tekmovanju Alpe-Jadran	1W	«■vFjfcji	šff <Z 1l .	
				■
	Sli			
				
Srečanje generacij namiznega tenisa v Mengšu
V petek, 5. oktobra, je bil za mengeški namizni tenis zgodovinski dan. Po uvrstitvi ekipe Cornilleau Mengeš 2 v 1. državno člansko ligo sta se srečali dve generaciji mengeških namiznoteniških igralcev.
Generacija, ki jo uspešno dolga leta trenira in vodi trener Gregor Gostiša, je v preteklosti osvojila številne naslove državnih prvakov v vseh kategorijah, Špela Burgar pa je na evropskem prvenstvu za mladinke osvojila bronasto medaljo. Tudi David Orešnik je osvojil kar nekaj naslovov državnega prvaka in bil uspešen na mednarodnih tekmovanjih.
V	zadnjih letih pa je David Orešnik dozorel kot igralec in postal najuspešnejši trener mlade generacije, ki je pod njegovim vodstvom osvojila več naslovov v posamičnih in ekipnih tekmovanjih, na evropskem prvenstvu pa sta Katarina Stražar in Nika Kobetič osvojili bronasto medaljo.
V	1. krogu slovenske namiznoteniške lige za člane sta se v petek srečali domači ekipi Mengeš 1 in Cornilleau Mengeš 2. V dvorani je bilo praznično in športno vzdušje, zbralo se je več kot 50 gledalcev, predvsem mladih igralcev in staršev, ki so pozdravili vsako uspešno potezo igralcev. Po nepisanem pravilu sta vodji Gregor Gostiša in Žiga Zupan le spremljala svoje varovance, podporo in nasvete pa so si izmenjevali igralci sami. Mladi Mengšani so dvoboj povedli z rezultatom 2 : 0, Rok Trtnik je premagal Andraža Avblja, Aljaž Frelih pa Klemena Jazbiča, David Orešnik je znižal rezultat na 2 : 1, premagal je Nejca Erjavca, Klemen Jazbič pa je izenačil rezultat na 2 : 2. Mladi so nato do konca dvoboja premagovali, najprej Nejc Erjavec Andraža Avblja, Aljaž Frelih pa Davida Orešnika, Klemen Jazbič je znižal rezultat na 3 : 4 in premagal je Nejca Erjavca. Končni rezultat 5 : 3 za ekipo Cornilleau Mengeš 2 pa je potrdil Rok Trtnik, ki je premagal svojega trenerja Davida Orešnika. To je bila odmevna zmaga mlade ekipe.
Še ena zmaga
V	soboto, 6. oktobra, je bil ponoven uspeh mladih Mengšanov, z rezultatom 5 : 2 so v 2. krogu 1. SNTL premagali ekipo NTD Kajuh Slovan iz
Ljubljane, uspešni so bili Nejc Erjavec z eno zmago, Rok Trtnik in Aljaž Frelih pa sta zmagala dvakrat. Ekipo je uspešno vodil Žiga Zupan. 1. ekipa Mengša pa je pod vodstvom trenerja Gregorja Gostiše gostovala v Mariboru, enakovredno so se kosali z večkratnimi državnimi prvaki Maribora do rezultata 3 : 3, ko sta se lažje poškodovala Klemen Jazbič in David Orešnik ternaslednja dvoboja izgubila. Tako je zmaga z rezultatom 5 : 3 ostala v Mariboru.
Besedilo: MLAJ Foto: Janez Stibrič
Tudi oktobra kot po tekočem traku skakali na stopničke
Mengeški orli(či) so tudi oktobra široko razprli krila in jadrali daleč proti dnu skakalnic. Anže Lanišek, član slovenske mlade reprezentance A, je kot naš tretji najboljši skakalec letošnjo poletno različico svetovnega pokala, tako imenovano veliko nagrado Mednarodne smučarske zveze (FIS), v skupni razvrstitvi končal na 37. mestu, na članskem državnem prvenstvu v Kranju pa je pristal na sedmem mestu.
Zelo uspešno je poletno sezono sklenil tudi Taj Ekart (do 15 let), ki se je sredi oktobra na tekmi za pokal Cockte na Gorenji Savi izkazal s tretjim mestom. Z novimi kolajnami so svoje vitrine obogatili tudi mlajši varovanci trenerjev Aleša Selaka in Luke Brnota, ki so tudi prejšnji mesec kot po tekočem traku posegali po najvišjih mestih. Na zadnji postaji za alpsko-jadranski pokal v Trbižu so si tako priskakali kar osem kolajn; z najžlahtnejšo se je na prireditvi v Italiji ovenčal Tit Voranc Božič (11 let), drugi mesti sta osvojila Nik Bergant Smerajc (11 let) in Jaka Perne (9 let), z bronastimi odličji pa so se okitili Timo Šimnovec, ki je zaokrožil novo trojno zmago SSK Mengeš v konkurenci enajstletnikov, Živa Andric (10 let), Alen Pestotnik (10 let), Erik Tomažič (9 let) in Lovro Drnovšek (7 let). V skupnem seštevku tega tekmovanja, v katerem je SSK Mengeš osvojil odlično drugo mesto v ekipni konkurenci, so med najboljšo trojico končali Nik Bergant Smerajc in Tit Voranc Božič, ki sta si delila prvo mesto med dečki, starimi 11 let, na najvišjo stopnico pa se je v seštevku štirih tekem povzpel tudi Jaka Perne (9 let). Končna tretja mesta so osvojili Živa Andric (10 let), Alen Pestotnik (10 let), Erik Tomažič (9 let) in Gal Sedmak (8 let).
A to še ni bilo vse; Nik Bergant Smerajc (do 12 let) in Živa Andric (do 11 let) sta se povrhu veselila tudi naslovov državnega prvaka v Velenju oziroma Logatcu, njuna uspeha pa sta s srebrnima kolajnama dopolnila Tit Voranc Božič (do 12 let) in Alen Pestotnik (do 11 let).
