DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 19, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII U PODGANE V PASTI SO PC! V SEVASTOPOLU Ruski inženirji zdaj odstranjujejo žičnate ograje, debla in drugo navlako, ki so jo Nemci nametali v predmestjih, da bi zadržali Ruse. Po mestnih ulicah so Nemci nametali vse, kar jim je prišl® v roke za barikade, hoteč kolikor mogoče dolgo ovirati Ruse. V pristanišču se pa gnete na tisoče nemških in romunskih vojakov, ki čakajo na kak čudež, da jih reši iz pasti. Toda ruski bombniki in bojne ladje so na straži, da ne uide kdo iz obkoljene trdnjave. Hitler je očividno upal, da bo tukaj izvedel drugi Dunkirk, kar so mu pa Rusi preprečili. Usoda Sevastopola je zapečatena in ž njo usoda nemške gar-nizije. ^ podmornice so potopile Japoncem Oljnih 15 ladij, ali dozdaj že 532 BOLNIČARKE BODO KLASIFICIRALI V RAZREDE V Greater Cleveland^ bodo po-] razdelili v razrede vse poklicne bolničarke. Vzrok tej odredbi je, da se dobi potrebno število bolničark za armado, ostale pa za tje, kjer so najbolj potrebne za civilno prebivalstvo. V razred I. bodo prišle vse one bolničarke, ki bodo na razpolago armadni službi. , V razred II. one, ki ne opravljajo zdaj važnega posla. V razred III. one, ki so potrebne v sedanji službi, dokler se ne! dobi zanje nadomestila, nakars bodo postavljene v razred I. V razred IV. one, ki so potreb- j ne v sedanji službi za nedoločen! čas. Bolničarke ne bodo obvezane, stopiti v predpisani razred, kot! so primorani vojaki odzvati se1 za vojaško službo, vendar pa! urad za delovno silo upa, da bi! na ta način dobil dovolj bolni- j čark za armado. 'Berlin je včeraj napadlo 2,500 ameriških letal so trije japonski tankerji, ki so najbolj potrebni za preskrbo gonilne sile ladjam in zračni sili. Te japonske ladje so bile žrttfe ameriških podmornic ob japonski obali, kjer Amerikanci neprestano preže na japonsko dobavne linijo. pritrdita na trebuh ladje. Nato se zopet dvigneta iz vode, zaja-hata torpedo in odrineta proč. Nekaj trenutkov zatem nastavljene eksplozive store svoje delo. Na ta način so Angleži potopili dve sovražni ladji v Paler-mu na Siciliji še pred invazijo in štirje mornarji so dobili za to visoko odlikovanje. Tak torpedo more napraviti pa samo kakih 10 milj vožnje, zato ga uporabljajo s kake ladje ali podmornice. STANE DANES EN PAR V Nič MANJ KOT $200,000 kruha 260,000 drahem, brivna klina 50,000 drahem, ena srajca 8,000,000 drahem, dva funta krompirja 300,000 drahem. Ta inflacija bo popolnoma obubožala Grčijo. Nemci, ki so, na primer, kupili leta 1941 na Grškem posestva in plačali nekaj na račun, zdaj z lahkoto plačajo ves dolg, Grkom pa ostane v rokah ničvreden denar. Podobna inflacija je bila v Nemčiji leta 1923. RADIJSKI APARAT BODO LAHKO NAŠLI Sacramento, Cal. — Joseph George, ki je paznik v tukajšnji jetnišnici, je poročal, da mu je bil iz a,vta ukraden radijski aparat. Avto je pustil na dvorišču jetnišnice in nekdo ga je s silo iztrgal. Darovi V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi: Mary Zeleznikar iz Barbertona je darovala $1 za župnijsko pomožno akcijo ;Mr. in Mrs. Victor Brezar, 700 E. 159. St. sta dala $2 za Rdeči križ in Mary Fortuna, 1401 E. 47. St. je dala $1 za Cathedral kantino. Ameriški letalci so dospeli na Švedsko Stockholm. — Ameriški letalci, 14 po številu, ki so bili prisiljeni pristati na Danskem, so srečno dospeli na Švedsko po nevarni vožnji na malih čolnih, v katerih so ušli Nemcem. V enem čolnu je dospelo 10 ameriških letalcev, ki so se spustili pred štirimi dnevi s para-šuti iz pokvarjenega bombnika m se skrivali v gošči ob obrežju. Štiri druge so pa pobrali švedr ski ribiči. Tem štirim so pomagali Danci, ki so prišli ž njimi na Švedsko. Ker ameriške letalce smatra Švedska kot begunce, ki so pribežali iz sovražne dežele, jih ne bo internirala, ampak poslala ob prvi priliki v Anglijo. -o- Von Ribbentrop je baje kupil ameriške delnice New York.