m ii* »j»», n DNEVNIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ZAKAJ JE RAVNO TRŽAŠKO DEMOKRISTJANSKO GLASILO ONO, KI VLAČI ZA LASE NEKAKŠNE ((GRDE ŽIVALI)), NATO PA SI IZMIŠLJA RAZNE ABSURDNOSTI, DA BI ZE SEDAJ ONEMOGOČILO IZVAJANJE DOLOČB STATUTA? DO KDAJ MU BODO NAROČEVALI, NAJ NADALJUJE TAKSNO POČETJE, KI NE DELA ČASTI NE FANFANIJU NE SCELBI ? fravila borbe TRST, sreda 10. novembra 1954 Cena 20 Ur dnei)n° glasilt lSt]ansko Nehati “ 1° h6 nanw'rava "um, ki Ih 7 pTotl pra' hgi Pn„, 'mimo na pod- « l *tatuta- *di Mvotnih Za°el dvomiti o k^jeZTntlh’ S ka- ^'noranH dokazovt‘l, da je Z' včer0i ' ne 9lede na ratuinUi,7arodnosti Povsem 3ansktrn„ 7’ da demokrist-nefla ne g asilu nekaj takš-‘tatutu „-:°re Pr'iati, toda v 'norabinJer,ne piše• da Ulunisn;, pred nekaj dnevi Hnea„ .^tonskega ilustri-prei Usta «Epoca», ki je hlj jja3kim obiskal Zagreb. s Reko. Ugotovil Pa je, 'i ^oS(0:af' r °b°^ l\ ^slovanska buržo ilci ie,stva so se i-.'" š«^-edsta«"^i scklIta ^™- loi in so se h* dobrn Spori2“» Podpi-?ceda , , zavedali. Te K,7 'udi ega. se u'n>ansk7 trčuško demo-t "-'egov P aS'l°- Z°to je > zav ,t7n 7m argu' h 'n predst ^ Privle-^0 L “-!3.0 le tulovo s'atuta. 'ZZ,gravanje do- , y°lnoma razumljivo, da S"?* dnevniku obrea- *> t<"‘\ irt» i. <5, , *iti n . :e- ti nam hoče N Si*°Jmanjšo pravico kl % VPravirStatUt°m prib°- namZSt takšne°a k uči ne u priznavajo ce- <• >f .** i " S pretvez„7 ha30U frišel s kakršno e n a bL Prim ij V j. d; oI>- orgaTZj deTnokri°t- er> kar 710 ve demo '**e"„on’reo ^na rtr)bra t , ° C p°dpisal sl Clnnk'U’ ki V er mo lf'”810 Marin, l "n če ,1 °°rede Pred «tjt; Poročali: O110 nh6 prevz®la ik^ieni Ibveznost nase piše O ;;.!,ankar o london- fia ~ pred iu spoš^ov3 obveznost NorIf" j® ČutuDadaljUje . V> da hn 4 P°trebo l!S,n Potrpeii:- reba dosti <2Vatl’i PotreK °Stl' da bl J? Zz id IZ.^on ^delovanje", Pa” 0 naši t,36 b0‘je 'ftio Pasi mini., arn°sti, V._®aSa . n'nistri, ln za o ;<žcasa 'n pm!?'. Ip ne ^in^> mnoET,jiV0«' abeh 2aupa V; dob re 8re, 'n Poirtv duh tole Gra z našeV3nk- Za’ strani WtnP0titv'®0 za ovanski zivetj kliente,’k';01^ ai ga ščitijo tisti zakoni, ki ščitijo nas», poudarja člankar. Clunkar nato pravi, da je treba spoštovati pravila igre m se lojalno odreči vsakemu daljnemu in bližnjemu zatiranju ter da Italijani ne bodo šli na pomiritev, dokler bodo sumili, da je med njimi slovenska peta kolona, in nadaljuje: «In po drugi strani nas bo slovenska manjšina upravičeno sovražila, dokler ne bomo spoštovali pravice do življenja, ki si jo je priborila. Z londonskim sporazumom se začne nova doba odnosov med nami in Slovani: toda sporazum je samo obljuba, ne pa stvarnost. Nas Tržačane čaka najtežja naloga. Naše življenje ne bo idila; vodila se bo trda borba za ohranitev ravnotežja sil in za izboljšanje tega ravnotežja s civiliziranimi sredstvi.» Clankar daje nato svojim čitateljem naslednje nasvete: <'Ce je torej tako, moramo zaupati v svoje sile in ne postati poniglavi s tem. da bi zanikali Slovanom tisto, kar jim pripada po pravici, ki jim jo je priznala naša država in — le povejmo — po pravicah človeka.« Dalje: »Prav gotovo se bomo upirali nezakonitim in absurdnim zahtevam; toda o tistem, kar je bilo dopuščeno, ne sme nihče več diskutirati in vsi moramo to spoštovati. Rajši se pobrigajmo, da bomo napravili iz Trsta resnično civilizirano središče ekspanzije s pomočjo prometa, industrije in — ne kot zadnje — s kulturo, in ne pozabimo važnost resne in urejene administracije, kakršna pritiče dobri vladi.« Itd. Na takšna pravila borbe pristajamo. Pristati pa ne moremo na tisto, kir je počenjal in kar počenja demo-kristjanski organ — tudi z včerajšnjim 'uvodnikom. Pa tudi na pisanje včerajšnjega «Messag gero Venetoi, o dobrem italijanskem vojaku ne moremo pristati, ker se prav stavkB StrJnja 2 navedenimi stavk, nekaj tednov prej v mo d 7U, M' "e dvorno, d„ ln h,l kate., fc jv km ZZ -7° 'nkr°<. dnt htVvaTo ITT r"' 2a-k°r mu svetuje Ust°' ««*u Biagio Mari• da?"' stuje podpis k: sp°- vlada dalj J? 7 njpg”' sporazum. l°ndonski ce *c nam ni dnT’ ,as »Krivil, čeprav to Z ^PoZma^nJolT^0^ obljube izpolnijo, lojal-”cč niso n° Do^/«® nnm- na 7 Srr,aW°tilne Popcnke iinetT UnUd ”e m°remo slo £st:rrran°sred- 2 eria! t ’ ° 3e mladl svoieon x Je ’r(nnl čustva JOJ ega očeta, ki so ga urno- r ’ nacifasisti, še vedno v d,l°rU - tudl ne; dejstvo, 7 S° Vceraj Pobrali sloven- VaiiilttPlSe V °Penskem tram-; 7mestb da bi postanih nove, se manj. Čakamo torej, da bodo be- IHendes-France dobil zaupnico! Dnlles proti konferenci s SZ Oh podpori socialističnih gl«Sfawl Prcd ratifikacijo pariških sporazumov Demokristjani in kominformisti so glasovali proti zaupnici - Danes in jutri ho socialistični kongres odločal o vstopu v vlado - V sobota ho iViendes - France odpotoval v Združene države Amerike Posvetovanja treh zahodnih vlad glede tvzporednihu razgovorov s Sovjetsko zvezo ■ Ameriška vlada proti «doktrini preventivne vojne* PARIZ, 9 — Francoska narodna skupščina je danes izrekla Mendes-Franceu zaupnico. 320 poslancev je glaso-valoza zaupnico, 207 pa pro-ti. Okoli 9Q poslancev se je vzdržalo. Na ta način je Men-des-France premagal opozicijo v zvezi s proračunom za pošto in brzojav. Kakor je znano, ^ hoče Mendes-France piepreciti, da bi skupščina Z!SuVa PrePustila pristojnim odborom ona poglavja proračuna, s katerimi r,e ne strinja. Foslanci so namreč skušali dcseji, da bi se proračun znova izročil finančnemu odbo-ru, zato da dosežejo nekatere poviške v proračunu za pošte in brzojav, še preden sploh iazprayljajo dalje. S tem v zvezi je Mandes-France zahteval glasovanje o zaupnici. 53 današnje glasovanje je tudi značilno, da so demokristjani (MRP) prvikrat od-Knto glasovali proti Mendes-Franceu. Do sedaj so ga sa-rno kritizirali in so se uri glasovanjih vzdržali. Proti zaupnici so glasovali tudi kom-informisti. Pred glasovanjem je Mendes-France pozval poslance, naj ne postavljajo ovir pri razpravljanju o proračunu. Izjavil je. da gre danes za načelno glasovanje, ki bo veljalo tudi za postopek pri bodoč: razpravi. «Lahko bo- ste pozneje proračun sprejeli ah zavrnili, je dejal Mendes-France, toda ne gre, da oi skupščina še pred proučitvijo proračuna izvajala pritisk na vlado, naj ga spremeni. To je protiustavno, ker skupščina nima nobene pravice povečati izdatkov.» V svojin izjavah o glasovanju je zlasti predstavnik demokristjanov Gabelle obsojal ravnanje Mendes-Francea in sede ^eso postale. Alžirski nacionaiisti za posredovanja Združenih narodov AL2IH, 9. — Francoske sile so danes začele v gorovju Au-res večjo akcijo proti alžirskim upornikom. Področje so razdelili na več sektorjev, ki jih mislijo skrbno preiskati. Računajo, da bodo za aizstreb-ljenje« področja 12.000 kvadratnih kilometrov, ki je ponekod pokrito z gostimi gozdovi, potrebni trije meseci. Pri akciji sodeluje letalstvo, padalci in afriška konjenica. V Kairu je alžirski nacionalistični voditelj .Mohamed Khider izjavil, da bo bojevanje v Alžiru trajalo še dalje in da se bo vedno bolj razširilo, naj napravijo Francozi kar koli, ker Alžir, Maroko in Tunizija težijo po popolni združitvi. V Kairo je danes prišla tudi štiričlanska alžirska delegacija, katere predstavnik je izjavil, da bo skupina pozvala svet Arabske lige, naj primer Alžira predloži Združenim narodom. Danes se je delegacija sestala z glavnim tajnikom Arabske lige Hasuno in mu predložila zahteve alžirskih nacionalistov. Delegacija namerava potovati tudi po ostalih arabskih državah, da doseže od njih podporo za alžirske zahteve. Francoska kominformistična stranka je danes objavila izjavo, s katero protestira proti zatiranju nacionalistov v Alžiru in zahteva takojšnja pogajanja z nacionalističnimi predstavniki. je z njim polemizira! glede procedure. Socialistični predstavnik Gozard je sporočil. da bodo socialisti glasovali za zaupnico, poudaril pa je, da mora vlada v bodoče podrobno poročati skupščini o izdatkih predvidenih v proračunu. Drugi govorniki so bili radikal Badie, ki se je izrekel proti metodi Mendes-Francea. Golist skupine ARS. Bergasse je tudi protestiral proti nameri skrajšanja debate in je napovedal, da številni poslanci njegove skupine ne bodo glasovali za vlado. V imenu neodvisnih republikancev je Crouzier izjavil, da se bo večina njegove skupine vzdržala. ker gre samo za proceduro. V imenu golistov skupine URAjS pa je poslanec Flandin sporočil, da bo njegova skupi- na skoraj v celoti glasovala za vlado, da pa si pridržuje pravico ugovorov ob zaključku debate o proračunu za pošto. V imenu kominformistov je poslanec Barthelemv izjavil, da ne gre za vprašanje procedure, pač pa da se je vprašanje zaupnice postavilo proti zahtevam poštnih uslužbencev. Čeprav je šlo pri današnjem glasovanju bolj za vprašanje procedure, vendar je jasno, da se je položaj Mendes-Francea okrepil zlasti zaradi njegovega bližnjega enajstdnevnega potovanja v ZDA. V političnih 'krogih trdijo, da bo skušal Mendes-France doseči v ZDA finančno podporo za svoj gospodarski program. ki naj bi postavil na trdnejšo podlago francosko industrijo in trgovino. Sedaj je za vLado odprto še drugo važno vprašanje: vstop socialistov v vlado. O tem bo izreden kongres socialistične stranke odločal jutri in v četrtek. 105 socialističnih poslancev je danes glasovalo za zaupnico, toda za vstop v vlado so socialisti postavili več pogojev in zato je težko predvidevati, kakšna odločitev bo padla na kongresu. Vendar pa bodo socialisti verjetno še dalje podpirali vlado, tudi če se odločijo, da ne vstopijo vanjo. Za jutri popoldne je Men-j des-France sklical sejo vlade, na kateri bodo obravnavali politični položaj pred njegovim odhodom v ZDA in Kanado, ki je določen za soboto. WASHINGTON, 9. — Arno j riški državni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bi vsaka konferenca s Sovjetsko zvezo, dokler ne bodo vprašanja evropske enotnosti in nemške udeležbe pri zahodni obrambi politično rešena, lahko nudila Moskvi sredstvo za preprečitev rešitve teh vprašanj. «Sele po rešitvi teh vprašanj, je nadaljeval Dulles, bodo možnosti za sporazum s Sovjetsko zvezo boljše kakor v preteklosti. Te možnosti bodo boljše kakor na berlinski konferenci šele po ratifikaciji pariških sporazumov.« Svoje stališče je takole po> jasnil: Dokler ne bosta vpra, šanji zahodne evropske zveze in udeležbe Zahodne Nemčije pri evropski obrambi v okviru NATO v celoti rešeni, se bo avtomatično dogajalo, da se bo vsaka konferenca VPRAŠANJE POLITIČNE ORIENTACIJE VLADE V ITALIJI Začasno zakrpana vladna kriza ni rešila osnovnih vprašani Po umiku PSDI ostajata orientacija PLI na desno in dvoumno stališče Fanfanijevega vodstva DC - Saragatove izjave po povratku v Rim - Zakon o pooblastilih pred poslansko zbornico, povišanje najemnin pred senatom (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Nevarnost akutnega izbruha vladne krize je sicer odpravljena, toda latentna kriza je ostala. Z včerajšnjim sporazumom, doseženim na kosilu, seji in večerji v vili Madama, je bila namreč samo ponovno zakrpana vladna koalicija, niso pa bili odstranjeni glavni vzroki, ki so pripeljali do razpojc v njej in ki so sprožili začetek «male krize« s Saragatovimi in Ta-nassijevimi kritikami. Pred bila začasno odpravljena vladna kriza, seveda ne daje nobene perspektive za to Sara-gatovo željo, česar se voditelj PSDi verjetno tudi sam zaveda. Najbrž se tega zaveda tudi članstvo njegove stranke in nekateri zatrjujejo, da je bilo Saragatovo potovanje Severno Italijo v zvezi prav s pojavi močnega nezadovoljstva socialdemokratskih organizacij v Milanu in Turinu s politiko vodstva stranke. Konč-no prevladuje mnenje, da je prišla pobuda za vso akcijo vsem pa nista bila pojasnje- s katero je vodstvo ESDI spro- ^IgjlOjUGOSLOVflNSKO-lTALIJANSKlH POGAJANJIH ^ Beogradu verjamejo Mohre rezultate pogajanj G*asilo Socialistične ironte pozdravlja spremenjeno pisanje italijanskega tiska (°d našega dopisnika) VorE( J!i ~ ZadnR SO vlade PvreTmu‘la italiian^e ocenili Jnt « ^ V BeoSradu stvarjLnjrozS^v^kater"-oblikehksoder?^° 7T77 S: ^tavmstev v Beogradu in rL m °?a.cje v odnosih med obe-£L?izavama' ki je rezultat ozračj - drža' __ jmdonskega sporazuma 0 Tr-‘Uavi oboJestranske uradne J ' po podpisu omenjene-Beog,^u“Uma-- VZbuiai° v W . hla”)C ln Prepriča-spodarskih d° razS°yori o g0-gaianiih Pogajanjih, o p0-govinsk«. Za členitev nove tr. tev „ , , 0ogodbe 'o za reši-PnvedU Hh Perečih vprašanj tatov Pozitivnih rezul- ''o»vtlmcV/?k] Za razV0) "d slavijo ic nr, )o m Jugo-tudi Jnov ton mnenju “Borbe« 3kegaTsk!