Vsi, ki bi se jim radi pridružili in tudi sami izkusili enkratne občutke letenja, so prisrčno vabljeni na trening v telovadnico osnovne šole v Mengšu vsak ponedeljek med 16.30 in 19.30. Lahko pa tudi pokličejo na telefonski številki 041/767-397 in 041/750-404 ter povprašajo o vsem, kar jih zanima o treniranju skokov.
Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Goran Andric
Mengšan - september 2018
29
SPORT
7. Velika nagrada občine Mengeš
Kolesarsko društvo Mengeš je 7. oktobra odlično izpeljalo novo kolesarsko dirko za pokal Občine Mengeš. Vreme organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno, a so prizadevni člani poskrbeli, da je bila sedma kolesarska dirka za Pokal Slovenije, na kateri so tekmovali dečki in deklice, mlajši in starejši mladinci ter ženske v kategoriji elite, znova odlično in varno izpeljana.
Tudi letos so se v krožni vožnji najprej pomerili rekreativni kolesarji, ki so morali odpeljati deset krogov. Tekma rekreativnih kolesarjev je štela tudi za občinsko prvenstvo. Med moškimi je zmagal Sašo Osenar, drugo mesto je osvojil Franc Jerič, tretje pa Jure Jerič. Najboljša ženska tekmovalka je bila Saša Jeretina, drugo mesto pa je pripadlo Maji Jerič. Absolutni zmagovalec rekreativne dirke med moškimi je bil Kristijan Božnar, med ženskami pa Melita Rotar.
V kategorijah dečkov A in B ter mlajših in starejših mladincev je bila dirka kriterij-ska, kolesarji v mlajših kategorijah pa so morali od starta do cilja na Slovenski cesti odpeljati od dvanajst do osemnajst krogov.
Zmagovalca zadnjih dveh dirk za Pokal Slovenije sta bila na veselje mnogih Men-gšana: med članicami elite Katja Jeretina, med starejšimi mladinci, ki je merila 27 krogov in se je zaključila z vzponom na Mengeško kočo, pa Marko Jeretina. KD Mengeš se zahvaljuje vsem, ki ste priskočili na pomoč pri organizaciji, da je tudi letošnja dirka tako lepo uspela. Posebna zahvala za nemoten potek dirke je namenjena varovanju, ki so ga opravili člani PGD Mengeš, Loka in Topole, na pomoč pa so priskočili tudi člani AMD Mengeš, člani kolesarskega društva in prostovoljci.
Besedilo in foto: Nataša V. Jerič, za KD
Mengeš
Glavni pokrovitelj: Občina Mengeš
Glavni sponzor: Prva hiša - družba za razvoj nepremičninskih poslov
Donatorji: Avtohiša Škoda Škerjanec, lgm d.o.o., Projekt beton, d.o.o., Prevozi Slapar Maks, d.o.o., Tesarstvo Peter Kosec, s.p., Sli-kopleskarstvo Janez Stopar s.p., Trgovina Ha-ni, Pleksi izdelki Saša Jeretina s.p., a2u sport trgovina, Supermetal, d.o.o, Dobenski hram, Mercator, Prodnik d.o.o. In mizarstvo Urbanija Marko d.o.o.
Mengšan - oktober 2018
30
OGLASI
SERVIS LCD T V APARATOV	
	audio ** video servis SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 13 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servis.si Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ
kenwood TELEFUNKEN m BLAUPUNKT FIN LUX JVC TOSHIBA HITACHI	
Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure
OptikaGolavšek
Vida Golavšek s. p.
Slovenska c. 28, 1234 Mengeš
T: 01/7237-968 M: 040-284-081 S: www.optika-golav5ek.5i
BARVITI JESENSKI
KONCERT
Kvintet DORI &SEJMARJI
SOBOTA, 17. NOVEMBER 2018
OB 19. URI
KULTURNI DOM GROBUE
Prodaja vstopnic: 10 €
MELODIJA glasbilad.o.o.,7hlinov trg 4, Mengeš Ikgovlna HA-NI, Grobeljska cesSa 8A, Mengeš Organizator: KD Mihaetov sckjsiiii, Mengeš
Mengšan - september 2018
31
ŠPORT
Ples v dežju
Mengeški rumeni so na deževno soboto, 6. oktobra, gostili ekipo ND Črnuče, ki je še lani igrala v višji ligi in je zaradi tega ter prisotnosti nekaterih znanih nogometnih imen (med drugimi Tiganj - reprezentant Slovenije na svetovnem prvenstvu) veljala za tihega favorita.
Jan Tome, mladinec, ki dobiva priložnost v članski vrsti
Kako drugače kot ples v dežju opisati vrhunsko predstavo domačega moštva proti ekipi iz Črnuč? Domači so začeli v postavi: Brumec, Levec (K), Šuštar, Tome, Ahmetaj, Štruklec, Kmetič, Reven, Duščak, Juras, Krpič, svojo priložnost s klopi pa so čakali: Marinko, Du-jakovic, Sašek, Arh, Potočnik. Začeli so kot vedno silovito, brez strahu, s točnim vedenjem, kaj želijo - nove tri točke. Povedli so v 7. minuti, ko je odbito žogo po topovskem strelu Šuštarja v gol pospravil be-
njamin v ekipi Urban Juras. Napadi niso popustili. Prečka, vratnica, nemogoče obrambe gostujočega vratarja niso dovolile povišanja vodstva vse do 31. minute, ko je po levi strani pobegnil danes razpoloženi Anej Kmetič in črnuškemu branilcu ni ostalo drugega, kot da v kazenskem prostoru s prekrškom ustavi "letečega" Aneja. Anej ni upošteval zlatega pravila v nogometu (igralec, nad katerim je storjen prekršek, ne izvaja 11-metrovke), ampak je kar sam mirno, brez treme poslal žogo v spodnji kot nasprotnikovega gola. V drugem polčasu so se domači pomaknili na svojo polovico, prepustili pobudo gostom in prežali na nevarne protinapade. Priložnosti so se vrstile, tudi tiste najlepše, ko se lahko vratarja vpraša, kam bi želel žogo - v levi ali desni kot, a se rezultat ni spremenil vse do 73. minute. Po strelu iz kota je Anej Kmetič upravičil naziv "leteči" in z glavo zabil žogo pod prečko. Sledile so menjave (Arh, Marinko, Dujakovic in Potočnik), kar pa se ni poznalo pri igri. Tempo je trener Varga še povečal in prav zanimivo je opazovati, koliko ter kako hitro lahko tečejo rumeno-črni. Velika zmaga, brez prejetega zadetka, predvsem pa igra, ki navdušuje in ki je kljub močnemu
deževju privabila številne domače navijače. Bravo fantje, res vas je užitek gledati. Po tekmi je najmlajši v ekipi, a hkrati najborbenejši v ekipi Jan Tome povedal: "V prvih 20 minutah smo igrali dobro, agresivno in s tako igro smo si zaslužili vodstvo. V drugem delu igre smo tekmo mirno pripeljali do konca."