—Radio iz Moskve je vč.eraj trdil, da je nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop kupil delnice neke j vinarne v St. Louisu, za katere je plačal $3,500,000. Govornik na radiu je izjavil: "Ribbentrop, ki je bil v i n s k i agent, predno je stopil v diplo- Novi avtomobili morajo čakati do konca vojne Washington. — Avtna industrija v Detroitu mora počakati dokler ne bo konec vojne z Japonsko ali Nemčijo, najsi bo tudi radi tega brezposelnost v Detroitu. Tako je ukazal urad za vojno produkcijo devetim av-tnim industrijcem, ki so prišli v Washington po dovoljenje, da bi se smeli pripraviti za izdelavo novih avtov. Francozi so dobili ukaz, naj zbirajo živila London.—Londonski radio je svaril froncoski narod, da čas ni več daleč, ko bo prišla invazija. Zato naj Francozi naku-pičijo na skrivnih krajih kolikor mogoče živeža, da se bodo lahko preživeli od začetka invazije pa do osvobojen j a. vrača v svoj stari pbsel, ker vidi, da diplomatska služba ne bo več trajala dolgo." -i-o-- Važna seja Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ bo imelo jutri večer ob 7:30 važno sejo v SDD na Waterloo Rd. članstvo naj se udeleži v velikem številu. Po seji bo card party in domača zabava. 25 obletnica V četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida darovana maša za pokojnega Matijo Oberstar v spomin 25. obletnice njegove smrti. KATERE NEKI SE BO ZDAJ OPRIJEL Chicago, 111. — Mrs. Sodomire je dobila na sodniji razporoko od svojega moža, ki jo je zapustil. Na sodniji je povedala ,da jo je že šest žensk poklicalo po telefonu, ki so hotele vedeti, kdaj bo dobila razporoko, to se pravi, kdaj bo njen mož zopet prost. -o-- Drsališče v Bedfordu je sinoči do tal pogorelo Sinoči je nastal požar v drsališču Bedford Glens, ko je bilo v prostoru kakih 200 oseb. Poslopje, ki je staro 60 let, je uničeno in škodo cenijo na $60,-000. Vsi, ki so se nahajali v notranjosti, so se pravočasno rešili. Toda če bi bil nastal požar pozneje, ko je navadno drsališče natrpano mladine, bi bilo gotovo mnogo žrtev ognja. mm vojne SONDE in ZNANKE M^,.:1?- apr.—Rusi so da-Pristanišče Bala-H južni točki polotoka K Seclem milj od Seva- Hiist 2avzetJ'em tega važ-ML ^išča sta se zgrnili K « koloni za skupen na-|g*evastopol, kjer se je ■fjuaja zabarikadira-Ip ^ Potem, ka se ji ni H||j ® 12 gorečega mesta. Hfc Jeremenko se bliža (Pi^01" od jugovzhoda, KV llem«ke utrdbe na še kakih 12 milj Porofii' s te£a sektorja 'ftVelLtem' da se nem~ BSta Vli "i posrečilo J<<*Peljati garnizije ^Ntij-? so nemške 1 Par dni skušale načine j S t)0r01!'