°o ?,sanJ,a ltal'1ar,-imS! a 0 Jugoslaviji. «No- d?r°a 'n ne moremo se u t&srSm&č s x odkril nekaj resnice o naši državi, resnice, ki je dobro znana. Nasprotno, nadaljuje list., mi pozdravljamo te napore kot njihov prispevek k izboljšanju medsebojnega razumevanja. To velja v majhni meri tudi za pisanje najresnejših italijanskih listov, ki obsojajo škodljive šovinistične izpade nekaterih politikov ozire ma političnih skupin v Italiji, ki so usmerjeni na razbijanje in slabitev rezultatov sporazuma o Trstu « ((Izboljšanje medsebojnega spoznavanja, h kateremu lahko prispeva velik delež prav tisk, bo še olajšalo sodelovanje na vseh področjih med Jugoslavijo in Italijo«, p0-,rp4pna udarja ob zaključku «borba», re~ena B B. na dva momenta, ki sta ne le pomagala sprožiti krizo, temveč dejansko bistveno spremenila položaj v viadni koaliciji. Gre za preorientaci-jo PLI pod Malagodijevim vodstvom na desno, zlasti v gospodarskih vprašanjih (IRI agrarne pogodbe) m za dvo' umno Fanfanijevo potuho To-gnijevi križarski vojni. Današnji opozicijski tisk k vsemu ironično pripominja, da je biia edina socialnodemokratska zahteva, ki je bila včeraj v vili Madama sprejeta — «povečanje podpore revnim in vrednim šolarjem«. Danes se je vrnil v Rim Saragt, ki je bil te dni, ko se je reševala «mala kriza«, v Severni Italiji, morda zato, da ga po bojevitem začetku nihče ne bi mogel dolžiti o-sebnega sodelovanja pri pogajanjih, ki so se končala z umikom njegove stranke. Takoj po prihodu v Rim se je Saragat odpeljal na Viminal, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Scelba. 2e na železniški postaji so Saragata obkolili novinarji in ga vpraševali za njegovo mnenje o včerajšnjem dokumentu s sestanka predstavnikov štirih strank. Saragat se je izognil direktnemu odgovoru in dejal da bo dokončno sodbo izreklo vodstvo njegove stranke, on pa lahko pove samo svoj vtis, ki je «v bistvu pozitiven«. Po razgovoru s Scelbo je bil Saragat boli zgovoren in tudi nekoliko bolj odločen v izjavah. Dejal je, da je včerajšnji dokument «dober» in da mu «dejstvo, da so ga podpisali tajniki vodstev strank, ki so bila izvoljena na zadnjih kongresih, daje zares obvezen pomen v prid demokratične vlade«. S tem je Saragat očitno namigoval na Malagodija in Fanfanija, *i sta prevzela vodstvo PLI oziroma DC po sestavi sedanje vlade. Nato so Saragata vprašali, kaj meni 0 preosnovi vlade; dejal je, da je preosnova samo «eden izmed tehničnih a-spektov političnega problema, ta pa je v podpori, ki jo mora imeti vlada od vseh strank«. V zvezi s preosnovo se širijo govorice o možnosti, da bi socialni demokrati dobili še dve mesti v vladi, in sicer bi sedanji predsednik parlamentarne skupine Paolo Rossi postal pravosodni minister, Ariosto pa podtajnik v predsedstvu vlade. Samo dejstvo, da se še govori o preosnovi, nakazuje, da je bila «mala kriza« samo formalno žilo «malo krizo«, od spodaj O včerajšnjem sporazumu v vili Madama Sz- danes popoldne in zvečer razpravljali na Montecitoriu poslanci in senatorji ESDI. Predsednik parlamentarne skupine Paolo Rossi je poročal o pogajanjih s predstavniki ostalih strank vladne koalicije in o skupni izjavi, ki je bila na koncu teh pogajanj sprejeta. Rossijeve-mu poročilu je sledila živahna diskusija, ki so se je udeležili, kolikor je mogoče zvedeti, vsi navzoči. Mnenja, ki so jih poslanci in senatorji PSDI izražali v diskusiji, niso znana. Političnim opazovalcem pa se zdi verjetno, da so parlamentarci sicer kritizirali vprašanje vodstva, končno pa se uklonili njegovi želji, naj sporazum o nadaljnjem obstoju vlade odobrijo. Poročilo, ki je bilo izdano po seji parlamentarne skupine PSDI, je kratko in ne pove ničesar. Piavi namreč: ((Parlamentarna skupina PSDI je po obširni diskusiji poverila svojemu odboru nalogo, naj izrazi vodstvo stranke soglasno mnenje skupine o političnem položaju.« K temu poročilu, ki ničesar ne pove, je dodal tajnik PSDI Matteo Matteotti naslednje ((pojasnilo«: ((Mnenje skupine bo mogoče v celoti izraziti samo v okviru vodstva PSDI, ki je odločujoči organ stranke.« Seji parlamentarne skupine PSDI nista prisostvovala Saragat, ki se je šele zvečer vrnil v Rim in predstavnik socialdemokratske levice, poslanec Bonfantini. Vodstvo PSDI se bo sestalo v petek na sedežu stranke v palači Wedekind in tudi raz- pravljalo o zaključkih včerajš- uredi položaj državnih name- ščencev, medtem ko je senat začel razpravljati o zakonskem načrtu o podaljšanju najemnih pogodb do leta 1960 in o postopnem dviganju najemnin za dvajset odstotkov letno v prihodnjih šestih letih. Glede obeh zakonskih načrtov je o-pozicija napovedala, da se bo borila proti njima do zadnjega. 2e danes je opozicija začela v senatu z ostrimi napadi na načrt o povišanju najemnin. A. P. nje štiristranske seje v vili Madama in o stališču, ki ga je zavzela parlamentarna skupina. V tem tednu se bodo se-stalj tudi vodstva ostalih strank. Tako se bo osrednje vodstvo demokristjanske stranke sestalo prav tako v petek predpoldne, vodstvo PRI pa je sklicano za soboto popoldne. 2e jutri predpoldne pa se bo sestalo vodstvo PLI skupno z maloštevilnimi liberalnimi parlamentarci. Danes popoldne pa je o včerajšnji seji v viii Madama razpravljal vodilni odbor demokristjanske senatorske skupine. Medtem je danes parlament vnovič nadaljeval z delom. V poslanski zbornici so nadaljevali z diskusijo o zakonskem načrtu o pooblastilih vladi, da Archirafi pri Martinu RIM, 9. — Zunanji minister Martino je sprejel danes v palači Chigi italijanskega poslanika v Beogradu Vannija dlArchirafija. s Sovjetsko zvezo spremenila v vrsto sovjetskih poskusov, da se prepreči rešitev teh vprašanj. Na razna vprašanja je Dulles odgovoril, da ni hotel s tem reči, da je potrebno čakati, preden se začnejo pogajanja z Moskvo, da se pariški sporazumi konkretno začno izvajati. Potrebno je čakati, je dejal Dulles, da se izvedejo temeljni politični sklepi pariških sporazumov. Na vprašanje, ali bodo skušale ZDA odsvetovati svojim zaveznikom začetek «vpored-nih»» razgovorov s Sovjetsko zvezo, dokler ne bodo pariški sporazumi ratificirani, je Dulles izjavil, da so s tem v zvezi v teku posvetovanja med ZDA, Francijo in Veliko Britanijo. Dodal je. da glede tega niso dosegli še dokončnega sporazuma, vendar pa se v številnih točkah tri vlade strinjajo. Glede Adenauerjevega predloga za sklenitev nenapadalnega pakta med državami zahodne evropske zveze in evropskimi državami sovjetskega bloka je Dulles izjavil, da je Adenauer izrekel osebno stališče, ne da bi se prej posvetoval z ZDA. Dodal je. da med Adenauerjem in ameriškimi voditelji ni globokih nasprotij. V zvezi z nedavno odstavitvijo visokega diplomatskega funkcionarja Daviesa, ki je zagovarjal doktrino preventivne vojne, je Dulles izjavil, da Eisenhowerjeva u-prava zagovarja «popolno in brezpogojno izključitev doktrine preventivne vojne, prav tako kakor so jo zagovarjale prejšnje uprave«. Dulles je dal tudi razumeti, da je bil Davies odstavljen, ker je bil zagovornik doktrine preventivne vojne proti Sovjetski zvezi. Dodal pa je, da ni u-mestno objaviti Daviesovega akta, kakor je ta zahteval po svoji odstavitvi. S to objavo bi se nujno objavili tudi zelo tajni dokumenti, kar bi škodilo ameriškim državnim interesom. ((Doktrina preventivne vojne, je zaključil državni tajnik, ni nikoli spadala in ne bo nikoli spadala v zunanjo politiko Združenih držav.« Glede letalskega incidenta nad Kurdskimi otoki je Dulles izjavil, da se postavlja tudi domneva, da je ta incident imel namen ustvariti neugoden položaj v trenutku, ko je japonski ministrski predsed- Hošiminh za sodelovanje med Severnim Vietnamom in Francijo Pred imenovanjem Hošiminhovega predstavnika v Parizu? O možnosti francoskih kreditov Severnemu Vietnamu HANOJ, 9. — Predsednik Severnega Vietnama Hoši-roinh je dovolil intervju dopisniku agencije ((France Pres-se» v Hanoju. Glavna vprašanja in odgovori so: Vprašanje; «Ali sodite, da bi povratek francoskega predstavnika Saintenyja lahko v veliki meri olajšal vzpostavitev dobrih odnosov med Francijo in vietnamsko demokratično republiko?« Odgovor: ((Poznamo Saintenyja več časa in mislim, da bi on lahko prispeval k uvedbi dobrih odnosov med našima dvema deželama, če ne bodo naši napori zadeli ob celo vrsto velikih ovir«. Vprašanje; «Ali mislite, da je temu nasprotno potrebna navzočnost predstavnika vaše vlade v Parizu?« Odgovor: «Vaš pregovor pravi; Vsaka pravica mora seveda biti vzajemna«. Vprašanje: «Ali mislite, da bi se položaj v Južnem Vietnamu utegnil tako razviti, da ne bo mogoče čakati dobo dveh let, preden se z volitvami odloča o bodočnčosti vsega Vietnama?« Odgovor: ((Vietnamsko ljudstvo in vlada vietnamske demokratične republike bosta neumorno de lala na tem, da se uresniči enotnost naše dežele strogo v skladu z ženevskimi sporazumi«. Vprašanje: «Ali se ne bojite, da bi sedanja delitev Vietnama lahko trajala kakor delitev Nemčije in Koreje, čeprav je tudi ta delitev v začetku bila začasna?« Odgovor ((Pogoji v Vietnamu so drugačni kakor na Koreji ali v Nemčiji«. Vprašanje: »Ali sodite, da Skozi sito in rešeto Roberts pri Edenu pred odhodom v Beograd Gleae svojega osebnega obstanka v Scelbovi vladi pa je Saragat zatrdil, da bi se ((rajši posvetil delavnosti v stranki«, da pa bo njegovo stališče v skladu z mnenjem organov j PSDI in predsednika vlade u n * . Končno je Saragat še dejal. \ Britanski da se mora vlade bolj usme- snreioi' n mlnls f Edpn je riti na socialno področje in skoo danes novega britan- da mora v položaju, v kate- skega veleposlanika v Jug0-irem «del socialistov na žalost k-T v, i Branka Robertsa, j ni demokratičen, demokracija 0 se ta, rpese® nastopil - postati socialistična, če se naj svojo novo službeno dolžnost reši dežela«. Beogradu. 1 Kompromis, s katerim je LONDON, Kako io ? de včeraj smo omenili histerični članek v sil Lavora-tore«, pa tudi vsa zadnja številka tega Vidalijevega glasila je ena sama obramba enega samega človeka — Vi-dalija. On je očitno v odločni defenzivi. Popolnoma razumljivo! Saj ni nihče slep, da ne bi videl, kako se je laž, ki jo je propagiral, razkrila v vsej svoji gnusobi in kako ga njegovi pristaši vidijo sedaj vsega pogreznjenega vanjo. Sedaj mu ne ostane drugega, kot da se broni, da histerično kriči in j vpije, da pošilja svoje politične nasprotnike iz Trsta, da se jih otepa kot strašil ki mu ne dajo mirno spati. On kriči: iiV Trstu s titvv-ci ni kaj popravljati. Ce se hoče, lahko ratificiramo vse, kar smo storili, rekli in na-l>isali..» Kaj naj to pomeni? Najbrž tole: z vsemi drugimi titovci lahko kaj popravimo, le s tržaškimi ne! Stoka, Laurenti itd. morajo zaradi tega proč...! No, istočasno pa sedi na primer Vi-dalijeva namestnica Marina s titovskimi prvaki v delegaciji, ki naj napravi prvi korak pri oblasteh v cilju izvajanja statuta. Kako se to strinja, če ali Lavoratore» t rdi, da še nadalje veljajo vse laži in obrekovanja, ki jih je v zadnjih šestih letih sesul na iste titovske prvake? Mar ni tu nekaj narobe? Toda ne pri titovcih, marveč kje drugje. O zastavah Včerajšnja «L ,iifd» bi hotela prikazati naš dnevnik kot glasilo šovinističnih so-| vražnikov italijanskega ljudstva. To poskuša zaman, dokazati s pol stavka, ki ga je iztrgala iz naše polemike pred dvema dnevoma, ko smo omenili, da je komin-formovsko vidalijevsko vodstvo v zadnjih petih letih storilo vse, da bi lahko dovedlo Miljčane do tega, da bi izobesili trikolore kot so to po prihodu italijanske vojske v Trst tudi storili, in da je končno zavihrala na sedežu Vidalijeve partije. Ko je bil Vidali še v daljni Mehiki, so se borci, katerih glasilo je naš list, borili ramo ob rami z enota- mi italijanskih borcev, ki so ponosno nosili italijansko trikoloro. Tisto trikoloro — z rdečo zvezdo — ki ni bila nič manj slavna kot je ona trikolora — brez zvezde — ki jo omenja včerajšnja «U-nita», da je trikolora italijanskega odporniškega gibanja, bratov Cervi, italijanskih delavcev, ki dokazujejo, kako se bori za mir, svodo-bo in za delo. To je vse res. Toda ona je istočasno zastava italijanske buržoazije, la-tifundistov, veleindustrial-cev in tudi misinov. Tudi ta ugotovitev je namreč točna. Kljub temu pa o tem nismo pisali, ker je ta trobojnica tudi državna zastava države, ki je na podlagi londonske- _________________ ga kompromisa raztegnilo U1 novembrom" francmske^Do- svojo civilno oblast nad na- 1— ’ - še mesto in njegovo področje. Pripominjamo pa, da je Vidaliju žal, da ne vihra tudi ob Mirni, temveč da je tam prav takšna trikolora, le da je tam okrašena z rdečo zvezdo. Zakaj mu je prav tista zvezda na poti? Ali iz is tih vzrokov kot na primer misinom? Kje je torej tisti gad, ki pljuje strup: pri nas ali v redakciji tržaške strani e.Unitd))?. je nujno, da se vrne v Hanoj večina Francozov, ki so zapustili mesto pred prihodom ljudske vojske?« Odgovor: «Ce se bodo vrnili, bodo dobro sprejeti, zlasti na področjih gospodarskega delovanja«. Vprašanje; «Ali b' sprejeli ponudbo francoskih javnih ali zasebnih kreditov? Pod kakšnimi pogoji?« Odgovor: «To je vprašanje, o katerem je treba razpravljati med prizadetimi strankami«. Vprašanje; «Ali nameravate poklicati kitajske ali sovjetske strokovnjake, alj pa iz drugih držav ljudske demokracije, da bi delali pri obnovi in razvoju Vietnama?« Odgovor: _ ((Pravkar mislimo na proučitev tega vprašanja«. Vprašanje: «Na ženevski konferenci je Fam Van Dong omenil možnost, da bi vietnamska demokratična republika ostala v okviru Francoske unije. Kako gledate na to možnost s politične perspektive?