Luka Brumec (pri 22 letih drugi najstarejši v ekipi) je dodal: "Tekma proti ND Črnuče je bila vseskozi napeta in polna tempa. Glede na to, da smo se zoperstavili izkušenejši ekipi od nas, a kljub temu nadzirali tempo skozi celotno tekmo, bi rad pohvalil našo ekipo. Resnično smo mladi, vendar željni nenehnega dokazovanja in predvsem visoko motivirani, kar se odraža v edinstvenem vzdušju. Resnično delamo na igrišču vsi za enega in eden za vse."
Pomočnik trenerja Grega Ciglar: "Današnja tekma je dokaz, da se naša ekipa lahko meri z vsakim nasprotnikom. Vse je v naših rokah - nogah. Če bodo fantje nadaljevali s treningi in takšnim odnosom do klubskega grba, do nogometa, se nam v Mengšu obetajo še lepši, še uspešnejši nogometni dnevi."
Besedilo in foto: Boštjan Marinko
Sosedski derbi v Mekinjah
Nogometni klub Kamnik je na Stadionu Mekinje gostil dolgo pričakovani derbi z NK Labys Mengo 28. Na tribunah se je zbralo lepo število tako domačih navijačev aka Mamuti kot tudi privržencev mengeškega kluba, ki so pričakovali lep nogomet in številne zadetke.
Clirim Ahmetaj aka Beton, mimo njega ne gre nihče. V zadnjih tekmah dokazuje, da si zasluži mesto v prvi enajsterici
Mengšani so začeli v postavi: Brumec (V), Ahmetaj, Šuštar, Štruklec, Omojuwa, Krpič, Duščak, Reven, Juras, Levec (K), Kmetič, na klopi za rezerve pa so bili: Dujakovic, Kunavar, Pustotnik, Marinko, Potočnik, Loboda (V).
Gostje so od prvega sodnikovega piska zaigrali, kot znajo, agresivno s presingom po celem igrišču. Na zadetek ni bilo treba čakati dolgo, saj je vratar Brumec z dolgo podajo odlično zaposlil Omojuwo, ki je sam stekel proti vratarju, ga položil na tla in mirno poslal žogo v mrežo. 1 : 0, vodstvo rumenih!!! Po golu so domačini prevzeli pobudo, zadeli prečko, enkrat pa je po strelu z glavo odlično posredoval razpoloženi vratar Brumec.
V drugem polčasu je igra večinoma potekala na sredini igrišča, saj so se rumeni pomaknili na svojo polovico in čakali na
hiter protinapad. Tega so tudi dočakali, ko je domači obrambi zopet pobegnil letošnja okrepitev Omojuwa, ki je mojstrsko zaposlil Kunavarja, ki pa mu ni uspelo zadeti kamniškega gola iz neposredne bližine. Do konca tekme je bilo moč videti bore malo nogometa, saj so bili živci, še zlasti na strani domačih, čedalje bolj napeti, kar se je odražalo v številnih grobih prekrških in rumenih kartonih. V drugem polčasu je trener Varga opravil vse menjave in v igro poslal Dujakoviča, Kunavarja, Pustotnika, Marinka in Potočnika.