^—Mornariško po-S'Ce°ea' so ameriške \ P°topile Japoncem ' ''HteS ,adiJ- S tem je W lio japonskih ladij, ji ali poškodovanih ; S; ranice same ima-Im 2 ^Ponskih ladijv poroei-kf mornarca uporablja z uspehom , °rMo, katerega vodijo mornarji 1 %&PčIJA h r. ^Tfi ^ fraW' ^ Stefan Chase, ^Sik/ konji Pfavi, da VH™ tako !ePe kuP' V 3o 2daj- Oni dan jih J VWflv enem dnevu, kai ^ °dkar je v tem t i k hišnico \%y t C^l aurich iz 15717 :fXwJf Podala v Glen-^cii kjer je Prestala I ^C 0biski so dovo-h P°Poldne in 7 do aj& se v sobi 115. Jol^J Pomeni inflaci- jSe« ,lla Prškem, kjer Rar novih čev" f ifi bii0 drahem. Pred ^ kot Vredna drahma k'Mj 6 en cent ameriške ik'20nn° drahem za $6. XT'000 drahem toll 00 v ameriški va- lHiš),; * ^ 1 časopis, ki to po- drugih cenah na iV/^stane en hleb Angleška admirali-;(\j Z(Jaj v javnost, ka-■3 s':'"Porabij a pri na-: 5"(. | '"ažno ladjevje ta-; 8j> je 0 v e š k i torpedo." r iste velik°- Hi^ita ^rpedo in na 1mornarja v I S D,. . eki> ki torpedo j S ini0ti sovražni ladji. 4 \ Za gonilno silo J\0t Pedo do sovraž-jj 3 ^'^rja vzameta od- VoJ lZiVe' Se ž njimi :j ^s^j^djo in jih tam -o- V Akronu so zastavkali radi zamorcev Akron. — Pri Goodyear Tire and Rubber Co. je odšlo na stavko kakih 800 delavcev v oddelku za jermena in cevi. Vzrok je, ker je tovarna poslala v ta oddelek nekaj zamorskih delavcev. Ford bo dal najprej delo vrnivšim vojakom Washington. — Henry Ford se je zavezal, da bodo imeli v Fordovih tovarnah prvo prednost vrnivši vojaki. Izrazil je upanje da bodo tudi druge tovarne sledile njegovemu zgledu.- Ko bodo začele Fordove tovarne po vojni izdelovati avtomobile,. ni tre.ba .v,i;nivšipa vojakom drugega, kot da pridejo na delo.1 To se tiče namreč onih vojakov,1 ki so bili prej zaposleni pri Fordu in so zdaj v vojaški službi. "Drugi so v tej vojni naredili dosti denarja, vojaki ga niso nič," je izjavil Ford, "zato naj imajo po vojni veterani prednost pri delu." Konj se je kar dobro počutil v vozičku New York. — Nek konj se je splašil in galopiral po cesti. SpocltaknW.se je pa ob robnik ter se kakor je bil dolg in širok zavalil na otroški voziček, r katerem je sladko spala ll mesecev stara Aimee Vllman. Ljudje so priskočili in izvlekli dete, ki je ostalo čisto nepoškodovano. Ko je bilo dete na varnem, so pa stopili v akcijo okoli stoječi. Najprej je omedlela otrokova mati, potem se je zvrnilo po tleh sedem žensk in končno še lastnik prama. Slednji ni čutil nobenih slabih posledic, razen če sta imela kako debato potem gospodarjem. Pri poletu so se morali ameriški avijaticarji otepati rojev nemških bojnih letal Had Berlinom so bili prvič od 22, marca. London, 18. aprila. — Več kot 2,500 ameriških bombnikov in bojnih fetal je danes razbijalo Hitlerjevo Evropo z Anglije. Glavna tarča je bil Berlin, ki so ga Amerikanci danes prvič napadli od 22. marca. Za tarčo so si izbrali tudi tvornico bombnikov v Oranienburgu in neko drugo tvorni-co letal v Rathenowu v bližini Berlina. Polet je prinesel dobre rezultate, pravijo vrnivši avijatičarji. Na Berlin in okolico je prihrumelo nad 1,000 bombnikov in mnogo bojnih letal, dočim sc drugi razbijali po severni Franciji in Belgiji. Berlinski radio je po napadu poročal o velikih zračnih bitkah vse od obrežja do Berlina med napadajočimi Amerikanci in nemškimi bojnimi letali. Ameriški letalci, so v marcu šestkrat bombardirali Berlin za cesio 116 bombnikov. Toda nemška zračna armada je izgubila v istem času 802 letala pri obrambi Berlina. Devetnajst ameriških bombnikov in šest bojnih letal se danes ni vrnilo z napada. Zavezniška zračna sila, ki po-letava iz Sredozemlja, je pa sinoči dovršila 72 ur neprestanih napadov na razne kraje po Balkanu. Sinoči so bombardirali Plovdiv, 85 milj južno od" Sofije1 v Bolgariji. Tekom dneva so bombardirali ameriški bombniki Belgrad in Sofijo, zvečer pa Plovdiv. Tri dni in tri noči so brez prestanka leteli zavezniški bombniki z italijanskih baz na balkanske tarče. Tekom