« Odgovor: «0 možnosti in morebitnih pogojih udeležbe Vietnama v Francoski uniji se bo razpravljalo med vladama obeh držav, če bo to želja ene in druge st~ani». V Parizu izjavljajo v dobro obveščenih krogih, da bo Jean Sainteny, ki je sedanji francoski predstavnik pri vietnamski demokratični republiki, v kratkem akreditiran kot ((generalni delegat« francoske vlade pri Hošiminhovi vladi. Kar se tiče prihoda vietmin-škega predstavnika v Pariz, pa pripominjajo. Ha Hošimin-hova vlada ni do sedaj postavila nobene take zahteve. Vietminški radio pa je danes obtožil francoske sile. da kršijo ženevsko premirje, ker pošiljajo na ozemlje, ki je pod vietminškim nadzorstvom, letala z zvočniki, po katerih pozivajo prebivalstvo vasi, naj se preseli v Južni Vietnam. Radio je tudi, dodal, da so med 15. oktobrom nik Jošida na obisku v Wa-shingtonu. V zvezi z udeležbo ameriškega poslanika Boh-lena na sprejemu ob proslavi 37. obletnice oktobrske revolucije je Dulles izjavil, da Bohlen ni imel še podrobnih vesti o incidentu in se je moral torej naglo odločiti, ali naj v zadnjem trenutku odkloni vabilo, kar bi povzročilo diplomatski incident, ali pa naj gre na sprejem. Kar se tiče zasebnega razgovora med Bohlenom in Molotovom, je Dulles izjavil, da je od poslanika dobil podrobno poročilo, ki ne vsebuje nič senzacionalnega Dulles je tudi izjavil, da je zadovoljen zaradi bližnjega obiska francoskega vladnega predsednika Mendes-Francea v Washingtonu in je dodal, da bodo med tem obiskom razpravljali o važnih vprašanjih, med katerimi tudi o In-dokini. Izjavil je tudi, da ZDA niso zadovoljne z načinom, kako se Vietminh drži ženevskih sporazumov, dodal pa je. da se to vprašanje ne tiče neposredno ZDA. Na tiskovni konferenci so nekateri novinarji tudi vprašali Dullesa ali pripisuje Sovjetski zvezi namen napada na Zahod. Dulles je odgovoril. da ni mnenja, da bi imeli sovjetski voditelji take namene, da pa se je treba glede tega vzdržati domnev. Churchill o sodelovanju med Vzhodom in Zahodom LONDON, 9. — Ministrski predsednik Churchill je danes govoril na banketu, ki ga je priredil londonski župan. Izjavil je, da je «eden izmed onih, ki verjamejo, da morajo zahodne in vzhodne države poskušati živeti v miru in vzdrževati prijateljske odnose«. Noben poskus v tej smeri, je dejal Churchill, gotovo ne more škodovati splošnim interesom. Nato je Churchill govoril o angleških odnosih z zahodnimi državami in dejal, da «sloni osneča obstoja Anglije na njenem zavezništvu in čedalje bolj bratskem prijateljstvu z ZDA«. Nadalje navezuje Anglija vse tesnejše stike s Francijo, Italijo, Nemčijo, Belgijo in Holandsko v okviru Zahodnoevropske zveze. Končno je Churchill izrazil upanje, da bo po ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov izginilo staro nasprotje med Francijo in Nemčijo. Dejal je, da «z veseljem pričakuje trenutek, ko bodo zahodne države z utrditvijo svoje stabilnosti in z določitvijo svojih skupnih ciljev vzpostavile temelje, na katerih bodo lahko poskušale najti sporazum z Vzhodom«. LONDON, 9. — Ministrski predsednik Churchill je danes v spodnji zbornici na razna vprašanja izjavil, da sedanji ritem poizkusnih termonukle-arnih eksplozij ne more sam na sebi «okužiti» atmosfere na obširnih področjih sveta. Dodal je, da ne verjame, da bi velesile, ki delajo poizkuse, sedaj lahko pomnožile število eksplozij do tolike mere, da bi lahko povzročile tako «okuže-nje« atmosfere. Britanska vlada, je dalje dejal Churchill, aktivno preiskuje škodljivo akcijo teh poizkusnih eksplozij in škodljive plati atomskih izžarevanj, toda ne verjame, da bi sama lahko preprečila take poizkuse. Na vprašanje bivšega vojnega ministra Stracheya je Churchill odgovoril, da bi prav gotovo bilo bolje, če ne bi bili odkrili tega orožja. morske edinice devetkrat prišle v vietminške teritorialne vode. Dalje je radio javil, da je voditelj vietminške vojaške delegacije general Van Dien Dung poslal voditelju francoske vojaške delegacije generalu De Brebissonu spomenico, s katero zahteva ((povratek javne imovine, ki so )° Francozi in baodaisti odnesli iz Hanoja, ter finančno odškodnino za premoženje, ki so ga uničili«. Pred potovanjem Raaba v ZDA DUNAJ, .9. — Avstrijski poslanik v ZDA Gruber je izjavil, da bo potovanje kanclerja Raaba v ZDA znatno pripomoglo, da se ameriškim politikom pojasni izreden položaj Avstrije in avstrijsko stališče. Pri proučevanju političnih vprašanj bo kancler predočil, da je za Avstrijo nedopustna nadaljnja okupacija in da je umik vseh zasedbenih čet prvi pogoj, da avstrijska vlada pristane na sklenitev državne pogodbe. Harriman potrjen za guvernerja New Yorka NEW YORK, 9. — Na podlagi novega štetja glasovnic o zadnjih volitvah v ZDA je večina, ki jo je dobil demokratični kandidat za guvernerja države Nevv York Averell Harriman, narastla na 11.803 glasov. Kriza v Josidovi stranki TOKIO, 9. — Kakor se predvidevali, je 31 japonskih liberalnih poslancev sklenilo izstopiti iz stranke (kateri pripada tudi ministrski predsednik Jošida) zaradi izključitve bivšega finančnega ministra m bivšega ministra za trgovino. Verjetno bo tem poslancem sledilo drugih 19 poslancev. PRIMORSKI DilEVNIK — 2 — 10. novembra lW BPOHMiltKl UHGV1 Na današnji dan se ie leta 1759 rodil Friedrich v. Schiller, slavni nemški pesnik Umrl je 9.V.1805. Li S ' Danes, SREDA M AHarZk 6^7 ta zatone ob Sonce vzide ob 6.5/ m Luna 16.41 Dolžina dneva »•' g*,, vzide ob 16.15 in ***£» Jutri, ČETRTEK H. MV Martin, Visn-jic* OB NAPOVEDI NOVIH POVIŠKOV STANARINI OBSOJANJA VREDEN UKREP RAVNATELJSTVA «MAUH ŽELEZNIC. Resen gmotni položaj delovnih Hodi ne dopušča nalaganja novih bremen Rimska vlada je predložila parlamentu nov zakonski načrt, ki določa vsako leto 20 odst. postopnega povišanja za blokirane najemnine Prihod italijanske uprave v upoštevati. In prav v takšni Trst popolnoma vključuje naše mesto v celotno politično, socialno, gospodarsko in u-pravno življenje italijanske republike. To nam dokazujejo tudi napovedi raznih italijanskih političnih krogov, kar smo zasledili tudi na zadnjem zasedanju nacionalnega sveta Krščanske demokracije, ki je bilo pred tednom dni v Trstu, da bo moral sedanji komisarski režim italijanske vlade prenehati pred letom dni in da bo moralo naše področje postati navadna italijanska pokrajina. Zato se moramo zavedati, da so vsa politična, socialna, gospodarska, upravna in druga vprašanja italijanske republike tudi naša. Zato je naša dolžnost da o njih temeljito razpravljamo. Po vesteh iz Rima se je začela v senatu razprava o povišanju najemnine za stanovanja. Zakonski načrt, ki ga je predložila vlada, ni nič novega ker je bil objavljen že pred letom dni. Tedaj vlada ni uspela, da bi ga predložila v razpravo zaradi odločpega odpora ljudskih množic, ki so na množičnih zborovanjih in protestih dokazale, da omenjeni zakonski načrt močno Siirlionielrtt ravPn dP- znižuje življenjsko raven de lavskega razreda. Zakonski načrt o povišanju najemnine določa 20-odstotno. povišanje za vsako leto, od 1955. do 1960 leta. Tisti, ki sedaj plačuje 4000 lir najemnine mesečno, bo na osnovi tega za- id 1955. leta 4.800 lir 1956. » 5-760 » 1957. « 6.912 « 1958. » 8.294 » 1959. » 9950 » 1960. » 11.950 » Z gornjim povišanjem najemnine bo življenjska raven povprečne italijanske in s tem tudi tržaške delavske in uradniške družine padel za 20 odstotkov v primeri s sedanjim stanjem. Jasno je, da bo takšno znižanje življenjske ravni močno vplivalo na celotno gospodarstvo ne samo delavskih in uradniških dru- žin ampak vse države m s tem tudi našega področja. Ce vzporejamo sedanjo plačo gtrokovnega delavca v industriji m povprečnega uradnika, vidimo, da bosta morala tako delavec kot uradnik dati najmanj eno tretjino svoje plače za najemnino. Hkrati z zakonskim načrtom so_ nekateri senatorji desničarskih strank predložili dodatke k zakonskemu načrtu, v katerih zahtevajo, da se za stanovanja v katerih mali obrtniki (krojači, čevljarji itd) oprav-svojo obrt. poviša na- perspektivi »gospodarskega razvoja mesta», je vsako povišanje najemnine, ki naj prizadene delavske množice, nemogoče in ga morajo pristojne oblasti zavrniti. Zaradi tega je dolžnost vsega delavstva tako v Trstu kot v Italiji, da ponovno nastopi proti vsakemu povišanju najemnine kot ga določa vladni zakonski načrt, ki je bil včeraj predložen senatu. Ukrep vladnega komisarja o odložitvi prisilne izpraznitve stanovanj Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal včeraj sledeči odlok št. 7, datiran z 8. novembrom 1954: Clen 1. Izvršba sodnih odločb, ki odrejajo posebno izpraznitev stanovanjskih prostorov v občini Trst in ki so bile izdane po 31. decembru 1952, se odloži do 30. junija 1955. Clen 2. Izvršba sodnih odločb, ki odrejajo prisilno izpraznitev stanovanjskih prostorov v občini Trst in ki so bile izdane pred 1. januarjem neralnega komisarja dr. Palamara ukinja Urad za epura-cijo, ustanovljen z ukazom št. 50 z dne 10. decembra 1947. Spisi v arhivu omenjenega urada se izročijo v varstvo apelacijskemu sodišču, ki bo na zahtevo izstavljalo potrdila in prepise v epuracijskih postopkih izdanih ukrepov. Voditelji Zveze dela pri komisarju dr. Palamari Vladni generalni komisar prefekt Palamara je včeraj dopoldne sprejel voditelje Zveze dela (bivših ES), ki so ga opozorili na razne probleme tržaškega delavstva. Z vozov openskega tramvaja odstranjeni slovenski napisi POSKUSI USTAVLJANJA HUDE BREZPOSELNOSTI Ogorčeni domačini zahtevajo, da se v smislu memoranduma takoj zopet namestijo odstranjeni napisi Včeraj popoldne so po nalogu direkcije »Malih železnic« odstranili iz vseh vozov openskega tramvaja angleške in slovenske napise, tako da so ostali le italijanski. Gre za dvojezične napise kot n- pr. «Prepovedano kaditi«. «Ne govori z vozačem«, »Vhod«, »Izhod« itd. Brž ko so uslužbenci openskega tramvaja začeli izvajati ukaz direkcije, so nam že telefonirali nekateri domačini ter nas opozorili na dogajanje, ki je močno prizadelo vse slovenske potnike, ki dnevno uporabljajo to prevozno sredstVo. V naše uredništvo sta prišla tudi dva domačina in nas prosila, da bi javno obsodili ukrep že o-menjene direkcije, ki je izzval splošno ogorčenje domačega prebivalstva. Ljudje namreč pravijo, in s tem se popolnoma strinjamo, da je odstranitev slovenskih napisov v nasprotju z določili memoranduma glede uporabe dvojezičnosti, saj so Opčine slovenska vas. v kateri prebiva večina slovenskega prebivalstva. Opozorili so nas tudi, da je večina rednih potnikov, ki uporabljajo openski tramvaj, slovenske narodnosti, in je že zaradi tega dolžnost direkcije, da upošteva želja in zahteve potnikov, da se tukaj ponovno namestijo slovenski napisi. Takoj ko so nam sporočili, da so s tramvajskih vozov odstranili slovenske napise, smo skušali v tej zvez; dobiti pojasnili od ravnateljstva. Zaradi odsotnosti predsednika u-pravnega odbora pa bomo o stvari lahko kaj več zvedeli šele danes in bomo naše čita-telje, predvsem pa prizadete domačine o tem obvestili v naši jutrijšnji številki. NEZNOSNE RAZMERE NA DVEH SLOVENSKIH ŠOLAH Občina mora takoj poskrbeti za nemoten pouk na openski šoli Za 6 razredov s 106 učenci slovenskega industrijskega tečaja sta 1953, se odiozi do 3i. marca jrazpOjag0 je dve učilnici - Dušljivo ozračje in smrad v oTsiu čienTi0ŽfnV2.irervbeeijaV,ikletnih prostorih - Ezulom naj se dodelijo drugi šolski prostori! smislu če je bila izpraznitev dovoljena iz naslednjih razlogov: a) zaradi zamude v plačilu najemnine; b) zaradi nenravnosti ali drugih težkih kršitev najemne pogodbe, ki so prizadeti stranki sodno dokazani; c) ee je bil izvršilni naslov izdan v postopku zaradi motenja posesti; d) če gre za izpraznitve o-premljenih sob, ki so bile dane v najem na podlagi policijske licence; e) če se zavezani stranki ponudi stanovanje, ki ga ima za primerno sodnik, ki odreja prisilne izpraznitve. Prisilne izpraznitve, za katere ne velja ugodnost odločitve v smislu prejšnjih členov 1. in 2., določi sodnik, ki odreja prisilne izpraznitve, na podlagi sporne razprave z odlokom, proti kateremu ni priziva, in jih sme iz tehtnih razlogov odložiti za najvcki tri mesece, vendar pod poljem, da ne obstaja več neizpolnitev najemne pogodbe, kadar gre za tak primer. Clen 4. Ukaz št. 63 z dne 21. junija 1954 se razveljavi. Clen 5. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem vestniku. Tiskovni urad vladnega ge-, neralnega komisarja sporoča, da se z odlokom vladnega ge- liain svojo oDrt. poviša j jemnina še za ioo odstotkov Ukinitev urada za epuraciio razen povišanja, ki ga določa zakonski načrt. Ce bo ta predlog sprejet, bo povzročil se večje znižanje življenjske ravni delavskih in uradniških družin. Zavedati se moramo, da bodo ti mah obrtniki nujno povišali cene svojega dela odnosno svojih uslug, kar bo Vsak mesec dobimo od tržaške občine podrobno poročilo zdravstvenega in higienskega urada, v katerem so med drugim točno navedene številke o zdravstvenem stanju šoloobveznih otrok, koliko razredov so šolski zdravniki pregledali in kaj so ugotovili Zal so to le splošne številke, ki se ne spuščajo v podrobnosti, tako da iz njih ni mogoče ugotoviti, ali so šolski zdravniki in organi občinskega higienskega komisariat« pregledali tudi prostore na šoli na Opčinah. Iz njih ni mogoče ugotoviti, ali je šolskim zdravnikom znano, da so v preteklem šolskem letu nekateri učenci slovenskega strokovnega tečaja na Opčinah med delom v delavnici padli v nezavest, da se v mali kletni sobici brez oken vrši pouk in da je n.pr. v jedilnici. ki leži 2.20 metra pod zemljo, še sedaj neznosen smrad, ki prihaja iz v kuhinjo prihajajoče greznice. Zdi se, da šolskim zdravnikom in higienskim organom to stanje ni znano, saj bi se v nasprotnem primeru v letošnjem šolskem letu morale razmere na openski šoli nedvomno zboljšati. Zato menimo. da ie naša dolžnost obvestiti o ceh razmerah javnost in zahtevati v imenu staršev in otrok, da podvzame občina vse ukrepe, ki naj zagotovijo ROPARJA ŠE VEDNO NA SVOBODI vplivalo na zmanjšanje kupne moči delavske plače. Ze samo povišanje najemnin po zakonskem načrtu bo močno prizadelo mala obrtniška podjetja in drobne trgovinske obrate, ki bodo prisiljeni, da povišajo cene uslug in blago. Za naše tržaške razmere, ko preživlja mesto največjo gospodarsko krizo v svoji zgodovini bo omenjeno povišanje najemnine pogubno vplivalo na vsako iniciativo »izboljšanja gospodarskega položaja«. Z odhodom angloamenskih čet se je število brezposelnih povečalo za več tisoč enot. Po neuradnih podatkih je sedaj na našem področju okrog 19 000 brezposelnih delavcev. Industrija, velika in mala, obrt in vse ostale gospodarske dejavnosti preživljajo veliko krizo. Trgovci na debelo in na drobno se pritožujejo, da se potrošniki vedno bolj izogibajo trga. Po zadnjih statističnih podatkih niti razne razprodaje niso privabile kup-cev in so se neuspešno zaključile. Vse to dokazuje, da obtok denarja na našem področju stalno pada, kar je posledica manjših zaslužkov široke množice potrošnikov, t. j. delavcev in mali uradnikov. Govoriti v takšnem gospodarskem položaju mesta o povišanju najemnin, pomeni zaostriti gospodarsko krizo in povzročiti še večje pomanjkanje in bedo delavskih množic. Obremeniti v bodočih petih letih povprečno delavsko plačo z novimi izdatki, ki bodo v tem primeru dosegli najmanj 20 odstotkov, pomeni za toliko znižati kupno moč povprečne delavske plače. Posledic tega ne bomo podrobno opisovali, ker so vsakomur jasne in predvsem našim gospodinjam, ki si že danes belijo glavo, kako uporabiti borno plačo, da ne. bodo otroci preveč občutili pomanjka- nJTudi napovedani finančni ukrepi za »gospodarski razvoj mesta« nam ne zagotavljajo niti toliko, kolikor je mesto dejansko zgubilo v zadnjih letih- Ti finančni ukrepi, ki so namenjeni predvsem za javna dela. bodo usahnili takoj, ko bodo javna dela končana. In potem? Kje in kako bodo zaposlili brezposelne delavce, če ne bodo uitvarili novih produktivnih sredstev? To so vprašanja, ki jih mora nova italijanska oblast resno Mladeniča sta se zabavala tudi s krajo avtomobilov Aretirana soudeleženka roparskega .napada odkriva s svojo gostobesednostjo nove podrobnosti Zasliševanje Carmen Vid-manjeve, ki je skupno s svojim zaročencem Tulliem Ba-sellijem in njunim prijateljem Claudijem Basichem sodelovala pri roparskem napadu na 72-letno Ano Osvoldel-lo vd. Borbo, se je tudi včeraj nadaljevalo. Dekle je večkrat prišlo v nesoglasja in tako je bila prisiljena izpovedati marsikaj zanimivega. Predvsem so ugotovili, da Ba-selli ni bil tako nedolžen angelček, kakor se je v začetku mislilo. Prišlo je namreč popolnoma slučajno na dan. da je skupno s prijateljem kradel, čeprav samo včasih in v zabavo, avtomobile in predvsem motoskuterje, s katerimi sta hodila na izlete in jih nato puščala s praznimi re- Curtnrn Vinman zelo zervoarji na cesti. »Kdo pa je bil za volanom, ko ste se vozili z avtomobili« so vprašali preiskovalni organi dekle. To vprašanje je bilo postavljeno brez prepričanja da bi dala pozitiven odgovor. Toda presenečenje ni izostalo, kajti dekle je mirno odgovorilo, da ne ve, ker sta se njen zaročenec in Basich vedno peljala sama. Pojasnila je, da ji je zaročenec prav 4- t. m. povedal, da sta z Basichem ukradla lep avto, s katerim sta se vozila po našem ozemlju in ga nato, ker sta se z njim zaletela, pusti-tila nekje pri Bošketu. Avto je namreč neka policijska patrulja našla v temnem prostoru pri Bošketu in je bil last holandske državljanke Gertrude Van Hooge-vest iz Ul. F. Severo, ki je tatvino tudi prijavila. Tako je prišlo na dan, da sta imela prijatelja, ki sta še vedno na svobodi, narejen ključ nalašč za odpiranje avtomobilov, Jasno je, da sedaj visi nad obema tudi ta obtožba in ni iz ključeno, da bo prišlo zaradi gostobesednosti dekleta na dan še marsikaj novega. Nezgoda na delu Ob 10. uri so sprejeli na o pazovalnem oddelku 34-letne-ga Rodolfa Luce iz Milj, .kateremu so ugotovili rani na čelu in nogi in praske na rokah. Luce, ki bo okreval verjetno že v tednu dni, je izjavil, da je med delom nesrečno padel in se zavalil po 5 metrov visokem pobočju. mlada »ašlu na kriva pota I desne roke. S steklom si oorezal prst desne roke Na II. kirurškem oddelku so včeraj pridržali 23-letnega Ignazia del Piana iz Ul. D'A1-viano, ki se je med delom Tržniki steklarni v žavelj-skem industrijskem pristanišču nerodni) porezal po prstu normalen in reden pouk na tej šoli. V lanskem šolskem letu je imel slovenski industrijski strokovni tečaj na Opčinah na razpolago le dve učilnici za šest razredov, kar pomeni, da je bil pouk do skrajnosti o-težkočen. Zgodilo se je, da se je moral pouk nekaterih predmetov vršiti v kletnih, nezračenih prostorih, tako da s) otroci padali v nezavest. Višjim šolskim oblastem so biie razmere znane, zato so obljubili, da bodo z letošnjim letom po otroškem vrtcu izpraznjeni učilnici dodelili že omenjenemu strokovnemu te-čaiu in slovenski osnovni šoli. S tem bi bil problem vsaj za silo rešen, kajti pouk v kletnih prostorih bi se omejil samo na delo v delavnici. Vrtec se ie res preselil v novo poslopje (ki bi ga z malenkostnimi stroški lahko zvišali in v prvem nadstropju napravili učilnice za osnovno šolo), občina je že poskrbela' za opremo, ki naj bi prišla v obe izpraznjeni učilnici, toda tedaj so na Opčine priselili nekaj sto ezulov, za katere so sicer poskrbeli stanovanja, trgovine in drugo, niso pa poskrbeli za šolanje njihovih o-trok. In tako je naenkrat naraslo število otrok v obeh italijanskih šolah za okoli 340, kar pomeri, da so slovenskima šolama obljubljeni učilnici zopet odvzeli. V letošnjem šolskem letu je torej stanje n« slovenski osnovna šoli in industrijskem tečaju naslednje: Od skupnih 14 učilnic, ki jih ima openska šola, ima osnovna šola za 9 razredov s 186 učenci na razpolago 4 učilnice, industrijski tečaj za 6 razredov s 108 u-fenci pa 2 učilnici. Poleg tega moramo še omeniti, da je n. pr. tajništvo, ravnateljstvo in profesorska zbornica industrijskega tečaja v majhni soy bi, ki se je mora posluževati poleg ravnatelja in tajnice še 16 profesorjev. Da je' redno in normalno poslovanje šole v takih razmerah nemogoče, je vsakomur razumljivo. Omeniti je treba, da se zaradi prevelike utesnjenosti pouk ne more razvijati v smislu šolskega programa in je zaradi tega okrnjen. Zaradi pomanjkanja prostorov so v kleti uredili delavnico, v kateri preživijo dijaki industrijskega tečaja tudi po pet ur na dan. Delavnica je pod Zemljo, v njej pa dela v dušljivem ozračju naenkrat tudi po vee kot 20 učencev. Zraven delavnice je še majhna soba, v kateri je mun in kuhinjska omara. Okoli mize je prostora za 4 osebe In vendar se v tej sobi, ki je celo brez najmanjšega okna, vrši poufe gospodinjstva za 18 deklet, in sicer 5 krat na teden, poleg tega pa še italijanščina in verouk. Lani sta v tej sobi oz. sobici, kjer morajo dijakinje pisati na kolenih, preživela dva razreda! Omeniti moramo še kuhinjo in jedilnico, ki je prav tako v kleti. Zaradi slabe odvodne črpalke, ki je vedno pokvarjena, se nabira okoli lijaka greznica, ki povzroča neznosen smrad. Lani se je zgodilo, da je greznica preplavila kuhinjo v nočnih urah za nekaj centimetrov na debelo. In kot je videti, se bo v najbližji bodočnosti ta pojav zopet ponovil. Ko navajamo ta dejstva, ne moremo mimo ugotovitve, da imajo ljudje, ki plačujejo davke kot vsi ostali meščani, nesporno pravico do popolnega in normalnega šolanja svojih otrok. Zato je v interesu nemotenega šolanja in zdravja otrok podvzeti nujne ukrepe, ki jih v kratkem navajamo: "l. razbremeniti je treba o-pensko šolo s tem, da se o-trokom priseljenih ezulov najdejo nekje novi prostori, izpraznjene učilnice pa dodelijo slovenskima šolama, kot je bilo to že v načrtu; i 2. kletne prostore, v katerih sta delavnica in soba za pouk gospodinjstva, je treba iz zdravstvenih razlogov zapreti in poskrbeti za njihovo namestitev v novih prostorih, ki odgovarjajo vsem higienskim predpisom; 3. nujno j'e treba urediti kanalizacijo in odvod umazane vode iz kuhinje ter na ta način preprečiti smrad, ki ga morajo uživati bodisi kuharice med pripravljanjem jedi bodisi otroci, ki so tam na hrani. Policijsko osebje nabralo 921.793 lir za popiavljence v Salernu Ustanovitev izrednih tečajev za poklicno usposabljanje brezposelnih Vodstvo tečajev bodo prevzele razne ustanove - V tečaje se lahko vpišejo brezposelni, ki so dopolnili 78 let Po navodilih vladnega generalnega komisarja je Oddelek za delo pripravil načrt za ustanovitev izrednih tečajev za poklicno usposobljenje brezposelnih, ki se bodo začeli že v mesecu novembru: Vodstvo teh tečajev je bilo poverjeno naslednjim ustanovam: Ustanovi »Centro Addestra-mento Maestranze« (Ufficio Territoriale del Lavoro); za mizarje, sodarje, cementarje, kopače temeljev, kanalizator-je. elektromehanike m zidarje. Ustanovi »Opera Figli del Popolon: za inštalaterje, mi- zarje, popravljalce televizijskih in radijskih aparatov, električarje in avtomobilske mehanike. Ustanovi »Organizzazione Ri-educativa Tecnican: za tapet-nike, krznarje in električarje. Ustanovi «Ente Nazionale ACLI Istruzione Professionaleii: Za pleskarje, zidarje, mehanike, mizarje in tesarje ter elek-tro-instalaterje. Ustanovi »Ente Nazionale Ad-destramento Lavoratori Com-mercio«; za trgovske dopisnike (z Avstrijo, Nemčijo. Anglijo, Jugoslavijo, Francijo), osebje pomorskih agencij in prevoznih ter spediterskih podjetij, tajnike trgovskih podjetij, računovodje in komptometriste, stenografinje in tipkarice, natakarje, postrežno osebje in tujsko-prometne strokovnjake. Brezposelni, ki bodo sprejeti v tečaje, s stalnim bivališčem na Tržaškem ozemlju in redno prijavljeni na uradih za brezposelne (Ufficio Collocamento delTUfficio del Lavoro). bodo dobivali po 110 lir na uro za osem ur dnevno. Tečaji bodo trajali šest mesecev. Vanje se bodo lahko vpisali brezposelni, ki so dovršili 18 let. Ker bo namen teh tečajev, pripraviti delavce za možnost bodočega vključenja v proizvodni ciklus, fiodo ustanove, ki jih bodo vodile, poskrbele, da se bodo vršili s potrebno resnostjo. Vsaka ustanova bo s posebnim obvestilom objavila potrebni postopek za predložitev prošenj in za vpis v dotični tečaj. Osebje javne varnosti in civilne policije je te dni nabralo za prebivalstvo Salerna, ki je postalo žrtev strahovite povodnji. 921.793 lir. Ponovim odprtje umelnišlte galerije Rossooi Umetniška galerija Rossoni prične letošnji ciklus .umetniških razstav z osebno razstavo slikarja in kiparja Giorgia Grafija, ki jo bodo ob prisotnosti umetnika odprli v bližnjih dneh. Giorgio Grai živi v Bocnu, rojen pa je v Trstu, kjer bo že kot zrel umetnik prvič razstavljal. Doslej so ga poznali le po številnih razstavah v italijanskih mestih in po ugodnih ocenah v časopisju. Demanti županstva Županstvo sporoča, da je vest o izbiri načrta za gradnjo zelenjadnega in sadnega trga na debelo netočna, ker ni komisija, ki razsoje o predloženih načrtih; še končala svojega dela. Nočna ptička v zaporu zaradi žalitve policista Med rednim nočnim obhodom letečega oddelka so a-genti predvčerajšnjim zvečer opazili v nekem baru v Car-duccijevi ulici dve prostitutki, ki sta bili v družbi dveh ameriških vojakov, ki sta prišla v Trst na kratek dopust. Agenti, ki so ženski spoznali, so stopili v bar in ju hoteli legitimirati. Medtem ko je 24-letna Giuseppina Moro iz Ul. Kolonja ugodila njihovim zahtevam. se je 22-letna Maria Beltramini iz Ul. S. Davis uprla, zaradi česar so jo mo ralj s silo odpeljati na poveljstvo. Tudi tu se je ženska uprla in potem ko je a-gente užalila ter jim zabrusila v obraz: «Nesrečneži, vi ste končali s svojim delom, kakor mi« je zalučala poln črnilnik proti nekemu agentu Posledica je bila. da so jo poslali v zapor in jo prijavili z obtožbo žalitve, upora in napada na agente državnemu tožilstvu. ( GLEDALIŠČE VEKPl) Abonentom pretekle operne sezone razdeljujejo sporede prihodnje sezone, ki se začne s slavnostno predstavo v četrtek 25. novembra in sicer z Verdijevo opero «Aroldo». — Do 11. t. m. lahko stari abonenti ponovno obnovijo svoj abonma. Prošnje za nove abonmaje pa se bodo sprejemale šele, ko ugoto-ve, koliko prostorov bo na razpolago. Šola Glasbene Malice v Trstu igrajo zabavno glasitkb ^ ^ oena kronika ^ radia Ljub* 15.40 Ig« vanje;_ 16.10 £» .vdjah; 18.15 » I7.l6" Glasba po MeioiL'S tomki iz v riunu; 20.30 itmi: 20.15 Klavir^ Križem po J.u*“?'fxnJe Vlast*, nj koncert simfonične g ' “ > V’-!'n00 Prt- 11.30 Lahki_ orkestri^,SV|, ji . svc. davanje; 13.00 Iz of>^r n« ta- 13.30 Priljubljene ‘ tet: H.iS Kidtum r>eiius: Plesna glasba,^ orkester:^ ce« za. violino ta on- Zdravniški ‘^5 » 2^00 A^uamosU; S Starše obveščamo, da se le| oktet;’ 21.00 pouk telesnovzgojne šole za otroke pričel ter je vsak torek m petek ob 18. uri v Ul. R. Manna 29, II. Kdor se še ni utegnil vpisati, lahko stori to med uradnimi urami v šoli Glasbene Matice. 