Če strnemo: igra in tekma za pozabo, pomembne so nove tri točke. Trener Varga: »Težka, zelo težka tekma. Ne vem, zakaj danes fantje enostavno niso izžarevali tiste prave, zmagovalne energije. Morda pomembnost tekme, saj sta obe ekipi mladi in so fantje vrstniki, ki se poznajo
32
Mengšan - oktober 2018
Tako mlad, a že eden izmed nosilnih stebrov ekipe - Luka Štruklec - krasi ga zmagovalna mentaliteta in želja po napredku
in so rivali že od malega. V prvem polčasu smo imeli ogromno težav s kontrolo žoge, zato smo v drugem polčasu spremenili sistem igre. Še lani smo takšne tekme izgubljali oziroma so nam nasprotniki v zadnjih minutah odščipnili točko, letos je drugače. Fantje redno trenirajo, so prava klapa in to se pozna tudi na igrišču. Tudi ko nismo pravi, zmagujemo. Tudi zato fantom čestitke za odgarano tekmo, za nove tri točke. Gremo naprej, brez pretirane vzhičenosti, iz tekme v tekmo. Na koncu bi se rad zahvalil tudi mengeški publiki, ki nas v čedalje večjem številu spremlja tudi na gostovanjih in ne samo v »trdnjavi« pod Gobavico.« Nejc Duščak aka Turbo: »Skozi celotno tekmo smo bili pod pritiskom nasprotnika, zato smo tekmo začeli zadržano. Vseeno nam je uspelo zadeti gol, odlična podaja
Brumca in lep zaključek Oduwe. Potem smo se, še sam ne vem zakaj, pomaknili nazaj in se samo še trudili ne dobiti zadetka. Nismo dobro odreagirali na pritisk in provokacije nasprotnika. To moramo v prihodnje izboljšati. Je pa res, da smo danes opravili zrelostni izpit, saj so takšne tekme tiste, ki odločajo o prvenstvu in se na njih ne išče lepota igre, ampak štejejo samo tri točke. Čestitke vsem fantom za prikazano igro, Brumcu za dobre obrambe, poškodovanim Revnu, Arhu, Primožiču in Koscu pa želim čim hitrejše okrevanje.« Clirim Ahmetaj: »Mislim, da smo začeli odlično, imeli nekaj lepih priložnosti in polpriložnosti, a jih nismo vseh izkoristili. Do konca smo igrali dobro in brez večjih pretresov pripeljali tekmo do konca. S svojo igro sem zadovoljen, a imam še veliko prostora za napredek, tako kot cela ekipa. Čestitke soigralcem in seveda trenerskemu štabu, ki opravlja odlično delo tako na treningih kot tudi tekmah.« Luka Štruklec: »Tekma proti Kamniku je bila po mojem mnenju zelo valovita. Začeli smo odlično, s pritiskom na nasprotnika, a smo kasneje prepustili nasprotniku, da nam je vsilil svoj ritem igre. Sam z današnjo igro nisem zadovoljen, je pa res, da so takšne tekme dokaz, da tudi v težkih trenutkih zmoremo in smo prava ekipa. Iz te tekme se lahko marsikaj naučimo in to popravimo na naslednji tekmi. Vseeno pa bi čestital soigralcem za borbo do zadnjega sodnikovega piska!«
Besedilo in foto: Boštjan Marinko
2. OT za kadete v namiznem tenisu
28. oktobra je bil v Logatcu 2. odprti turnir za kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Na turnirju je nastopilo 71 kadetov in 46 kadetinj iz 21. slovenskih namiznoteniških klubov.
Mengeš so zastopali kadeti Aljaž Goltnik, Dejan Jokič, Adam Rakun, Jan Kromar, Jan Šobar, David Grad in kadetinje Gaja Kobetič, Brina in Živa Markič in Neža Pogačar Žun. Tekmovalci pod vodstvom najuspešnejšega mladega trenerja v Sloveniji Davida Orešni-ka krojijo sam vrh slovenskega namiznega tenisa.
Pri kadetih so se po igranju v predtekmoval-nih skupinah uvrstili Aljaž Goltnik, Jan Kromar, Jan Šobar, David Grad, Adam Rakun in Dejan Jokič, Jan Šobar in Adam Rakun sta se uvrstila med 32, David Grad pa med 16 najboljših.
Aljaž Goltnik je do finala vse nasprotnike gladko premagal z rezultatom 3 : 0, Dejan
Jokič pa je v polfinalu premagal Matica Čo-parja iz Savinje z rezultatom 3 : 2. V finalu pa je Dejan Jokič v zanimivi in napeti igri tesno premagal klubskega soigralca Aljaža Goltnika z rezultatom 3 : 2. Pri kadetinjah so se v finalni del tekmovanja uvrstile Gaja Kobetič, Neža Pogačar Žun ter sestri Brina in Živa Markič. Neža Pogačar Žun in Brina Markič sta se uvrstili med 16 najboljših, Gaja Kobetič pa je v finalu izgubila 1 : 3 z Nušo Kadiš iz Interdiskonta Ravne in osvojila drugo mesto. Tekmovalce sta uspešno vodila David Orešnik in Natalija Lužar.
Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik
KULTURA
Sedem septembrskih nastopov Mengeške godbe
Prvi jesenski mesec je bil za mengeške godbenike in godbenice izredno pester. Poleg vaj, na katerih so se nam pridružili štirje novi pripravniki, smo gostovali v Lukovici, Cerknem, v Kamniku, v Jablah snemali promocijski video ter imeli spektakularen koncert na 26. Sejmu v Mengšu.
V Lukovici smo se v soboto, 1. septembra, udeležili srečanja okoliških godb ter obeležili 20-letnico delovanja Godbe Lukovica. Nato smo na povabilo organizatorjev v soboto, 8. septembra, gostovali v Cerknem, na Festivalu Pihnfest. Najprej smo korakali od postojanke do postojanke skozi kraj, kjer so nas prijazno sprejeli domačini ter nas pozdravljali z balkonov in oken ter se na postojankah srečevali še z drugimi povabljenimi godbami, nato pa na končnem zbirnem mestu odigrali krajši koncert. Isti vikend je Kamnik gostil že 48. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec festivala je bila nedeljska povorka, ki se je je, v noše odeta, udeležila tudi naša godba. Naslednjo nedeljo, 16. septembra, smo na gradu Jable snemali kadre za nov promocijski video naše občine. Za piko na i je uspešnim nastopom sledil predzadnji septembrski vikend in naše sodelovanje na 26. Sejmu v Mengšu. Na otvoritvi sejma je tokrat zaigrala naša veteranska sekcija, mi pa smo v soboto, 22. septembra, zvečer izvedli več kot triurni večžanrski spektakel z gosti. V prvem delu je poslušalce navdušil klarinetist Matej Dornik s čudovito izvedbo Avsenikovega Pastirčka, solist Franc Žun s trobento, pa pevska dueta Andreja Mar-čun Kompan in Maja Keržič z Murkami in Žan Avbelj in Maja Keržič s skladbo Prijatelji ostanimo prijatelji, nekaj skladb v godbeni izvedbi pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja ter dalmantinske pesmi s Kvatropirci, ki so zaključili prvi del. V drugem delu smo v novih rock majicah preigravali rock uspešnice. Nekaj udarnih skladb so z nami ponovno zapeli Kvatropirci, na solo kitari pa je navdušil Matic Smolnikar. Slovenske rock uspešnice, ki jih je za godbo priredila Teja Komar, so s petjem popestrili člani ansambla Biseri, za konec pa je z godbo zapel še mlad in talentiran pevec Martin Špendl. V nedeljo dopoldne smo sodelovali pri sv. maši pod šotorom, v popoldanskem zaključku sejma pa smo najprej igrali v povorki za kmečko ohcet, nato pa izvedli še tradicionalni nedeljski koncert.