dneva so Nemcem uničili 26 letal, dočim so sani izgubili dva bombnika in osem bojnih letal. Pri napadu na Budimpešto in bližnje tarče so Amerikanci uničili Nemcem najmanj 91 letal, kot se uradno poroča iz Neaplja. Belgrad, Sofija in Plovdiv so ob glavni železniški progi preko Balkana k Dardanelam in to progo hočejo zavezniki razbiti. Iz Švice se poroča, da romunski delavci na železnicah in pri oljnih napravah v tisočih zapuščajo delo radi zračnih napadov zaveznikov. Bukarešta je baje brez vode in elektrike in do 40 odstotkov prebivalstva je že zbežalo iz prestolnice. IZ BOJNE FRONTE •| (Sreda, 19. aprila) J RUSIJA—Ruski marini so pro-drli že dve milji onstran za- 1 vzetega pristanišča Balakla-va, južno od Sevastopola. 1 PACIFIK—Ameriški bombniki so napadli Sata wan, japonsko bazo v bližini Truka. 1 INVAZIJA—Ameriškim četam na neki bazi v Angliji je bilo povedano, da so bile izbrane, da bodo načelovale invaziji na Evropo. V ZRAKU — Sinoči so nemški bombniki eno celo uro sipali bombe na London. Ena največjih londonskih bolnišnic je bila zadeta. BURMA—Zavezniki so pognali Japonce nazaj pri Imphalu. Japonci sq. M^rnč^ z novo ofenzivo v provinci Honan. Rimski radio naznanja selitev proti severu New-York.—Rimski radio je danes ponovil naznanilo fašističnega komisarja za transporta-cijo, da se bo pričelo preseljevanje iz Rima proti severu in da naj vojaki ter drugi, ki hočejo zapustiti Rim, pridejo v njegov urad po nadaljna navodila. Radio ni povedal, če bo to vojaška evakuacija Rima, ali je odredba v zvezi s kakšnim drugim namenom. Nemci zanikajo, da bi Musso umiral London.—Berlinski radio je trdil, da nimajo nobene podlage govorice, da bi Benito Mussolini umiral. Pravijo, da imajo dokaz, da je Musso pri najboljšem zdravju. Postanite Član "Kluba 1000" za izvolitev, LAUSCHETA Ustanovni član postanete, če prispevate $1.00 ali več za kam. panj o. Pošljite denar na: Lau-sche for Governor Committee, 401 Leader Bldg. Cleveland 14, O., ali oddajte v našem uradu. Vsak član bo dobil po pošti posebno izkaznico s shko župana Lauscheta. Za Lauschetovo kampanjo Za Lauschetovo kampanjo so bili izročeni v našem uradu sledeči denarni prispevki: po $5: Mr. in Mrs. Karl Kokal, 15002 I Upton Ave., Mike Vrček, 3684 j E. 78. St. Mr. in Mrs. Victor Bre-I zar, 700 E. 159. St. sta dala $3, Lawrence Bomback, 16106 Ar-I cade Ave. $2.50, Mrs. Mulec 6007 Dibble Ave. $2 in družina Per-nach, 1162 E. 60. St. $2, Frank Krotec, Lisbon, O. pa $1. Najlepša hvala vsem skupaj. --yj- Iz raznih naselbin North Chicago, 111. — Po dolgi bolezni je umrl v okrajni bolnišnici Joseph Kaučič, star 66; let in doma iz vasi Ljub in pri! Tolminu na Primorskem, odko-' der je prišel v Ameriko 1. 1910. j Zapušča ženo, enega sina in dve hčeri, v starem kraju pa dve sestri. Broughton, Pa. — Dne 1. aprila je umrl Valentin Luznar za posledicami operacije. Star je bil 58 let rojen v Lučinah- nad škofjo Loko. Zapušča ženo, štiri sinove (dva pri vojakih) in dve hčeri. Gl. odbor SNPJ je s pismenim glasovanjem izvolil pomožnega urednika Antona Gardna za gl. urednika Prosvete. Waukegan, 111. —Pri volitvah, ki so se vršile 8. t. m., je bil izvoljen za šolskega odbornika dr. Andrew Furlan. Prejel je 2599 glasov, Joe Nemanic, njegov protikandidat, ki je bil v šolskem odboru osem let, pa 1920 glasov. Kongres ne bo silil one iz 4-F k važnemu delu Washington.