22 00 » Motoklub Amatori organizira dne 21. novembra t. 1. izlet ca Reko in v Štanjel na Krasu. Vpisovanje na sedežu od 17. do 19. ure samo še danes.. Mladina z Opčin organizira 28. novembra množični izlet v Sežano. Vpisovanje vsak dan r,a sedežu od 20. do 21.30 do vključno 19. t. m. Motoklub »Jadran«, Opčine, organizira 21. t. m izlet v Štanjel Vpisovanje na sedežu do 11. 't. m. Motoklub »Adrija« za dolinski in miljski okraj priredi 21. t. m. enodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje na sedežu v Dolini do 11. t m. Motoklub «Mladost» Nabrežina organizira 21. t. m. enodnevnii izlet v Vipavo in Novo Gorico. Vpisovanje na običajnih mestih in se zaključi danes 10. t m. Zastrupitev s plinom S prognozo okrevanje v 2 ali 3 dneh so morali včeraj nekaj minut pred 11. ure sprejeti na II. zdravniškem oddelku 48-letnega Antonia Valenta, njegovo 48-letno ženo Ano Kočjančič in njuno 8-letno hčer, katerim so dežurni zdravniki ugotovili lažje znake zastrupljenje z gorilnim plinom. Kočjančičeva je zdravnikom povedala, da so es zastrupili v kuhinji, kjer je plin začel uhajati 17. zidne plinske pipe, ki je bila pokvarjena. Prosvetno društvo v Barkov- ljah sklicuje 21. novembra ob 16, uri v društvenih prostorih, Frank. lovo pri Gregorčiču, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in eventualno spre- membo pravil. Vabljeni so vsi društveni člani kakor tudi prijatelji našega društva. , , ,, Zveza prosvetnih delavcev sklicuje za danes 10. t. m. ob 18. uri redno odborovo sejo na svojem sedežu. „, Glasbena Matica v Trstu. Odbornike opozarjamo, da bo 5. redna seja danes v sredo 10. t. m. ob 20.30 na sedežu. Razna obvestila TrJaški filatelistični klub »L. Košir« Danes, 10. t. m. bo v prostorih kluba sestanek za zamenjavo znamk od 18. do 21. ure Med sestankom kratka od-borova seja. Odbor priporoča članstvu, da prevzame do nedelje, 14. t. m., pripadajoče znamke ker se rok ne bo nikakor podaljšal. V sredo 17. t. m. bodo ostanki neprevzetih znamk na razpolago vsem članom interesentom. Pestra operna |la^> jjjŠ J ževnost i« umetnosi, pjf, shvvin: Amerikan« iju** 22.31 Chausson. P«£mi pid in morja; 23.00 «^ ‘ “ M 12.00 Igra.. golrttekl« ^ 18.50 Melodije Pret5ejfla; 21.05 Alberto Sorosi let«, opera v , \ „ ,. (» V K > ‘ •' 254,6 m ali U« ^ 15P0SrO»f’^ £ 11.00 RadiJ5*!.,., 13.00 315 .i t »v V. Glasbena medig^'.ovitev'.' >». kovni pogovori f iilšm: 22.30 Trideset tograifije. ______ NADOMESTNI vElf0°tc$l BMIV, Plym0Aswagen Jjfr let, Buick, JolkSfsnJe vila motorjev rija. Mehamčn^,^ _ setn ruccio Cobez, ADEX j IZPRED KAZENSKEGA SODISCA OBSODBA TATINSKE TOLPE specializirane v siianovanjshih vdorih Delovno torišče skupine mladih tatov je bilo na Opčinah - Petim mladincem je pomagal pri tatvinah tudi cigan Hudorovich Septembra letos je policijski agent Edvard Orel ponoči končal svojo službo in odšel domov. V stanovanju se je nekoliko zadržal pri oknu in tedaj je opazil sumljivega človeka, ki je čepel na vrtu. Nekaj minut kasneje je bi! agent že pri neznancu, katerega je takoj zatem odpeljal na poveljstvo v Barkovljah, kjer so ga identificirali za 25-letnega liruna Galanteja brez stalnega bivališča. Galante je bil sicer sumljiv, vendar mu niso mogli ničesar dokazati. Zaradi tega sta se agent in neki narednik odpravila na cesto z namenom, da preišceta okolico, v kateri je bil malo prej odkrit mladenič^. T« je namreč izjavil, da je hotel prespati noč na vrtu, »er ni imel denarja za prenočnino v ljudskem prenočišču v Ul. Gozzi. To pa agentov ni prepričalo in kmalu zatem ye je izkazalo, da je bil sum upravičen. Med pregledovanjem okolice sta namreč agent in narednik opazila v mlekarni, Vide Martelančeve na Mira-marskem drevoredu,: dva mladeniča, ki sta izbirala blag i, ki sta ga nameravala ukrasti. Mladeniča, ki «0 ju identificirali za Il-letnega Alberta Le-varbvieha, stalno bivajočega v Ravenni, irv 22-letnega Gui-da Castiona iz Križa št. 35. Obadva sta priznala, da sta hotela izvršiti skupno z Ga-lantejgm tatvino. Ker je kriminalistični preiskovalni odsek zasumil, da mladeniči niso ravno pri prvih korakih, so vzeli na piko Levacovicha in Sa začeli zasliševati. Pri fantu so namreč našli več ukradenih predmetov in tudi potrdilo prtl.iažni-ce glavnega kolodvora. S potrdilom so šli po kovček in aktovko, ki sta bila polna u-krudenega blaga. Vse je torej kazalo, da je policija na sledi majhni, toda drzni skupini tatov. In tako se je preiskovalnim organom končno posrečilo rešiti razne zagonetne tatvine na Občinah. Levacovich je namreč priznal, da je izvršil skupno s ciganom Iludorovichem. ki ga policija ni mogla najti nikjer, in nekim Guidijem tatvino v stanovanju Openca Danila Šuligoja. To je bilo septembra letos in zlikovci so si pri drzni akciji nabrali za okoli 300.000 hr vrednosti. Ob povratku se je Hudorovich ustrašil policijske patrulje in zbežal, med- je šel v Rojan, kjer si- je plen razdelil z Guidijem. Policiji se je tudi posrečilo aretirati Guidija in ugotoviti njegovo pravo ime: mladenič ni namreč nihče drugi kot 18-letni Giorgio Gulli iz Ul. del Prato. To pa še ni bilo vse, kajti na Opčinah je bilo v tistem času lzvr.lenin več tatvin in to na enak način. Zlikovci so namreč najprej s silo odpirali roloje oken in. nato razbijali šipe. Tako so lahko z notranje strani odpirali okna in se nato splazili v stanovanja, kjer so pobirali v glavnem denar in zlatnino ter tudi perilo in obleke. Preiskava, ki se je zavlekla, je končno ugotovila, da je Levacovich oktobra lani vdrl v stanovanje Viktorja Tom- j I šiča, julija letos pa v vilo a{) am-Renata Tagliaferra. Obakrat se mu je posrečilo ukrasti za pol milijona zlatnine oziroma oblačil. Tudi tokrat pa Levacovich ni deloval sam. Njemu je pomagal cigan Hudorovich in neki Bruno. Toda to je bilo le «bojno» ime zlikovca, ki ga je policija identificirala za 29-letnega Giuseppa Apol-lonia iz Ul. Bonomea, ki je končal kakor vsi drugi v ko-ronejskih zaporih in nato pred sodiščem, kjer je bil Levacovich obtožen 3 tatvin in enega tatinskega poskusa, A-polloni dveh, Gulli ene ter Gastione in Galante poskusa tatvine v mlekarni. Mladeniči so se med .razpravo skušali izgovarjati na razne načine in Levacovich je celo šel tako daleč: da je izjavil, da so ga preiskovalni organi med zasliševanjem pretepali. Toda proti temu je nastopil tožilec, ki je grozil, d« bo mladega zlikovca obtožil tudi obrekovanja. Po celodnevni razpravi pa je sodišče spoznalo vse za kri deo, zapisn-: Magliacca, 0- bramba: odv. Morgera, Pein-hofer m Battino. Osvobodilna fronta Seja izvršnega odbora OF bo danes 10. t. m. ob 20 uri na sedežu v Ul R. Manna 29. Darovi in prispevki PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKAh Stanko Starec 2.000, Antonij?. Starec 400, Marija Pahor 300, Marija 100, Olga Pertot 100, Voj. ka Stepančič 200, Valerija Starec 100, Regent 100, Viktor Martelanc 300, Rafaela 100, Alojzij Starec 1.000, Mana Riosa 50, Julija Vekjet 100, Mila Skrlava 100, Angela Gnesuta 100, Marija Deško 50 lir, N.N. iz Ljubljane Pri upravi PRIMORSKEGA dnevnika trst Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-338 lahko naročite JUGOSLOVANSKE in SLOVENSKE revije zdravstvene literarne pravne pedagoške po lit ičn e itd. Excelsior. 16 00: «Sijajen plen«, M Monroe,' R. Mitchum. Fenice. 15.30: «Upor na Caini«, H. Bogart. llessetti. 16.30: «Rdeči kapitan«, R Greene, L Amar Naz.tpnale 16.30: «Aladibova svetilka«, P. Medina, J. Lands. Filodrammatico. 16.00: «Karavana Luna Parka«, A. Baxter, S. Cochran. Arcobaleno 15.30: «Dolina Ma- vrov«, J. Havvkins, G. Johns. Astra Rojan. 16.00: «Javni sovražnik št. 1», Fernandel, Zsa Zsa Gabor. Capitol. 15.00: «Trije novci v vodometu«, L. Jourdan. Cristallo. 16.30: «Znamenje ko- bre«, N. Patrick. Grattacielo. 16.00: »Rimljanka«, G. Lollobrigida. Mladoletnim prepovedano. Alabarda 16.00: «Sesti konti- nent«. Ariston. 16.00: »Imenujte me Ma-dame«, E. Merman. Armonia 15.15: »Ljubezenska samba«, C. Miranda. Aurora. 16.00: »Junaški princ«, J. Mason, J Leigh. Garibaldi. 15.30: «Materino srce«, G. Roiidinella. Ideale. 16.00: »Sredi morja« In «Eskimski lovci«. Im pero. 16.00: «Zvon Sv. Justa«, G Andre. . , Italia. 16.00: «Spalnica mladenk«, F Arnoul. S Marco, 16.00: «Trpka serenada«, C. Villa. Kino ob morju. 16 00: «Gospa brez kamelij«, L Bose. Mladoletnim prepovedano. Moderno 16.00: «Beneški tat«, M. Montez. Savona. 15.30: »Pomladni zvoki«, C Webb. Vlaie. 16.00: «Birmanski tigri«, D. Morgan, Vittorio Veneto. 16.00: »Varie- tejska predstava«, F. Astaire. Azzurro 16.00: «Lov na človeka v džungli«, J. VVeissmueller. Bclveaere. 16.00: «Sedmorica z Velikega voza«, E. R. Drago. Marconi. 16.00: «Nemirno življenje«, E. Taylor. Mastsimo. 16.00: »Usoda s tremi obrazi«, J. Mason, Novo cme. 16.00: «Kruh, ljubezen In fantazija«, G. Lollobrigida. Odeou. 16.00: »En dan na sodniji«, Pampanini Radio. 16.00: «ZadnJe v noči«, B Cravvford. Mladoletnim prepovedano. Venezia. 16.00: «Streljanje opoldne«, G. Cooper. Skedenj. 18.00: «Rdeča avtoko- loua. Kino na Opčinah. 18.00: »Norosti sveta« E. Pavlik, H. Holt. 20. in 21. novi (d'vodnevni> tar PRI P°BEC POREČ AJDOVŠČINA VIPAVA _ se imel' Izleti, ki s® 14 ®° a vršiti 13. m L „» bra. so Prenlfa in 21. novembra ivef 21. novembr* (enodnevni) 1951 KOZINA materija OBROVO PODGRAD Vpisovanje .fa, „ lf*» 27. in 28. nojjj, (dV0dr,iTlJA REKA-°pA ŠTANJEL BRANIK ZALI HroRlCA NOVA GOR’ KANAL s0cl most NA TOLMIN KOBAR)D bovec^- ^ 28- ss#* Snozece POSTOJNA i8 !i9v.f Vpisovanje^pB^i k.A D R A .t 4, Cicerone ^43 Telefon on im do danes H -JoTVA, SMrlTl IN POROKE Dne 9. novembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa nj bilo nobene UMRLI SO: 90-lCtna Lucla Harber vd Peschitz, 39-letnl Pie-tro Toso, 64-letni Giacomo Smi-goi, 76-letni Giuseppe Benvenuti, u r ' 67-ietna Angelica Černigoj por. ve in obsodilo Levecovicha, , 72-letna Giulia Lucatello k: so mu priznali olajševalno por. 'AtUelich, 20-ieini Stelio Ar-okolnost zaradi mladoletnosti. clublo, 66-letni Giovanni Ghegic, na 3 leta zapora in na 20.000 , 36-letni Albert Bertok, 56-letm lir globe, Apollonija pa na j Rudolf Bobnič.____________ 4 leta in 8 mesecev ter na 3.000 lir globe. Gullijevo ob- j VREME vcEHAJ tožbo so )premenili v posest ! Najvišja temperatura 15, naj. ukradenega blaga, zaradi če- i"žj» 12.3, ob 17 uri 14.5, zrač- jeg sodišče obsodilo, le = ai ^ SREDA, 10. novembra h O T K It 254.6 m ali 1178 kc SLOVENSKA POROČILA: vsak dan razen nedelje ob 6.30, 7.4o. 13.30, 14.30, 19.30 23.20. HRVATSKA pGROCILA: vsak dan ob 20. uri. . . . ITALIJANSKA POROČILA: 6.15, 12.30, 17.00, 19.00, 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 6 50 Pregled tiska; 7.00 Koledar - vre- menska napoved; 7.05 Jutranja glasba; 7.30 Nasveti za gospodinje; 11.00 opoldanski koncert: 12.00 Parada orkestrov; 14.00 Od melodije do melodije: 14.40 Domači zvoki; 15.00 Od Triglava do Jadrana: 15.15 Veliki orkestri j95* enodS"1 iz!e‘ V HE r,c'BPniJA MATERI J A obR°vg PODGRAD c . 21 n0'''««’' 27. 1» »' ' ROVINJ Vpisov" (jvod116 vin JANO UJLBLJ POSTOL'-senozece SoRJE /■ , ' iievi' Vpis°v »VVUN „ sar ga , na 6 mesecev zaporne kazni in na 6.000 lir globe, ostala dva in sicer Castioni in Galante pa sta bila obsojena na 8 mesecev zapora in na 4.000 lir globe. Gulliju in Caslionu je sodišče priznalo pogojnost padavine 4.7 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morju 16. tem ko je Levacovich z ukra- kazni ter odredilo njuno iz- derim blagom š"! z openskim puslitev na svobodo, tramvajem v mesto/od koder 1 Freds.; Gnezda, tož.: Amo- nocna služba lekarn Crevato Ul Homa 15; Croce Veide Ul Settefontane 39; Gmei-ner Ul. Giulia 14: Al Llo.vd, Ul dell Orologio 6; Signori, Trg Ospc-rlal* 8: Harabaglia v Bar- kovljah in Nicoli v Skednju. nas je Sporočamo žalostno vest, d® pUstil8 visoki starosti 84 let za ve n JOŽEFU Pogreb bo danes, 10- m' .,oist losti v Nabrežini štev. 182. Žalujoči: hčere, sinov'qg4 Nabrežina, 10, novembra J! PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 10. novembra 1951 V ITALIJANSKI VLADNI KOALICIJI \u\ J bo-v to, poten- Vlak> s katerim se je Sccl- v S trza9Kih proslav Rim, se še ni dobro usta-, ko se je že začelo govo-° možnosti večjih spre-memb v njegovi vladi. Res M Mer da se je že prej vlad t nekaka milejša *«dna kriza, toda po končani s,0Vfmsnostih je prišlo na krem -1 nekaj Več in kon‘ kretnejsih trenj, ki so že delj sa ustvarjala anerazpolože-®Ja» v sedanji vladi. Ne ®° se sedaj spuščali \ *09J bo prišlo do krize, če bo i° nia sPloh prišlo, in kak-n obseg bi mogle te spre-®'mbe zavzeti; ustavili se borila Ta^e prl nekaterih zuna-'n notranjih vzrokih, ki *u do te zaenkrat še cialne krize privedli. Vzrokov, kot smo že rekli, v-is in so starejšega in no-bom * datuma. Omejili se ““»o na novejše. ,vm-ragat ie prvič pokazal seroma aU mani odkrito na-dosedanjemu u- Postavt °Ve Vlade že ob Itvi bivšega prosvetne- *a mmirstra Martina za zuna- a ministra, vendar pa se «pnmara,di < Sidogodek'ki se je n'ia‘strskibPraS,aPia razdelitve risakih t ,položaiev odnosno žaVe i„ “nkcii v upravi dr- «v0ina 6 3a tak° imenovana t°vCi . . PodiejPikov«. Saraga-bi) . namre« hoteli, da bi “direkri • 3V za nečelnika ditve Je Za kulturne prire- ^akor ip km no>> on* Ari<>sto, ko Se t* !