Pestro dogajanje se bo nadaljevalo tudi oktobra, saj nas čakajo kar trije Oktoberfesti ter vaje za prihajajoče nastope ter tradicionalni novoletni koncert.
Besedilo in foto: Maja Keržič
Tradicionalni popoldanski sejemski koncert Mengeške godbe. Foto: D. L.
Mengeška godba na treh Oktoberfestih
Priljubljeni jesenski praznik piva, oktobrske zabave, po vzoru bavarskega Oktoberfesta s prestami, pivom in klobasicami vedno pogosteje organizirajo tudi v krajih po Sloveniji. Nemški koncern Porsche Inter Auto z več poslovalnicami v Sloveniji nas je tudi letos povabil k sodelovanju.
Mengeška godba je popestrila kar tri Oktoberfeste, in sicer v Ljubljani, Mariboru ter prvič tudi v Kopru. Najprej smo pred začetkom vsakega od dogodkov igrali pred vhodom v šotor, nato pa v sprevodu slavnostno pospremili začetek vsake zabave ter na oder pospremili še skritega gosta, pevca Alfija Nipiča. V vseh treh petkovih večerih skupaj smo zaigrali več kot 5000 obiskovalcem, organizatorji pa so pripravili odlično vzdušje. Upamo, da bomo odlično sodelovanje nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Besedilo in foto: Maja Keržič
Mengeška godba na Oktoberfestu v Mariboru
Novoletni koncert Mengeške godbe
Do konca leta 2018 je še kar nekaj časa, vendar mengeški godbeniki in godbenice že zdaj napovedujemo tradicionalni Božično-novoletni koncert, za katerega je iz leta v leto večje zanimanje.
Pravzaprav bosta koncerta tudi letos dva, in sicer v sredo, 26. decembra, ob 17.00 in ob 19.30 v Kulturnem domu v Mengšu. Tudi tokrat v soorganizaciji s TD Mengeš in podporo občine Mengeš pripravljamo nepozaben dogodek s pestrim glasbenim programom. KD Mengeška godba pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja vam bo tudi letos postregla z nekaj klasičnimi skladbami, v solističnih vlogah se bodo predstavili mlajši člani, izbrane skladbe iz zakladnice slovenske popevke ter božične pesmi pa bo z godbo prepeval solist Matjaž Mrak, odličen glasbenik in pevec ansambla Štajerskih 7. Vstopnice po 5 evrov bodo od ponedeljka, 10. decembra, na voljo v Melodiji Mengeš (Trdinov trg 4 d, Mengeš). Vljudno vabljeni! Hkrati pa vas obveščamo, da bomo v začetku decembra po Mengšu nosili koledarje. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni praznovanju 135-letnice društva, ki jo obeležujemo v letu 2019.
Besedilo: Maja Keržič
Novoletni koncert Mengeške godbe bo tudi letos 26. decembra in
sicer ob 17.00 in 19.30
Zlati mladi mengeški folklorniki
Mladinska folklorna skupina Mengeš je zelo uspešno nastopila na državni reviji odraslih folklornih skupin, ki je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekala v soboto, 20. oktobra, v Žalcu. Na prireditvi z naslovom »Le plesat me pelji« se predstavijo najboljše folklorne skupine v Sloveniji. Revija poteka v dveh delih, najprej v Beltincih konec julija, drugi del pa jeseni v Žalcu. V tej sezoni je status prvokategornikov oziroma najbolje ocenjenih skupin v tristopenjskem ocenjevanju (območno, regijsko, državno sito) prejelo 17 skupin, ki so jih na sedmih regijskih srečanjih izbrali državni selektorji Tanja Drašler, Klemen Bojanovič in dr. Urša Šivic.
Nastopili smo s spletom Frižekson, izbranih plesov iz zahodne Koroške, natančneje iz Ziljske doline v koreografiji dr. Tomaža Simetingerja in v glasbeni priredbi Klemena Bojanoviča. Frižekson je slovenska izpeljanka nemškega pozdrava »Frisch und g'sund«, s katerim so odrasli na Koroškem in drugih severnih delih slovenskega etničnega ozemlja na dan nedolžnih otročičev (28. decembra) hodili od hiše do hiše in že pred novim letom želeli srečo in zdravja. Šego spremlja tepežkanje, pri tem naj bi življenjska moč in rodnost iz šibe prehajala na ljudi. Skupina je znova navdušila z energičnim nastopom in dvignila razpoloženje v dvorani. Po nastopu vseh skupin je napetost v dvorani naraščala, saj so se skupine lahko potegovale za zlato plaketo s pohvalo v različnih kategorijah, ki jih podeljuje strokovna žirija v sestavi: Klavdija Žabot, Evelin Semeši in Daniel Leskovic. Novost letošnjega srečanja pa je bila še nagrada občinstva, saj so vsi gledalci v dvorani ob vhodu prejeli glasovalni listič in ga v premoru oddali v glasovalno skrinjico. Za glasbeno priredbo in izvedbo je Mladinska folklorna skupina Mengeš prejela zlato plaketo s pohvalo. Strokovno žirijo so torej najbolj navdušili naši izjemni glasbeniki Klemen Stopar, Rok Stopar, Blaž Stopar in Marjeta Banko, ki so nadgradili in obogatili glasbeno priredbo avtorja Klemena Bojanoviča.
Najprestižnejšo nagrado za najboljšo predstavo v celoti in tudi nagrado občinstva pa je prejela FS Klas iz Horjula v koreografiji z naslovom Dušo za vesele gosli, v kateri so se lotili interpretacije Cankarjevega Kurenta.