—Vojaški odsek poslanske zbornice je sklenil, da ne bo priporočal nobene postave, glasom katere bi se one iz 4-F sililo k važnemu delu ali pa v delavske bataljone. Člani odseka so mnenja, da ima urad za obvezno vojaško službo in pa komisar za delovno silo dovolj avtoritete, da se pošlje take* ki niso spfeobni za vor jaščino, v važno vojno industrijo, ter ni potreba za to svrho nobene postave kongresa. Haii fantje -vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. in Mrs. Joseph Kotnik, 1066 E. 62' St. sta prejela pismo od sina Edwadra, ki se nahaja nekje na Pacifiku že od lanskega oktobra. Bil je navzoč pri invaziji na Gloucester, Nova Britanija. Piše, da je zdrav in upa, da so pri dobrem zdravju tudi vsi njegovi prijatelji, od katerih bi rad dobil kako vrstico. Njegov naslov je: Pfc. Edward Kotnik, USMC, Co. L. 3rd Bn. 1st Marines, c/o Fleet Post Office San Francisco, Calif. Rt ft B Mr. in Mrs. Thomas Arko iz 771.8 Aberdeen Ave. sta dobila pismo od sina, ki je bil ranjen in se nahaja v bolnišnici sedaj nekje v Italiji. Drugi dan potem, ko je bil ranjen, je prejel odlikovanje višnjevega srca. Zdaj ježe 15 mesecev onstran morja. Njegov naslov je: Cpl. Thomas C. Arko, 35304089 Co. E. 39th Engr. C. Regt. APO 464 c/o Postmaster New York, N. Y. o« m n Mr. in Mrs. Louis Doblekar, 1041 E. 72. St. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Franka, ki se nahaja v Kaliforniji in za zeta John Šuštarja, ki se nahaja na Bougainville. Njinu naslova sta: Sgt. Frank J. Doblekar, 35511829, 607th Bomb Sqdn. 339 Bomb Group, March Field, Cal. Pfc. John F. Sustar, 35059031 Co. L. 182nd Inf. APO 716 c/o Postmaster San Francisco, Cal. »B na Nt Mr. in Mrs. Anton Kastelic, 4724 E. 94; St., Garfield Heights, O. sta prejela pismo od sina, ki se nahaja nekje na južnem Pacifiku. Piše, da so se mu v prvem boju dobljene rane zacelile in da je zopet pripravljen za nadaljne boje. Dobil je tri tedne dopusta in bi rad prišel domov za praznike, pa kaj, ko je tako daleč. Naroča pozdrave vsem domačim ter vsem svojim prijateljem. Njegov naslov je: S/Sgt. J. P. Kastelic, 35007617 Co. H 169th Inf. APO 43 c/o Postmaster, San Francisco, Cal. — Starši so mu naročili sobotno Ameriško Domovino, da bo imel krajši čas z novicami od dqma. H» tte Ba Anthony L. Nosan, sin Mrs. Mary Nosan iz 6102 St. Clair Ave. je bil doma na dopustu, pa se je moral že vrniti nazaj v svojo garnizijo. Njegov naslov je: A/C A'nthony L. Nosan, 35063240 Sqdn, B-9 Prov. Aircrew Trainee Det., Cochran Field, Macon Georgia. Naslov njegovega brata je p'a: Pfc. William A. Nosan 35529840, 5th Co. T. G. T. A. S. Fort Knox, Ky. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMIS DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderwm 6628 Cleveland S, Ohio. __Published dally accept Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente______________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year tr. S. and Canada, $3.50 for 6 month; Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months C 3. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__________________ No. 92 Wed., April 19, 1944 Pričevanje slovenskega naprednjaka Naj ugotovimo s par besedami, kolikor nemških vojnih sil so vezali slovenski partizani od septembra 1943 dalje. Nemci so vrgli 15. septembra 1943 v Julijsko Krajino, to pomeni celo Primorsko, dve diviziji. Do 3. oktobra 1943 so Nemci s tema dvema divizijama pobili in uničili hrvatske in slovenske partizane. Potem so poslali ti dve diviziji na Dolenjsko. Tu so začeli s čiščenjem 19. oktobra — in do 10. novembra so bili slovenski partizani na Dolenjskem