° rečeno že tedaj, Ijala n sedanja vlada sestav-Ps j- “okrščanska stranka “esto Ela Postaviti na to Pa n; , . ' Scaglio. Postavljen «, in' sbpll, «1« Prvi, niti dru-^ko A,. • a Se 3e tu izmazal kn ’t0 -e Postil prostor prašek. Tr i •“ dru?i tak d0‘ k ie K;i . . 1 v vrstnem redu * tadni\h l**t' k° ie MartiP0 ^estitvah -dlPl°matskih pre-ega Vel»°Stavil za i tali jan. *hm«tonu nP,°5lanika v Wa’ Samreč menii°Sla' Sara8at ie \\ to mesto bl P°stavl1 k9 Jvan, m fV0)ega prijate kl da Mattea . 9rneriškinnJegovem mnenju v1*19' Na . x zadevalt precej k' Sa Je dntri*11 tega udarca, m pr^ut‘‘SaraRat' S1 * T Vsa3 z ib * Vendarle pribo-vmb9rda Uo' da bo za t'«* mestoZdg0tOVlieno neko dni orVani/-neki medna- . T0 bi *aniza«ji. I* dogodki "led drugimi tri-pn° že itak l k', S° razcepili k°iV'Z9tost m a trdnost iR sM9t>sk0 d^ed,Sai'agatom in VaUmi vladm°kraCii0 ter o-v dd«r Da i‘mi strankami. 1V- ki 0dr Vt0, Vrsta d°god- Lombarda, zunanji' kr' Gre ža'nrtnaSprotii v vi®" f vsjo mnnd0g0dke. Ki pri-0 'hbogo^ ni 'ki .konkretnejša 4S"T Političnega #H' Prav*11' ?'obliimi nasprotji Protik Sotovo Drevo-ik, ! 0r^unistu« prevec ostra dei wa smer> K. jo Po krS4anske demoni.2unanieaV°dil?h ameri-®ni Jesa ministra, ki i^ciJe eni, ka“ v borbi'5'^,.('tskiZTpZetlT?,li rnraUzem d^» 0 iieei-n-r. ‘ Članka nannin __ C 0 n t , ane9a ;s V ??* c*nt nedavno članek pred-v Kamerovu, rtra' članka navaja šteuilne ne°P'eraUvnosti “Očno ' ccn-aparata i„ ugotavlja, da je prišel pravice krajevnih organov, kani iti le«,mmV. - i . * nja tudi ne moreift - uryanot;, kaj s-zszt S™ U tToouiMi »® drobno« .tr6°vinskega S *stiiah» k'enjen‘ elanek v K ni osatl,n'lmogrede re-duKum Jen' pomenita v K n°sti sed en° '?-med 0°vi«tski datNeSa razvoja "I lVazi, namreč o Varite* id'Centr®lizaciji. f«lnoZ dstreztl “flno za Potr- Vam 36 še v „i°, 0fbBmi' t>oi. )a, Zahtev napo- Vsekav.b »« Progra- *‘0v a«it; 'tla _C^*lkor r\ l9fav: °5‘tna jBPa 3e dokaj nost tembolj icEr S>tionaasProtuje 3' kEr V tskaCvn> praksi. sed NltV°3eea dei0takoi v ala daii„ anJa ‘Jboseži nega stari anja začetni for- in za- Pa naj bi odpravili. okroženega programa decentralizacije na področju držav-e ah gospodarske uprave, tem S° biH prv>. Po- ro Pa tudi novi ukrepi v tei smer, posledica izkuJnj>V ^ "°ve Vlade, kakor tudi Ted ponovnim proučevanjem Prejšnjega življenja. Vlada Malenkova je ra»«i^ S‘la zbolišanje življenjskega standarda, pospeševanje kme-tijstva, oziroma odstranitev znatnih neskladnosti mecl posameznimi gospodarskimi pa "“fami « ^jih glavnih nalog. Nastale so znatne spre membe pri razdelitvi investicijskih sredstev v korist kmetijstva. lahke industrije, graditve stanovanj, itd. Zdaj grade več podjetij lahke industrije. Začeli so akcijo za preora-nje milijonov hektarov neobdelane ali zanemarjene zemlje. Od industrije odločno zahtevajo, naj poveča delovno storilnost in zboljša kakovost svojih izdelkov. Togo centralizirani in preti-rano okorni upravni aparat ni samo veliko finančno breme, marveč tudi zmanjšuje učinek naporov za gospodarski razmah na široki fronti, veže strokovne kadre na središča, zavira sleherno pobudo in možnosti glede samostojnega delovanja krajevnih organov oblasti in gospodarskih pbd-jetij. V prvem letu delovanja nove sovjetske vlade so mnoge strokovnjake premestili iz osrednjega v krajevni aparat, na vas in v podjetja, voditelji podjetij pa so dobili večjo samostojnost v svojem delu. Ukrenil, so vse potrebno za zmanjšanje neproduktivnega upravnega aparata. Poudarek je bil pri vsem tem ne toliko na daljnosežni decentralizaciji, kolikor na želji, da bi nižje organe organizacijsko in strokovno usposobili za izpolnjevanje novih številnih in obsežnih nalog. Decentralizacija dela trgovine, zahteve naj se poveča avtonomijo krajevnih organov obasti pri sestavljanju lastnih proračunov ter pri finančnih in gospodarskih poslih nu splošno, sta znaka nadaljnje evo^ lucij- v smeri decentralizacije. Ko ugotavljamo ta nedvomno pozitivna dejstva in pojave, je treba omeniti, da bi bila decentralizacija mnogo uspešnejša oziroma v dosedanjih razmerah edino uspešna, či bi jo dopolnili s samoupravnostjo proizvajalcev v okviru podjetij in v komunalnem okviru. Samo tako bi lahko povečali zainteresiranost proizvajalcev na poslovanju njihovih podjetij in krajevnih skupnosti ter odstranili njihovo relativno brezbrižnost, kar sovjetska vlada vsekakor želi. To potrebno dokazujejo splošne in sovjetske izkušnje. Decentralizirana uprava, čeprav je boljša od centralizirane, je pa lahko zelo neučinkovita in zbirokratizirana, če ni podvržena široki družbeni kontroli. Ne bi mogli reči, da v Sovjetski zvezi ne govore o tej strani vprašanja. To dokazuje program, da bi se pove čala vloga voljenih predstavniških organov glede na izvršna telesa in upravo, to pa dokazujejo tudi govori in za-htfeve, naj bi se uprave podjetij bolj posvetovale z delovnimi kolektivi. Na kongresu sindikatov letos junija je hi lo slišati dokaj določene za hteve. naj bi zagotovil sodelovanje delavcev v upravljanju njihovih podjetij. Nekateri govorniki so se zavzemali za družbeno kontrolo nad nekaterimi gospodarskimi akcijami, na primer nad kontrolo za ureditev stanovanj. Družbeno kontrolo sicer če-sto tolmačijo samo kot pravi- (Nadaljevanje na 4. slranij no tako bi lahko ta elektronska naprava uravnavala stroj, ki reže jeklo, aluminij, tkanino. plastični material ali les. ((Poprej« — nam je pojasnjeval glavni nadzornik tovarne — «so strojni kvari v tovarnah zahtevali popravila, ki so trajala več dni in nadomestne dele, ki so zelo dragi. Sedaj pa elektronske naprave kar sproti nadzorujejo stroje in takoj opozorijo na nedostatke in jih samogibno zaustavljajo v primeru kakega kvara, kar pravočasno preprečuje večjo škodo. Delavec - industrijski general Točnosti elektronskih naprav gre hvala za razne iznajdbe, ki bodo lahko veliko zboljšale naše življenjske razmere. V letalih na reakcijski pogon, ki letijo z nadzvočno brzino na primer, so človeški -možgani in mišice prepočasni, da preprečijo nesreče. Zato so namestili v teh letalih razne elektronske naprave katerim so poverjene važne naloge. Danes preiskujejo elektronske naprave celo človeško kri in tudi kemikalije popolnoma zanesljivo. Spet druge elektronske naprave zabeležujejo točno, če je telesno tkivo bolno in ugotavljajo sladkorno bolezen itd. Lahko trdimo, da preobrazu-jejo elektronske naprave medicino in njene nauke. S temi napravami smo dobili važne podatke o ustroju celic, o delovanju žlez, živčevja in možganov. Kmalu bodo elektronske naprave odkrivale nedostatke in bolezni človeškega telesa in zabeleževale svoje zanesljive diagnoze. Ta čudoviti tehnični napredek bo zelo povečal strojno silo širom sveta. Danes razpolaga delavec v Združenih državah z elektromotorno silo. ki ustreza povprečno delovni sili 165 mož. V ameriški petrolejski industriji in v ameriških premogovnikih proizvaja delavec, odnosno rudar energijo več tisoč delavcev. Ali to ni še nič v primeri s tem kar lahko storijo ((elektronski upravljavci«. Zato bo kmalu vsak delavec lahko razpolagal v primeri z delavcem prejšnjega rodu s strojno silo, ki bo delovni sili povprečno več tisoč ročnih delavcev Tako bo vsak tovorniški delavec postal v resnici velik industrijski general. Inrustnjska revolucija prejšnjega veka je nadomestila človeške mišice s stroji; sodobna znanstvena revolucija pa ne nadomešča z elektronskimi napravami le mišic, temveč tudi človeško živčevje in možgane. Lahko trdimo, da danes lahko opravlja elektronski stroj vsako ponavljajoče se delo, za katero se poslužuje človek svojih čutil, oči, nosa itd., in svojih možganov, veliko hitreje, točneje in brez prestanka. Elektronski računski stroji lahko rešijo v nekaj minutah računske nalogo, ki jo en sam dijak, ki bi se lotil te naloge pred letom 1900 do danes še ne bi končal. Praktično pomeni to, da se n. pr- zvezdo-slovec lahko bolj ukvarja z zakoni vsemirja kot da izgublja dragocen čas za zamudno izračunavanje neizmernih razdalj in raznih enačb. Se večj« brezposelnost? »Morda bodo ljudje sami krivi, da bo vedno večja brezposelnost, ker izmišljajo in izdelujejo stroje, ki nadomeščajo pri delu človeka« — sem vprašal enega izmed strokovnjakov znanstvenega laboratorija podjetja, ki izdeluje elektronske upravljavce. «Nikakor ne — mi je le-ta odvrnil. Ljudje napredujejo vedno bolj. Človekovo delo postaja vse boljše, čistejše in inteligentnejše. Samo svobodni in prosvetljeni državljani lahko upravljajo in vodijo v elektronski dobi. Zato je potrebna boljša vzgoja in temeljitejša izobrazba. Elektronska doba zahteva može, ki vedo, kaj hočejo, ki jasno mislijo in znajo pravilno in pravočasno odločiti. V elektronski dobi bo moralo prebivalstvo uživati udobnosti, o katerih se prej ljudem niti ni sanjalo, kajti množična proizvodnja zahteva nujno tudi množično potrošnjo. Elektronske naprave pa zelo pospešujejo izdelovanje dobrega blaga. ((Elektronski upravljavci« pa ne bodo nikdar nadomestili človeške iznajdljivosti ali umskih in miselnih zmožnosti človeka, je poudaril znanstvenik. Pač pa bodo elektranske naprave povečale zmogljivost vsakega posameznika in tako zboljšale njegove življenjske pogoje. Saj je vendar jasno, da stroj lahko oddaja simfonični koncert, da ga pa nikoli ne bo mogel komponirati. Morali bi za to izmisliti in izdelati ((elektronske možgane«, ki bi lahko nadomeščali, kakega Mozarta ali Beethove-na. Tega ne moremo pričakovati od elektronskih naprav, ki nas samo rešujejo mehaničnega in dolgočasnega dela, ki zahteva skrajno točnost in vztrajnost. Ti elektronski u-pravljavci jamčijo za večjo varnost v tovarniškem obratu, boljše izdelke in tudi večjo varnost v našem zasebnem življenju. Elektronske naprave tako nadomeščajo človeka, opravljajo pa tudi taka dela, ki jih človek sam nikakor ne more opraviti. Človekova čutila se ne morejo ločiti od njegovega telesa. Elektronske oči in elektronski nosovi so pa lahko globoko v morju, visoko nad zvezdami, prodirajo skozi železna vrata, globoko pod zemljo in v visoke peči in od daleč poročajo z grafičnimi podatki, s fologra-fičnimi slikami, magnetizira-nimi trakovi in slično. Videl sem film, ki so ga snemali z elektronskimi napravam; nad 300 metrov globoko v žuborečem petrolejskem viru. Ko je raziskovalec Lee de Forest leta 1907 iznašel brezzračno cev, da ujame elektrone, ki jih najdemo v vsakem atomu, je v resnici uspel, da udinja vse čudovite pritlikavce nam znanega vsemirja in jih stavi v službo človeštva. Elektronske naprave lahko ((vidijo«, raziskujejo in izkoriščajo vse neštete mirijade valov, ki so v prirodi vidni ali nevidni, slišni ali neslišni, po vsej lestvici valovnih dolžin od podzvočnih vse do najkrajših radioaktivnih žarkov. Tako se človeštvu odpirajo široke možnosti izkoriščanja nevidnih žarkov. Za sedaj nam služijo ti nevidni valovi v obliki radia, radarja, televizije in jedrne sile. Sedaj smo začeli izkoriščati tudi neslišne podzvočne in nadzvočne valove in tudi neke druge vrste valov nam služijo več ali manj koristno. Kljub temu nam še ne služi dolga vrsta valovnih dolžin, ki jih poznamo po lestvici. Zato lahko računamo, da nas čakajo še večja «čudesa« kot tista, ki jih c anes poznamo. V primeri s takimi možnostmi predstavlja izkoriščanje jedrne sile le majhen odsek slike bodočega razvoja. Se likdar v zgodovini ni imel človek toliko in tako velikih možnosti, da ustvarja ali uničuje, kot ravno v naši elektronski dob',. CARLETON BEALS neki čisto evropski nadnacionalni organizaciji. To nedosledno stališče v odnosu do političnega procesa evropske integracije — procesa, ki ga je Velika Britanija sicer zelo ognjevito podpirala ■— je povzročilo precej vznemirjenja med Francozi in je tudi bilo eden od razlogov, da le-ti niso ratificirali sporazuma o EOS. Zdaj pa je stvar nekoliko drugačna. Eden se je na konferenci devetorice v Londonu obvezal, da bo Anglija povezala svojo usodo z Evropo tako, da bo tu ohranila svoje štiri devizije in še nekaj letalstva, obenem bo udeležena tudi v zahodnoevropski zvezi. S tem bi bila v prvi vrsti odpravljena francoska bojazen pred nemško premočjo. Lahko smatramo potemtakem, da je v procesu ustvarjanja zapadnoevropske enotnosti doseženo tisto ravnotežje, ki je nujno potrebno, da bi ne prišlo več do medsebojnih nesporazumov? Zdi se, da še vedno ne. Nezadovoljstvo zaradi sedanjega položaja, ki ga Britanija zavzema v okviru evropskih vprašanj, je mnogostran-sko. To nezadovoljstvo je naperjeno v nekaj smeri, od katerih so najvažnejše sledeče: Združene države Amerike, Azija, Francija, Nemčija in, na koncu, Sovjetska zveza. V kratkem povedano, politična psihologija Britanije bi bila danes sledeča: Amerika, ki se je največ trudila, da bi prišlo do evropske integracije, in