Besedilo: Boštjan Svete Foto: Janez Eržen, JSKD
Območna tematska razstava JSKD - krajina
Junija letos je JSKD IO Domžale razpisal likovni natečaj na temo »krajina«. Ta tematika privlači likovne ustvarjalce že stoletja. V različnih obdobjih so umetniki iskali drugačne rešitve in upodobitve, a vedno sta bili pomembni barva in svetloba. Krajina je še danes zelo aktualna tema za likovne ustvarjalce. V razpisu je bila omejitev na velike formate, saj je morala imeti vsaj ena stranica 100 cm, tehnike in podlage pa so bile proste. Odprtje razstave v Likovni galeriji Domžale je bilo 4. oktobra.
Aleš Koman s sliko "Je kdo tam zunaj?"
Več kot 30 likovnih del so v septembru prejeli na JSKD, tako je bil izbor del za razstavo za umetnostno zgodovinarko Sašo Bučan precej zahteven. Izbrala je 16 likovnih del. Med njimi so se uvrstili na razstavo Leonida Goropevšek s sliko »Tam nekje« 100 x 70 cm, Aleš Koman s sliko »Je kdo tam zunaj« 80 x 100 cm in Milica Tomšič s sliko »V vetru« 80 x 100 cm. Slika Milice Tomšič je natisnjena tudi na platnicah biltena.
Besedilo in foto: Binca Lomšek
Mengšan - september 2018
35
KULTURA
Razstava v stavbi Slovenskih železnic v Ljubljani in "Galeriji na prostem 2018" Novo mesto
V avli upravne stavbe Slovenskih železnic na Kolodvorski ulici 11 v Ljubljani je Likovno društvo Mengeš 8. oktobra postavilo razstavo likovnih del 14 članov in članic društva. Razstavljenih je kar 36 likovnih del različnih tehnik in tematik ter stilov. Na ogled so postavljena likovna dela od realizma, impresije, modernega pristopa, ikone ...
Razstava, ki bo na ogled do 3. novembra, je naletela na zelo dober odziv obiskovalcev in prejela številne pohvale, predvsem za kakovost slik, raznolikost in izvirnost. Takih pohval si v društvu želimo, saj nam dajejo novo energijo in potrjujejo našo usmerjenost v nove izzive in modernejše pristope. Zato smo vedno veseli, če nas kdo povabi v svojo galerijo.
LKD Mavrica Novo mesto je organizator mednarodne slikarske razstave »Galerija na prostem 2018«. Odprtje razstave je bilo v četrtek, 11. oktobra, ob 17. uri v atriju knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Razstavljenih je kar 36 likovnih del, ki so jih avtorji podarili in bodo na dogodku tudi donirana Gimnastičnemu društvu Novo mesto. Razstavo je uradno odprl župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni. Na tej mednarodni likovni prireditvi sodelujeta tudi dve članici našega društva, Leonida Goropevšek s sliko »Megla nad Krko« in Binca Lomšek s sliko »Jasnovidka«, kar pove, da člani Likovnega društva Mengeš delujejo tudi dobrodelno.
Besedilo: Binca Lomšek Foto: Lojze Burja in Binca Lomšek
* i N II
ji
V avli stavbe Slovenskih železnic so postavili razstavo Lojze, Emanuela in Milica
10. Ex tempore Sladka Istra
Mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov »Sladka Istra« je največja tovrstna prireditev v Sloveniji, strokovno pomembnejši del festivala pa so trije sladki natečaji. Del prireditve Sladka Istra je tudi že tradicionalni Ex tempore, ki poteka zadnji vikend v septembru na ulicah našega največjega pristaniškega mesta v Kopru. Slikanja na prostem so se udeležile tri mlajše predstavnice Likovnega društva Mengeš Martina Kozamernik, Špela Magister in Emanuela Rodica.
Bilo je sončno, morsko vzdušje z malo burje, živahno dogajanje na vseh ulicah mesta je privabljalo množice. Marsikoga je sladki del malo zapeljal v pregrehe ... Na platnih pa so kljub temu nastajale umetnine. Martina Kozamernik se je lotila slikanja jadrnic, Špela Magister je »Divjo modrino« prelila na platno, Emanuela Rodica pa je upodobila »Morskega konjička«.
Besedilo: Binca Lomšek Foto: Likovno društvo Mengeš
Ljubezen in slovenski frazemi
V Mladinski center Mengeš se znova vrača mlada ilustratorka Mojca Novak. Od njene prve razstave v aprilu 2016 pa do danes se je Mojčin opus pridno širil in nadgrajeval. Tako nam v mesecu oktobru predstavlja svoje najnovejše kreacije na temo ljubezni, raznolikosti in poznanih slovenskih pregovorov ter pragmatičnih frazemov. Njena izbrana tehnika ostajajo vodene barve na papirju.
Na razstavi lahko sledimo avtoričinim spremembam v kompozicijah. Dela upodabljajo medsebojne človeške odnose, partnerstva, poljubljanje in ljubkovanje in delujejo kakor približani izseki različnih prizorov. Risbo manjšega formata tako v celoti prekrivata človeška obraza, združena v poljub, takšen fokus in pogled od blizu gledalca še bolj približata upodobljencema in njuni intimi. Poleg približanih poljubov so na nekaterih risbah upodobljeni tudi pari, držeči se za roke. Nekateri se objemajo, stiskajo skupaj, drugi se smejijo, kramljajo ali se ljubkujejo. Prikupne pare sestavljajo osebe različnih spolov in ras, s katerimi avtorica nadaljuje svoje prevpraševanje spolnega izraza, medkulturnosti, romantičnosti, mode in raziskuje spekter različnih vrst ljubezni ter partnerstev. Sooči nas s kompleksnostjo in lepoto različnih odnosov in medsebojne ljubezni med prijatelji, družino, sestrami, brati, sodelavci, sosedi in takimi ali drugačnimi partnerji.