uničeni, ujeti ali pognani na Hrvatsko. Kajpada so ostala manjša partizanska gnezda, ki so pa za vojaške akcije brez pomena. Nemški diviziji sta bili na odmoru. Do pravih bojnih spoprijemov sploh ni prišlo, bili so navadni pohodi čiščenja, bolj lov kot vojni pohod. Treba je vedeti, da so pri vseh teh akcijah na Primorskem in na Dolenjskem imeli Nemci izgube okoli 300 mož in nekaj stotin ranjencev, dočim so bile slovenske žrtve ogromne in v nikakem razmerju z nemškimi izgubami. Slovenci so namreč imeli v teh dneh več ko 12,000 mrtvih in poleg tega so Nemci ujeli kakih 18,000 Slovencev in jih odvedli v Nemčijo na prisilno delo. Ko so prišli Nemci v Ljubljano (v septembru 1943), je dalo vodstvo OF stroge odloke, da se partizani ne smejo spuščati v boje z Nemci. Kjerkoli bi se pokazal nemški vojak, naj mu gre partizan s pota, zakaj OF je varovala svojo vojsko ne za boj proti Nemcem, ampak proti slovenskim patriotom. Zelo značilno je tudi to, da je OF ukazala svojim četam, naj ne vrše sabotaže na glavni železniški progi Zidani most — Ljubljana — Trst, ki je najvažnejša za vojaške transporte. Nasprotno je pa uničila železniško progo Ljubljana — Kočevje, da onemogoči prehrano Ljubljančanov. Taka je torej bilanca partizanskega dela v tistih tednih. Vojaški uspeh partizanov je bil na vsak način pod ničlo. Saj bo 18,000 slovenskih delavcev, ki so morali na prisilno delo v nemške tovarne, več ko desetkrat nadomestilo tistih 300 mrtvih Nemcev nemškemu vojnemu potencialu. Isto velja glede vojaškega materiala, ki so ga Nemci vzeli partizanom. Poleg tega je OF zabranjevala poškodbe javnih naprav, ki so bili res v korist nemški vojski. Tako je jasno, da je bil ves nastop partizanov škodljiv, zakaj nemška vojna moč je imela od njega več koristi ko škode. Tako vidimo, da je londonski BBC prav bedasto nasedel propagandi radia "Slobodna Jugoslavia." Saj nikoli ni bilo na primer tankovskih bojev pri "mestu Orle," majhni vasici pri Ljubljani. Nikol'i niso partizani .ujeli niti enega nemškega vojaka. Do bojev na Dolenjskem sploh ni prišlo, zakaj Nemcev niti tam ni bilo, razen pozneje, ko so začeli s čiščenjem. Vse te in take vesti radia BBC so torej smešne in gola izmišljotina. Protestirati pa moramo proti temu, da je londonski radio odobraval umor 17 slovenskih častnikov v Kočevju in da je te idealiste, ki so ostali zvesti kralju in Jugoslaviji, imenoval izdaj ice. Protestirati moramo proti temu, da je isti radio one Slovence ,ki se niso hoteli pridružiti komunistom, imenoval izdajalce. Protestirati moramo proti temu, da je isti radio delal komunistično propagando na škodo Jugoslavije in na škodo Anglije in Amerike! Končni račun o delu Osvobodilne Fronte. Nekako dve leti je tega, odkar je Osvobodilna Fronta začela svoje javno delovanje. Zdaj so Nemci v glavnem njeno moč v Sloveniji štrli. Ostali so samo še majhni ostanki-. Ostali so zw spomin na najstrašnejše dni, ki jih je doživel slovenski narod v svoji zgodovini. Zdaj lahko napravimo račun in naredimo bilanco o delu OF. V duševnem pogledu je bilanca naslednja: 1. V aprilu 1941 smo se zgražali nad Hrvati, ki so izdali Jugoslavijo. Toda pozneje smo Slovenci prekosili Hrvate v njihovem vedenju in smo si naprtili pred zgodovino še vse večjo odgovornost. Osvobodilna Fronta, kot namišljena predstavnica slovenskega naroda, ni izdala samo Jugoslavije, ampak je izdala tudi slovenski narod. Njen cilj je bil ustvariti slovensko edinico, ki naj bi bila podrejena Sovjetski Socialistični Republiki, oziroma morda komunistični Nemčiji ali komunistični Italiji. Glavni cilj je pa bil, da bi v tej edinici absolutistično zavladali Kidrič, Baebl'er, Kardelj in tovariši. 