od katere pomoči je ta integracija še naprej odvisna, je v resnici na evropska vprašanja mnogo manj vezana od Anglije. Rok trajanja atlantskega pakta na pr. poteče celih trideset let prej kot pa britanske obveznosti na Kontinentu. Kaj se bo zgodilo — se vprašujejo v Londonu — če se ponovi zgodovina iz časa pred drugo svetovno vojno, ko se je Hitler iahko povsem zanesel, da je Amerika udeležena v evropski politiki kot politična in vojaška sila, le-ta Pa je zatem stopila ob stran, tako da je Anglija morala nase prevzeti najhujše udarce? Ce bl se Anguja v Evropi toij angažirala kot se je doslej, bi s tem izgubila tudi del energij, ki so ji potrebne, da bi obdržala svojo vlogo v A-zi ji, Ta vloga pa zanjo ni važna samo iz konkurenčnih razlogov, ampak tudi zato, da bi preprečila kak nov podvig ameriške politike, ki ga ni povsem izključiti. Predvsem je Kontinent, potem ko se je ustvaril ali se je začel ustvarjati začasni ali trajni most med Zapadno Nemčijo in Francijo, dobil v odnosu do Velike Britanije povsem drugačen videz. Med drugim je treba omeniti, da bi moglo francosko-nemško gospodarsko sodelovanje ne-povoljno vplivati na britanske ekonomske pozicije v svetu, ki so že tako ogrožene: v Aziji od Amerikancev in Japoncev, na Bližnjem vzhodu in Afriki od Nemcev, v Južni A-meriki od Nemcev in Amerikancev, na Kitajskem od Rusov. Določena bojazen pred tako francosko-nemško gospodarsko alianso, ki jo je opaziti v Britaniji, pa se odraža tudi v vseh deželah Bene!uxa. Tu se celo že govori, da bi morda ne bilo napak, če bi se Holandija, Belgija in Luxemburg združili v zaščitno gospodarsko unijo. Trajna pomiritev med Francijo in Nemčijo, ki si jo London želi, ker noče vojne, poraja po drugi strani kot vidimo, docela nove probleme. Zaradi tega ne bi bilo prav nič čudno, če bi prav te posledice ustvaritve zahodnoevropske zveze pripeljale britanske državnike do zaključka, da se je treba znova boriti za obnovitev pogajanj z Moskvo, dasi tega Amerika ne želi, kakor se tudi truditi, da bi se preozko pojmovano zapadno-evropsko sodelovanje nadomestilo z nekim širšim, splošno-evropskim, toda zato tudi la-bilnejšim sodolovanjem. Toliko bolj ker obstajajo znaki, po katerih bi Mendes-France bil mnenja, da je treba pogajanja z Moskvo o združitvi Nemčije in evropskih vprašanjih nasploh voditi vzporedno z graditvijo zapadnovropske enotnosti. Za London predstav. Ija dinamični francoski premier precejšnjo nevarnost, in sicer, ker bi si utegnil prilastiti vlogo razsodnika, od katere britanska diplomacija živi, hkrati pa zagotavlja Veliki Britaniji položaj velike sile. Sele gledano s tašne perspektive morejo dobiti Churchillove izjave o potrebi pogajanj na najvišji ravni svoj pravi smisel. Dasi je Francozom, in to zaradi Nemčije, največ na tem, da bi prišlo do pogajanj z Rusijo ( morda tudi Nemcem iz istih razlogov), je vendar izraz ((pogajanja o vseh vprašanjih na najvišnji ravni« angleškega porekla. In čeprav je bil Churchill, pod pritiskom anglo-ameriške koalicije in enotnosti v atlantskem paktu, primoran zanikati, da bi bil že danes čas za takšna pogajanja, pa nikakor ni samo slučaj, če se v spodnjem domu postavljajo takšna vprašanja, kakor tudi, da predsednik vlade daje nanje podrobne odgovore. Glavni spopad med angleško in ameriško politično strategijo v Evropi se vrši prav na osnovi tega vprašanja. An"( glija je docela pristala na a-meriško idejo o ponovni učinkoviti oborožitvi Zapadne Nemčije, izpopolnivši to ideje z nekaterimi popravki glede nadzorstva nad to oborožitvijo. ker se ji zdi prav tako važno kot Francozom. Toda zdaj, ko se je končno našla oblika za nemško oborožitev, obenem pa sovjetska vlada r.a to dejstvo ni tako silovito reagirala, kot bi bila to storila še pred dvema letoma, se bo Foreign Office verjetno spet povrnil na svojo idejo Locarna, t. j. k sistemu nekakšnih splošnoevropskih sporazumov, v katere bi bila zajeta tudi SZ. Takšen sistem bi Viliki Britaniji vsekakor za mnogo let naprej zagotovil možnost, da zapadi svojega posebnega položaja izvenkontinentalne sile še naprej ohrani vlogo nekakšnega razsodnika med Washing. tohoih in Moskvo. Prav tako bi takšen splošnoevropski sistem onemogočil izvajanje kakršne koli evropske kombinacije, ki bi šla na škodo drugih. Vsaka močnejša politična ali gospodarska unija bi imela v tom sistemu svojo protiutež. V omenjenem okviru bi tudi morebitno za sedaj še negotovo, toda teoretično vsaj za določeno obdobje mogoče francosko-nemško sodelovanje, ne moglo močneje vplivati na britanske gospodarske pozicije v svetu Ce je danes čuti glasove, po katerih bi se Foregn Office bal prenaglega širjenja zapadnoevropske zveze z vključevanjem vanjo na pr. skandinavskih dežel, ker bi se tako u-stvarila nekakšna kopija NATO, potem le-ti verjetno drže. V slehernem izključno zapad-noevropskem sistemu mora nujno priti do zmanjšanja bru tanskega vpliva v korist kontinentalnih članov. Nasprotno se morajo britanske šanse dvigniti v okviru vsake sploš-noevropske kombinacije, V ko. lebanju med zvestobo zvezi z ameriško politično strategijo in pa možnostmi, ki bi jih ji nudila pomiritev s SZ glede evropskih vprašanj, se bo morala britanska diplomacija vsekakor pokazati kot izredno ; elastična. m I3 % v ■ z* Sinka Rtidjesič, plesalka sarajevskega baleta, ki Je uspešno nastopila y jugoslovanskem filmu (Stojan Muttkasaa T1SST, »reda 10. novembra 1951 'j ll> Vremenska napoved za danes: Spremenljivo, pretežno oblačno z vmesnimi padavinami. Pozneje se bo počasi vreme izboljšalo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.00 stopinj; najnižja pa 12.3 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK RADI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 15.40: Igra or- kester radia Ljubljana. — Trst II.: I8 ™' z godba cert za violino in orkester — Trst I.: 12. • » , za pihala. — Slovenija: Janko Kersnik: Otroški dohtar. Kon- 13.00: Jezikovni pogovori. 16-10- I ŠPORTNE VESTI | V Beogradu se borijo mojstri bele žogice Biuši .suri tuni p riali l.oach, najboljši Ma il/uri, Huntuiii in Si/odi im mednarodnem pi-i/onsli/u Jugoslavijo v natni/.noiii tenisu — -rre-m % .J*'"?**'- Leach-Flisberg — Gantner, Barlovič 3:0. Rezultati polfinala mešanih dvojic: R. Rowe - Harangozo — D. Rowe - Leach 3:1; Koc-zian - Szepesi — Wertl - Dolinar 3:1. Rezultati finala ženskih dvojic: R. Rovve '- D. Rovve — Wertl - Koczian 3:1. S A H lurmr BEOGRAD, 9. — Danes Je BEOGRAD. 9. — V nedeljo se je v Beogradu v dvorani Kolarčeve univerze pričelo V. mednarodno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije, na katerem tekmuje v konkurenci moških 56 igralcev, v konkurenci žensk 24 igralk, moških dvojic je 27. ženskih 8. mešanih parov pa 16. Nosilci skupin so Flisberg, Dolinar, Leach, Harangozo, Gyetvai, Reiter, Just in Vogrinc. V prvih srečanjih je že v drugem kolu Jugoslovan Markovič premagal nosilca skupine Avstrijca Justa 3:0. Po zmagi nad Justom pa je Markovič v osmini finala premagal še Grujiča s 3:2. Presenet-1 bil na beograjskem šahovskem ljiva je tudi zmaga Gabriča ] turnirju prost dan. Odigrane nad najboljšim Romunom Rei-1 so bile samo prekinjene parterjem, ki je petnajsti igralec j ti je iz prejšnjih kol. Rezultati na svetovni lestvici, kakor tu- j so naslednji: di zmaga Madžara Szepesija Bronstein-Joppen (iz 14. ko-nad bivšim svetovnim prvakom |a> remi; Joppen-Nedejkovič Angležem Leachom. j (15. kolo) 1:0; Rabar-Czerniak Med ženskami je že v četrt- j (16. kolo) 0:1; Nievergelt-Gli-finalu poskrbela za preseneče-! goric (16. kolo) remi. nje Romunka Zellnerjeva, Ki j stanje po 16. kolu: Bronstein je premagala Wertlovo, ta čas , jj 5. Trifunovič in Matanovič tretjo igralko na svetu. Vrzi-1 jp j. petrosjan in Pilnik 10; čeva pa je izgubila z Angleži- • ivk0v 9.5; Barcza in Djuraševič njo Rozalindo Rowe 3:0. j 9. Gligorič 8.5; Milič, in Czer- Za četrtfinale turnirja se je niak 8; janoševič in Nedeljko- plasiralo pet Jugoslovanov: vip 75; Pirc Karaklajič in Dolinar, Harangozo, Vogrinc, joppen 7; Rabar 6.5; Porecca Gabrič in Markovič, Madžara , 5 5; wade 4; Nievergelt 3.5. Gyetvai in Szepesi ter Sved ; _____ Flisberg. V polfinalu žensk pa j Arsenal-Spartak 1:2 (1:1) Koczian Sodnjk necenje sta preskrbela Ga r c r y drugem polčasu razvelja-in Markovič, ki sta premagala ^ gQ| Arsenala zaradi madžarski par Gyetvai-Szepesi s 3:2, v tekmovanju žensk pa kombinirani avstrijsko-madzar-ski par Wertl-Koczian, ki je v polfinalu premagal Romunki . Roseano in Zeller. gg pomerijo v nedeljo Madžari in Avstrijci Komisija za izvajanje statuta ne sme pozabiti na goriške in beneške Slovence Od ostalih sta Harangozo in Dolinar najprej izločila Kovača in Bajiča s 3:0, nato pa se Johansona in Rakeila (Švedska) s 3:2. V četrtfinale so se od Jugoslovanov plasirali se Vogrinc in VJzorinac ter Gabrič in Markovič. Vsi ostali so morali zapustiti bojišče. Tekmovanje se nadaljuje. Včeraj so nadaljevali s tekmovanjem mešanih dvojic. Večjih presenečenj ni bilo. V I kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Dolinar, Wertl (Avstrija) — Rakell (Švedska). Vrbavac 3:0; Gye-tvai (Madžarska), Nikolič Johansson, Thorsson (Švedska) 3:1; Szepesi, Koeczian (Madz,) Krasič, Urek 3:0; Haraszto- si, Roseanu (Rom.) — Gabrič, Vrzič 3:0; Harangozo, Rozalin-de Rowe - Gantner. Zeller (Rom.) 3:0; Flisberg. Tegner (švedska) - Bajič, Sekelj 3:0 (W. o.); Just. Pritzi (Avstr.) -Vogrinc. Čovič 3:0 (w. o.); Leach, Dina Rovve J Angl.) Reiter (Rom.), Sefčič 3:0. V četrtfinalu tekmovanja mešanih dvojic je par Gartner, Earlovič dobil dvoboj proti Gagriču in Markoviču brez borbe. V polfinalu sta Leach in Flisberg zlahka premagala to romunsko - jugoslovansko dvojico s 3:0. Drugi finalist v tej kategoriji je dvojica Ha- rangozo-Dolinar. Rezultati polfinala moških dvojic: Harangozo-Dolinar Vogrinc-Uzorinac 3:0 (w. o.); ............................................ DUNAJ, a. — Za tekmo z Madžarsko, ki bo v nedeljo v Budimpešti, je tehnični komisar avstrijske državne reprezentance Walter Nausch sestavil naslednje moštvo: Schmid: Koslicek, Koll- mann; Barschandt. Ocvvirk, Koller; Horak. Koerner I., VVagner, Hanappi, Gollnnuber. Rezerve: Szanvvald, Stotz, Rie-i gler, Dienst. Od teh igrata desni branilec Koslicek in desno krilo Horak prvič v državni reprezentanci. Madžarsko reprezentanco bodo sestavili iz naslednjih igralcev; vratarja Grosits in Olah; branilci in srednji krilci: Buzansky, Teleki, Karpati in Lantos ; stranski krilci: Bozsik, Szojka, Kaasz; napadalci: Sandor, Kocsis, Hideg-kuti, Palotas, Fenyvesi, Csi-bor. Mitri v dobri iormi pred dvoboiem s Humezom SANTA MARINELLA, 9. — Po nekaj dneh počitka je Ti-berio Mitri včeraj začel s poostrenim treningom za dvoboj s Francozom Charlesom Humezom, ki bo v soboto v športni palači v Milanu. Dvoboj bo veljal za evropsko prvenstvo. Na Naše ljudstvo na Goriške it je pozdravilo londonski sporazum o tržaškem vprašanju in sprejem manjšinskega statuta, ker se je s tem sporazumom ustvarila možnost vedno tesnejšega sodelovanja med obema dr-' žavama v interesu miru trt napredka. Prepričani smo, da bodo fašistične in šovinistične sile skušale na vse mogoče načine preprečevat i izvajanje določil sporazuma in da se bodo poleg tega upirale razširitvi njegovih določil tudi na Goriško in Beneško Slovenijo, kar je bolj kot logična zahteva našega prebivalstva, ker je nemogoče, da bodo italijanske oblasti uporabljale do našega naroda trojno mero, različno za tržaške, gor iške in beneške Slovence. Toda kljub velikim možnostim uveljavljanja hotenja reakcionarnih sil smo prepričani, da bodo italijanske oblasti vendarle spoznale. da imajo lahko veliko večje koristi od sodelovanja z Jugoslavijo kot pa od prisluškovanja in nasedanja reakcionarnim silam, ki si želijo razdorov in spo-rov, ker se v takem vzdušju bolje počutijo in uspevajo. Bližnja ustanovitev mešane komisije za izvajanje statuta, ki jo bodo ustanovili na podlagi razgovorov 15. novembra v Beogradu, spada v okvir sodelovanja, ki naj prepreči kršitve sporazuma in poskrbi, da temne sile ne bodo uspele spreminjati črke in duha sporazuma. Pri tem pa ne bo smela pozabiti najvažnejšega, m sicer ne bo smela zanemariti našega ljudstva na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Ravno italijanska delegacija je na teh razgovorih prva poklicana, da v duhu človečanskih pravic in ustave izjavi, da je pripravljena razširiti izvajanje statuta tudi na Goriško in Beneško Slovenijo, kar je naše ljudstvo zahtevalo ob podpisu sporazuma in kar od prizadetega podpisnika tudi pričakuje. To bo akt humanosti, v katerega izvedbo resno upamo, ker smo lahko prav s podpisom londonskega sporazuma ugotovili, da je v italijanskem javnem življenju dovolj naprednih in dostojnih ljudi, ki bodo s priznanjem naših zahtev dali italijansko " jugoslovansker mu sodelovanju še en prijateljski prizook. S tem bi se potrdila ob raznih prilikah poudarjena želja, da se s priznanjem pravic našemu ljudstvu pride do prijateljskega mostu med tukajšnjima mejašema. To ni bilo izraženo samo v našem listu in od Socialistične fronte Slovencev v Italiji, ampak so to izrazili tudi vidni goriški politični predstavniki. gajanja. Sindikalna organizacija FIOT, ki je stavko proglasila, je pripomogla, da se je spor premaknil z mrtve točke in da se bodo delovne pogodbe obnovile. 