Drugi del razstave sestavljajo poznani slovenski frazemi in pregovori, kot so ''pojdi se solit'', ''kjer je dim, je tudi ogenj'' in ''nesreča nikoli ne počiva''. Ti so upodobljeni na duhovit in nadvse iznajdljiv način, nad motivom pa je kot naslov zapisan tudi pregovor. Domiselno in dostopno upodabljanje domačih izrekov in njihova raba lahko pripomoreta k boljšemu odnosu do domačega jezika in zavedanja zmožnosti, ki nam jih nudi slovenščina, saj so nemara mnogi na nekatere frazeme že čisto pozabili, ker jih v pogovornem jeziku skorajda ne uporabljamo več. Na podoben način avtorica ustvarja tudi krajše stripe z vsakdanjo tematiko in resničnimi zgodbami na temo starševstva, slovenskih praznikov, študentskega življenja ter uličnih prigod, prijateljstva zdolgočasene administracije ali nerodnih obiskov pri zobozdravniku.
Večina del je ustvarjenih s skrbno namešanimi vodenimi barvami, nekaj pa je grafike v tehniki digitalnega tiska, ki jih je tudi moč kupiti. Avtorica je svoje risbe in grafike namreč že predstavila širši javnosti na nekaj umetnostnih sejmih, kot je Artish sejem, ki je bil to poletje na Gornjem trgu v Ljubljani. Navkljub veliki zaposlenosti v študentskem svetu na Filozofski fakulteti ter vodenju študentskega koreanističnega društva, avtorica svoja dela dnevno zbira v svoji skicirki, v večji meri pa ostaja pri upodobitvah ljudi in avtoportretov. Pogumno se je lotila tudi eksperimentiranja pri formatu del in pri spreminjanju linij, kontur ter obrob, ki so pri nekaterih novejših delih popolnoma izginile. Vseeno pa ohranja nekakšno nežnost in primarno pastelni izbor barv, ki se nedvomno poda njenemu prepoznavnemu slogu in motiviki. Njena umetnost je prijetna in povedna, skrbno izbrane barve delujejo pomirjujoče, dela so prikupna, motivacijska in z aktualno tematiko.
Čeprav večina njenih del ostaja v skicirki, ki poka po šivih, redno sodeluje na različnih projektih in natečajih, poskrbi pa tudi za večino vabil in plakatov za aktualne dogodke na oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti. Oblikovala je tudi naslovnico knjige za naslovom My Itchy Middle Finger, avtor je Kang Byoung Yoong, korejski pisatelj in profesor na oddelku za azijske študije v Ljubljani. Knjigo prodajajo v Južni Koreji, kjer je bila Mojca tudi na plodni študijski izmenjavi.
Materiala za ilustracije ji tako ne manjka, pred kratkim se je preizkusila tudi v izdelavi vizitk in manjših štampiljk. Vsekakor je vznemirljiv tudi trenutni online izziv, imenovan Inktobe, v izzivu sodelujoči v mesecu oktobru vsak dan objavijo novo, s črnilom ustvarjeno delo.
Na spletnem portalu Instagram - mocculere si je poleg tekočega izziva možno ogledati tudi nekatera druga dela mlade obetavne ilu-stratorke.
Besedilo: Maša Žekš Foto: iz arhiva Mojce Novak
Mengšan - september 2018
37
TRETJE OBDOBJE
£

Za razne dejavnosti in družabno življenje starejših v občini je potreben primeren prostor. Tudi tak, ki bo postal bodoče medgeneracijsko središče, kjer se bodo zbirale različne generacije in plemenitile medsebojne odnose.
Poskrbeti, da do problemov ne bi prihajalo
O tem, kaj je zapisal dr. Jože Ramovš v študiji Staranje in medgeneracijsko sožitje v občini Mengeš, ki jo je pripravil s svojimi sodelavci z Inštituta Antona Trstenjaka in ob pomoči mengeških prostovoljcev, je bilo že nekaj napisanega v prejšnji številki. Študija si zasluži vso pozornost občanov in vodstva občine.
Občanov zato, ker je to korak naprej pri urejanju različnih vprašanj starejših. Pa ne samo sedanjih starejših, tudi mlajših, ki se bodo prej ali slej uvrstili v generacijo starejših. Vodstva občine pa zato, ker mora poskrbeti, da bo to gradivo dobilo dušo in obraz naše lokalne skupnosti, naših potreb in možnih rešitev, strategijo in nabor taktičnih potez za reševanje problemov. V resnici bi ti morali delovati preventivno, torej tako, da do problemov ne bi prihajalo, ker bi deloval sistem, ki bi razna vprašanja reševal sproti. Za mnoge stvari namreč lahko z dobro voljo poiščemo rešitve v občini, da se nam ne bi bilo treba preveč jeziti na državo. »Taprava« država je namreč daleč, vodstvo še najbolj poznamo, če redno gledamo TV. »Lokalna« država pa je tu, vodstvo je med nami, sami smo ga izvolili, da dela nam v prid. Stalno ga je treba spodbujati, če pa je treba, tudi kaj zahtevati.