2. Poslužujoč se strahovlade kot političnega sredstva, je Osvobodilna Fronta zavrgla vsa načela osebne svobode in demokracije in je poleg tega skušala izkoreniniti vse kulturne tradicije, kakoršne so: spoštovanje avtoritete, ljubezen do rodne zemlje, spoštovanje zasebne lastnine itd. Poleg tega je poskušala podreti vse nravstvene omejitve zoper poželenje po tujem blagu, po krvi in pohotnosti. V svojo tolažbo lahko ugotovimo, da je sicer le majhen del naroda sledil OF. Vendar bo treba mnogo časa, da se bo vsa ta morali-čna škoda popravila. V materialnem pogledu je pa račun tak: 1. Partizani so pobili preko 3,000'slovenskih narodnjakov. Italijani so v času svoje akupacije kot odgovor na nastope OF ubili nad 2,500 Slovencev, deloma kot talce, delo- ma drugače. Npmci so v dneh "čiščenja" ubili več ko 12,000 naših ljudi. Tako je šlo v smrt radi vsega tega vsaj 17,500 Slovencev. Lahko rečemo, da je Dolenjska imela sedaj dvakrat več človeških žrtev ko vsa leta prve svetovne vojne. 2. Kot odgovor na delovanje OF je laška uprava aretirala na tisoče Slovencev. Mnogo so jih obsodili, večina pa je bila poslana v internacijo. Vseh skupaj je bilo interniranih v Italiji nad 16,000 ljudi iz ozemlja Ljubljanske pokrajine. Nekaj tisočev od teh je pomrlo v koncentracijskih taboriščih. Na vsak način pa pomeni internacija tolikega števila Slovencev tudi ogromno materialno žrtev, zakaj vsi ti tisoči so bili izgubljeni za vsakdanje gospodarsko življenje naroda. Poleg vsega tega so sedaj še Nemci odpeljali na prisilno delo v Nemčijo okoli 18,000 Dolenjcev. 3. V enem prejšnjih poglavij smo ugotovili, da materialna škoda, povzročena po Osvobodilni Fronti, znaša DVE MILJARDI in TRISTO MILIJONOV lir. Tej svoti je prišteti še škodo, ki so jo napravili Nemci za časa svojega čiščenja na Primorskem in na Dolenjskem. Radi koncentričnega navala Nemcev z artilerijo so bile zopet porušene cele vasi. Danes se ta škoda še ne da preceniti, brez dvoma pa znaša več ko TRI MILJARDE lir. Ne pozabimo pri tem, da od vse te ogromne škode odpade večji del, nekako 80%, samo na Dolenjsko, ki šteje komaj 250,000 prebivalcev. Tak je torej končni račun o defu Osvobodilne Fronte. Taka je bilanca tega dela. (Konec.) Ker sem zvedel, dp je "Pro-sveta" veliki teden enkrat zapisala, da katoličani molčimo na naskoke, ki jih je bil malo prej naredil Mr. Kuhelj na ljubljanskega škofa in tako dalje v uradnih SANSovih objavah, sem se dal v naglici pooblastiti od Zveze Slovenskih Župnij, da zaprosim za vstop k SANSovi seji dne 12. aprila in kar tam pokažem, kako katoličani "molčimo." Na p/edlog Mr. Zal ar j a so mi dovolili prisostvovati seji, ki je trajala 6 ur nepretrgoma, in sem dobil tudi besedo, kolikorkrat sem prosil zanjo. Povedal sem jim, da bi rad govoril v imenu Zveze Slovenskih Župnij, poskusil doseči kak sporazum na podlagi resolucije katoličanov z dne 8. januarja ("Voduškova resolucija") in napodlagi najnovejših poročil iz starega kraja. Omenil sem tudi, da imam s seboj pisano izjavo«v obliki protestov od Zveze Slovenskih Župnij, ki je pa ne bom predložil, razen če vsak poskus sporazuma propade. Po otvoritvi seje so posamezni uradniki podajali svoja poročila. Ne bom šel tu v podrobnosti. Samo toliko rečem, da je iz vseh poročil zvenelo, da SANS pač deluje med Slovenci tu v