10 nadstropni nebotičnik poleg palače Esso Visok bo okoli 40 metrov — V vsakem nadstropju pa bo eno stanovanje Izvedelo se je. da je občinska gradbena komisija odobrila gradnjo nebotičnika z desetimi nadstropji. Nebotičnik naj bi bil tik današnje palače v Ul. Oberdan nasproti nove palače, ki je v gradnji. Visok bo nekaj nad 40 metrov; v pritličju bo garaža za avtomobile v vsakem nadstropju pa po eno moderno stanovanje, 5 stanovanj je že naročenih. Kdaj naj bi začeli z deli, še ni javljeno, ker mora načrt, katerega so že objavili, še o-dobriti posebna umetniška komisija. PRED STAVKO USLUŽBENCEV JAVNIH URADOV Uradniki zahlevain posebno doklado Te dni se je ponovno sestal poseben odbor, ki so ga izbrali uradniki javnih uradov v Gorici, da bi pri oblasteh izposloval posebno doklado (indennita di emergen-za), kakršne bodo deležni u-radniki državnih, poldržavnih in lokalnih ustanov v Trstu. Odbor je skupno z Baresi-jem poročal o potovanju v Rim in o precejšnjem odporu. na katerega je naletel odbor pri postavljanju zahteve goriških uslužbencev. Odbor je obiskal med drugimi Scal-fara in Fanfanija, toda zdi se, da prošnja uslužbencev javnih uradov v goriški pokrajin. ni bila sprejeta. Zaradi tega je odbor sklenil za prihodnji teden ponovno sklicati sejo in nanjo povabiti vse uslužbence javnih i ustanov v Gorici. Objasnili jim bodo težaven položaj, v katerega so zašli in skupno izdelali načrt za akcijo, ki naj bi dovedla do uspešne rešitve njihovih zahtev. PRED NOVIM ZAKONOM O TRGOVINI Ali bodo odpravili trgovske obrtniee? Krožijo vesti, da pripravlja vlada zakon, s katerim bo za trgovanje zadostovalo pismeno obvestilo na oblasti Ze več časa krožijo vesti o nameri vlade, da se ukinejo trgovske obrtniee in da bo vsak državljan lahko odprl trgovino samo s pismeno prijavo naslovljeno na oblasti. V zvezi s tem so nastale živahne diskusije med posameznimi skupinami meščanov; trgovci in vsi ostali lastniki obrtnic se upirajo želji vlade, ker vidijo v položaju, ki bi nastal, svojo pogubo; pravijo namreč, da bi s številnimi trgovinami, ki bi zrasle kot gobe po dežju, trgovina propadla. Zopet dru- j no izdajala goriška občina z obrtnicami posebnega tipa. Vpišite se v volilne imenike Vsi volivci, ki bodo do aprila leta 1955 dopolnili 21. leto starosti, se morajo do 15. novembra vpisati v volilni seznam. Ce bi tega ne napravili, se lahko dogodi, da pri prihodnjih volitvah ne bi mogli glasovati. MiMim M/.iimvii i'Hi:n iiumsmii inmmmiiiH siimšfiiiiM S ponarejenimi dokumenti zaslužila denar in končno prejela tudi zasluženo kazen Ili/08|)olnil( Bnrtulottijeiia jo prihajala k ljudem kot agent socialne ustanove in prejemala od njih velike vsote - Njena «žena» obsojena na pogojno kazen ljubljala, da jih bo njena socialna ustanova zavarovala do smrti. Pri tem delu je Berto-lottijevi v vlogi žene pomagala Piemontesijeva, s katero je tudi prva obtoženka najela sobo v Tržiču že januarja leta 1953 in kmalu zatem začela goljufati sosede in celo lastnico stanovanja z lažnimi podatki in legitimacijami predstavnika ustanove IN A. Pred sodnikom v Tržiču, ki je obe obtoženki obsodil na skupno 7 let zapora, je Berto-lottijeva priznala, da je falzi-ficirala osebno izkaznico in izkaznico INA, spremenila je namreč svoje žensko ime v moško. Toda to naj bi bila storila zaradi tega. ker se je že več let počutila moškega in zato tudi živela s Piemon-tesijevo. Slednja pa je zanikala vsako obtožbo, čeprav so priče trdile, da jih je tudi Piemontesijeva nagovarjala k lažnemu zavarovanju. Odvetnik Janche je na prizivnem sodišču branil Berto-lottijevo z zgoraj omenjenimi dejstvi, ki govore o občutku manjvrednosti, ki ga je obtoženka imela zaradi svoje dvo-spolnosti, in zaradi katerega je tudi storila kazniva dejanja, predstavljajoč se za agenta zavarovalne družbe. Goriško prizivno sodišče, kateremu je predsedoval dr. Suich, je izreklo novo razsodbo, s katero je bila prva kazen Bertolottijeve znižana od 4 let in 9 mesecev na 3 leta kot 50.000 lir; Ogoljufala jih I in mesec zapora ter na pla-je za visoke vsote, in jim ob-j čilo 32.000 lir; Piemontesijeva Ze pred časom je bila javnost obveščena o zanimivem procesu, ki se je vršil v Tržiču in v katerega sta bili vpleteni dve ženski, od katerih pa se je ena, in sicer Maria Bertolotti, predstavila v moški obleki in se sploh povsod v Tržiču predstavljala za soproga druge obtoženke Luige Piemontesi. Takrat je bila Bertolottijeva obsojena na 4 leta in 9. mesecev zapora in plačilo 80.000 lir zaradi poneverb in falzifi-ciranja. Piemontesijeva pa je bila kaznovana zaradi pomoči, ki jo je prijateljici — odnosno svojemu «možu» — nudila v umazanih poslih, z dvema ietoma zapora in 20.OC0 lirami kazni. Obsojenki sta se pritožili goriškemu prizivnemu sodišču, zaradi tega sta se v petek zopet predstavili sodnim oblastem in tudi tokrat je Bertolottijeva bila oblečena v moško obleko. Njen branilec je njeno obnašanje obrazložil z izjavo, v kateri pravi, da je nesrečna Bertolottijeva dvospolnik ter s tem objasnil tudi razne druge dogodivščine Bertolottijeve in Piemontesi-jeve. Bertolottijeva se je povsod predstavljala kot agent INA skupno • s Piemontesijevo, ki naj bi bila njena žena, pri raznih družinah v Tržiču. Kot predstavnik socialne ustanove je Bertolottijeva je dobila pri raznih družinah tudi po več Po vsej Italiji odpovedana Slavka leksh'cev Stavka delavk podgorske treningu je Mitri pokazal, da1 predilnice, ki bi morala biti je v odlični kondiciji in v do-: včeraj po izmenah, je bila po bri formi, kot običajno pa ni i vsej državi preklicana zaradi hotel delati prognoz. 1 pristanka industualcev na po- gačno pa je mnenje ostalih Kolesar aa ie povozil meščanov, ki so v večini in 1 . . ki trdijo, da bi večja mož- [ V Ul. Morelli^ je včeraj ponest pridobitve dovoljenja za , poldne okrog 16.30 neki kolesar trgovanje brez obrtniee orno-1 Povozil 64-lelnega Antonia gočila znižanje cene raznim | Brescio, ki biva v domu za artiklom, ker bi se konkuren- onemogle Občinskega podpor-ca med trgovci na vsak način ne?a društva. Na pomoč mu je povečala. prišel rešilni avto Zelenega križa in ga odpeljal v bolniš- Z našega vidika bi se pred- nico Brlgata Pavia. Tu so mu vsem kar se Goriške tiče, v I primeru, da bi za trgovanje ne bile več potrebne obrtni-ce odpravila dolgoletna krivica, ki so jo oblast, nalašč prizadejale slovenskemu človeku, ki je hotel dobiti obrt-nico, pa mu je bila vedno zaradi enega ali drugega brezpomembnega vzroka zavrnjena; vsepovsod so oblasti podpirale državljane druge narodnosti, posebno pa ezule, in s tem oškodovale številne domačine slovenskega rodu-O trgovanju na drobno v goriški občini bo posebej razpravljal najbrž že na četrtkovi seji goriški občinski svet. Pripravljen je že nov pravilnik, v katerem pa še vedno prva točka govori, da bo dovoljenja za trgovino na drob- obvezali rano na nosu ter druge poškodbe na desnem kolenu. Ozdravel bo v nekaj dneh. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti. Travnik 14 - tel. 29-72. R I N O CORSO. 17: «Mocambo», Gable in A. Gardner. VERDI. 17: «K 2 - protivohun-ska akcija#, M. Toren. CENTRALE. 17: «Poročnik Giorgio#, M. Girotti in M. Vitale. VITTORI A. 17: «Osvajalec Mehike#, B. Davis in P. Muni. MODERNO. 17: «Srečno in moške potomce !» Ji pa je bila obsojena samo na 10 mesecev zapora pogojno. Pade! je po stopnicah in si zlomil golenico Včeraj ob 14.25 je 38-letni Giobatta Foschiatti iz Ul. S. Chiara 6 nesrečno padel po domačih stopnicah. Zaradi poškodb ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom golenice leve noge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 15 dneh. Umetno oplojevanje živine na domu odvisen od tega, Bey„ čeli upostavljati ,elovanJe sredno družbeno pstsl^ pri gospodarskih poslih. Pokrajinska federacija neposrednih obdelovalcev zemlje obvešča vse zainteresirane, da bo do nadaljnjega vsem živinorejcem dana možnost, da umetno oplodijo živino na domu. Za oploditev naj se vsakdo obrne do živi-nozdravnika dr. Guida Ni-branta. Gorica, Ul. Zorutti 9, tel. 2326. Od 8- pa do 13. novembra lahko neposredni obdelovalci zemlje naročijo semenski krompir, s katerim razpolaga pokrajinska federacija. Naročila se sprejemajo na sedežu v Ul. Roma 6. Vrste krompirja so sledeče: Roster-. CRDA, ki so lingen, Bintie, Esterlingen itd. | lir. DECENTRALIZACIJA v SOVJETSKI ZVEZI? o ctraflU (Nadaljevanje s »>•________^ co partijskih organi»«i ;‘l vodstev, da ^ontrohrajo^ uprave podjetja a zumeli uprave, kar bi težko razum ^ kot zadostno, nep žbena dovolj demokratično ^ sodelovanje v upra J da tudi to je nedvomno^.. predek v Pf*®erja Celo njimi nazori m pr vode-rretodo «individu ^ jj nja» v gospodarstvu • ^ prej pojasnjevali ^ absolutne odgovorno* i ^ človeka, direktorja z etični nje podjetja — c' [elltivo» izključitvi delovnih ^jo od vseh pravic _ zdaj nekoliko m“e^e'20 0iW V »Pravdi# z dn -bra, na primer P • načela pri pojasnjevanju bii vztraja predvsem na P naj se gospodarski ^ ob-naslonijo na kolekt ^ seja tiste, ki tega -ju tor« Tudi na P°drzah,eve >“ vidimo napoved . ^]C. znake sprememb, ,g ga- nili ukrepov je za z l0- se j« s°* Sodeč po vs*m.Uaza usnie-vjetska vi.d.« od ^ 0„- ritev na deceni v0,a Pa seg in tempo teg® 0 je, da še nista znana. ecePtrshza' je razen uspeha uSpeh cije konec koncev najboli gospodarskih nacr ,. bodo za' nepo' ALTMAN gavb° Skoraj 2 n#18 ”, za ponesrečence od. Do sedaj je P^^ečen^0, bor za pomoč p° ':ini zt>ra v Salernu in P^ - zadni10" že 1.903.518 lir- abilu, s” k* so se odzval. P°v ije f člani — daro^'^ Sestavljena it najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodna Popolno jamstvo ta S let Zahtevajte jo pri svojem urarju! predvaja DANES, 10. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: NOROSTI SVETA» . ... _ .....m s HOd a 13 Igralci: EVA PAWUK • HAN* ................................................................................................................................................................................. m....umu................................................................................................. imimiiinmiium;iiiiiiiiiiii‘lll"ll:1111.... r [s. kennedy| TSil tem d 'dCb'dChbZ 41 «Ti tukajšnji prekleti niggerjl prav nočejo poslušati, kaj jim govorimo,# je dejal Jett. «Morali jim bomo pokazati, Kaj mislimo. Potrebujemo nekaj fantov, ki se ničesar ne boje, ki bodo dela1! organizirano, storili vse, kar jim rečemo in o tem nikomur .Irhnili niti besedice.# »Kako to misiiš?# sem ga vprašal. »Mislim, da ne sme nihče ničesar^ vedeti, če nenadoma zleti v zrak kakšna niggerska hiša ali pa če zgori,# je odgovoril Jett. Medtem smo prišli do neke barake. Jett je ugasnil luci m rekel naj molčim. Stopila sva p*■ jli ™ prel ^redV šlnla in prihiteli so novinarji lz vs rf natlači Hj.ews. .%>, Vest, da je kolumbijska zadeva »lina us iJiumen so novinarji rz ‘-tlačen slednjega jutra ob 10. je bil Dukejev urad na A11 natl0^ fotoreporterjev. Prišel je tudi državni t^utnerd u « družil sem se novinarjem kot dopisnik JfL, «Pnpeljite kolumbijce!# je ukazal Du» ' BUrkei3. pot0"' Iz stranske sobe so pripeljali Loomis^, citati in jih postavili k zidu. Tedaj je Duke z j 9 enorokega kopača vodnjakov Jessa Johns Jtl0vi n) Kolumbijci so poslušali v grobni S vs3’ lil z3 voj st*, ovit; ^ kazali nikakega razburjenja. Ko^je D.l*k? wsu. „r je poročilo izročil državnemu topilcu An „ega, K «Sedaj,» je rekel, »imam še neta' _-.Bl pokazati.# u Stopil je k blagajni, iz katere je pote?n KaZvil 'njlt časopise in ga previdno položil na miz • ,)c počasi in previdno potegnil iz njega pei p triJ®'jtj r »Za vraga!# Je eksplodiral Burke. Sani uJJ1 az ^ kje je bil skrit ta dinamit. Kdo izmed s!ojCel1 se je prodal?# . fntorepo‘'terJWul” Loomis in Jett sta skočila nanj, fo™r so 3 kali svoje kamere. Naglo so stopili policaj • zvezali roke za hrbtom. Duke »Odpeljite jih!# jim je smeje se ukazal ^ j!ea tSadaliilV 18 - Tel. 'u„guvor.„ u.eOuiK STANISLAV KENKU - UKEIJN1STVO: ULICA MONTECCH, * * HI "*a. - Telefon Itavllk. «3-808 ... ***_._ - Poit... predal SOZ - UPRAVA: ULICA SV. UHANClSKA «t ai - Telefonska številka B — Cene oglasov: Z» vsak nun vlil ttolpr* /.a vsr vr>t* oglasov po 25.* flm. ..li.ik STANJJSl.Av KEalNlSU — UKftl JIN IS J VW. ULILA ivuiiv i clv... ’ ~ ... . - .. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. 30 - Telefonska Številka 37-338 - «OLAHK «1 8 *» »**•« ' v. tfiiine v ilnril 1 stoloca trgovski #0 fmanttio upravni 100. osmrtnice «0 lir — Za FLHJ za vsak mir. Strine l Podniln Oor.r, U. s Pe,„co M. Tei 3*83 - Hokop,,, „ v vrrt.» NAROČNINA: Cona A: mesetna 350, fretrtletna «00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: l,v“ prt Poit ni tekotl račun ra STO ZVU Založmitvo triajkega tlaka m— «"-• ■ mniern. ta ritje. Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 21-928 lek raeun pri Narodni Trst 11.537« - Za FLRJ: Agencija demokratičnega morem. 11 ,ga tisk« odnl banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdala zal°lnlstvo trI3