Srečanje s kandidati za župana
O tem, kako se bodo lotili sistematičnega urejanja vprašanj starejših, smo predstav-
niki Društva upokojencev Mengeš 29. septembra spraševali kandidate za župana Občine Mengeš. Srečanja so se udeležili vsi trije kandidati: Peter Gubanc, Franc Jerič in mag. Tomaž Štebe. Vsi so povedali, da so veseli vabila (prvega takega) in možnosti, da predstavijo svoj program. V 45 minutah, kolikor je trajalo srečanje z vsakim, je bilo možno izpostaviti nekaj glavnih tem. Predstavniki smo poudarjali, da od novega župana veliko pričakujemo. Kot najodgovornejša oseba v občini bo moral poskrbeti, da bo v izdelani strategiji urejanja problematike starejših vsak od udeležencev prepoznal svojo vlogo ter jo izvajal (varstvene institucije, društva, občinska uprava in svet, strokovni organi ...). Ustanovljen naj bo poseben organ kot posvetovalno telo župana. Kandidati so se v glavnem - z manjšimi razlikami - strinjali s pomembno vlogo župana. Veliko pozornosti je bilo namenjene pomanjkljivi zdravstveni oskrbi, kar se vleče že dokaj časa. ZD Domžale mora rešiti problem. Kandidati so se s tem strinjali, le lotili bi se tega vsak nekoliko drugače. Predstavniki smo vztrajali, da se mora
župan osebno odločno angažirati, sploh, če so normativi na naši strani. Izpostavili smo tudi problem informiranja. Starejši namreč z marsičim, kar bi jim pomagalo ali jim pripada, niso seznanjeni. Težave so tudi z varnimi potmi za gibanje v naravi, kar je za starejše zelo pomembno. Finančna sredstva, potrebna za razne izboljšave v življenju starejših, so seveda problem, a so na voljo pri različnih virih, ne samo v občinskem proračunu: ministrstva, skladi evropske unije in še kje. Društva nimajo možnosti, da se javijo na razpise, to bi morala urediti občina. Za razne dejavnosti in družabno življenje starejših v občini je potreben primeren prostor. Tudi tak, ki bo postal bodoče medgeneracijsko središče, kjer se bodo zbirale različne generacije in plemenitile medsebojne odnose. Člani DU in drugi starejši: Udeležite se volitev. Še prej pa dobro preberite programe kandidatov in list ter razmislite, pri kom je največ prelomljenih obljub.
Besedilo in foto: Branko Lipar, predsednik
DU Mengeš
38
Mengšan - oktober 2018
OGLASI - ZAHVALE
OBČINA MENGEŠ
URADNE URE:
ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00
petek: 8.00 - 13.00
V glasilu Mengšan, oktober 2018 je bil pri objavi zahvale za Marijo Guna napačno naveden del teksta, zato zahvalo v pravi vsebini objavljamo ponovno. Za napako se iskreno opravičujemo.
ZAHVALA
MARIJA GUNA
roj. Sajovic (1921 - 2018) iz Mengša
se je poslovila od tuzemeljskega življenja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo ob njenem slovesu spremljali, zanjo molili, darovali za svete maše, karitas, sveče ...
Posebej se zahvaljujemo vsem Vinkovim sobratom duhovnikom in pevcem.
»Gospod naj ji podari večni mir in pokoj.«
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikdar ne umre, le daleč je ...
uv; t/
V SPOMIN
MARJANU IN MAJI ŽNIDAR
iz Mengša
Ni je solze, ki bi ju obudila, Ni je sile, ki bi ju v naš dom vrnila.
26. oktobra pred devetimi leti je zaznamoval naš čas Marjan in odšel v večnost k svoji ženi Maji. Tam ga je že čakala od 28. novembra 2003.
Hvala vsem, ki zanju molite ob preranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu.
Močno vaju pogrešamo otroci Kaja, Tea, Marjan, Luka, starši ter ostalo sorodstvo.
Danes bom svečo prižgala, a ne bom jo prižgala le njemu. Prižgala jo bom tudi zase. Prižgala jo bom tudi zate.
Prižgala jo bom. naj nam sveti.
(Feri Lainšček)
muk
ZAHVALA
V 85. letu starosti je umrl BRANKO SMREKAR
iz Mengša
Dolga leta je živel v tišini. V svojem, nam neznanem svetu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste
se ga še spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Ana in hči Silva z družino
Mengšan - september 2018
39
MIKLAVŽ OBISCE DOBENO
Turistično društvo Dobeno in turistična kmetija Blaž, s pomočjo Občine Mengeš organizirajo tradicionalni OBISK MIKLAVŽA na DOBENEM.
Dogovorjeno je, da pride s svojim spremstvom, v sredo 5. XII. 2018, zvečer ob 18,00 k »Blažu«, kjer nas bo razveselil, z svojim programom, prižgal bo novoletne lučke in obdaril otroke.
Za Dobenske otroke bo darila prispevalo TD in Občina Mengeš, za vse ostale zainteresirane, ki želijo »miklavževati« na Dobenem, pa je prispevek za darilo 10 €, (darila bodo enaka) na obdarovanca. Prosimo, da vsi (Dobenci in ostali), ki želijo, da jih obdari Miklavž (zaradi priprave daril), to sporočijo do srede, 28. XI. 2018, v KT BLAŽ, Primožu!
Za vse prisotne otroke bodo pri »Blažu« pripravili brezplačen, topel čaj.
Prijazno vabljeni!
SV. MIKLAVŽ s spremstvom
BO OTROKE IZ LOKE OBISKAL,
V	SREDO, 5. DECEMBRA 2018, OB 17.30,
V	ŠPORTNEM PARKU V LOKI PRI MENGŠU.
OBDARIL BO OTROKE PRVEGA RAZREDA IN MLAJŠE, sladkih bombončkov pa boste deležni tudi večji otroci in odrasli!
Za Miklavževo obdarovanje bosta poskrbela, KD Antona Lobode Loka in Občina Mengeš.
KULTURNO DRUŠTVO Fi
V	SREDO, 5. 12. 2018 OB 16.30 NAS BO PRED CERKVIJO SV MIHAELA V MENGŠU OBISKAL SVETI MIKLAVŽ,
V	TOPOLAH PRI KAPELICI SV. LUCIJE POD PLEŠO PA OB 18.00.
VABIMO VSE PREDŠOLSKE OTROKE IZ MENGŠA IN TOPOL, DA SE SKUPAJ S STARŠI UDELEŽITE NJEGOVEGA OBISKA!
MImK	M Ml I ' jfcVf jj
:A JE LOVSKA M^NGEŠ	. IW
PRIHOD SV MIKLAVŽA STA OMOGOČILI: ŽUPNIJA MENGEŠ IN S SOFINANCIRANEM OBČINAJAENGEŠ
I i* / jf 7