Ameriki, organizira, nabira denar, prireja kake shode in take reči, kaj je pa storil sam za Slovenijo po nalogah Slovenskega Kongresa, tega ni vedel noben poročevalec povedati. Ta vtis je toliko bolj potrjevala poznejša debata, ki je naravnost ugotovila, da SANS kot tak nima nikjer na odločilnih mestih kake reprezentance, za kar gre krivda deloma Kristanovi bolezni, deloma pomanjkanju delovnih moči sploh, deloma pa dejstvu, da SANS itak reprezentira Združeni Odbor pod Adamičevim vodstvom. In kar se tiče Združenega Odbora, je spet vsepovsod težava. Tudi tam manjka moči. Adamič sam je živčno izčrpan in je sedaj nekje na kliniki ali v bolnišnici. S Hrvati ni dosti ali nič, ker znajo pač lepo in mnogo govoriti, kakega programa skoraj nimajo, delajo in finančno podpirajo malo. Tudi o Srbih okoli Združenega Odbora, kakor tudi o Bolgarih in Macedoncih nismo kaj prida_slišali. Zanimivo je bilo Kuhljevo poročilo, ki je povedalo, da je izvršni tajnik s svojimi objavami v uradnih SANSovih poročilih dregnil v "sršenovo gnezdo," češ da sta se razburila p. Ambrožič in Ameriška Domovina. V sledeči debati, to moram lojalno podčrtati, g. Kuhelj ni dobil prav preveč priznanja za svoje objave. Vendar so ga skušali zagovarjati strankarsko delovane. Pričakovati je bilo, da se bo SANS po resoluciji ravnal. Toda ni bila niti objavljena (uradno) do današnjega dne, niti upoštevana v SANSu. Pač pa je dal med tem Adamič v javnost izjavo, da je po njegovih vesteh v preteklem januarju bila Slovenija skoraj stoprocentno partizanska po svojih simpatijah, in celo duhovščina, da se je oprijela Osvobodilne Fronte do 80 procentov. SANS si je osvojil to vero in si utrdil svoje dotedanje stališče. Proti temu sem opozarjal na najnovejša poročila iz stare domovine od novembra, decembra in januarja, ki trdijo vse nekaj drugega. Poročila so deloma že v javnosti, vsaj potom "Ameriške Domovine," deloma še pridejp. Nekatera sem prebral, namreč iz izjav treh glavnih slovenskih strank od decembra in januarja. Zaključil sem: Bomo menda ja bolj verjeli ljudem, ki tam žive in sami vse doživljajo, nego Adamiču ali komu drugemu, ki si niti svojega vira ne upa objaviti, dasi nobenega partizana ne spravi v kako nevarnost, ako je res v Sloveniji vse partizansko. V naslednji debati se ni dalo reči zoper moja izvajanja dosti več ko to, da pač vsa ta poročila ne zaslužijo vere, pa amen. Kristan je dejal, da se jih čisto jasno drži pečat nemške kovačnice . . . Posebno je bil hud na izjavo slovenske socialistične stranke, ki ne izključuje upostavitve kraljevine v Jugoslaviji in prosi jugoslovansko vlado, naj tisto izjavo pošlje tudi v Ameriko v roke Et-bina Kristana. Debata je bila precej dolga in deloma ostra. Jaz sem se je po svojih močeh udeleževal, dokler mi ni Mr. Kristan povedal, da meni sploh ni mogoče priti do konca, ker najdem vedno izgovor in pri tem uporabljam sofizme namesto logike. Dostavil je še, da je i menoj absolutno vsak sporazum nemogoč, zakaj jaz nočem nič več in nič manj ko to, da on, Kristan, gre pred menoj na kolena, česar pa on pod nobenim pogojem ne bo storil. Torej ostane vse kot je bilo in SANS bo nadaljeval delo po začrtanih smernicah. To sem vzel na znanje. Pri omembi resolucije z dne 8. januarja je dejal Mr. Za j c da tiste resolucije ne smatra za kak velik dokument. Nihče ne more vtakniti svojega prepričanja v žep. Ambrožič ne bo nehal propagirati svojega prepričanja, on, Zaje, tudi ne SANS pa mora naprej podpirati Osvobodilno Fronto brez ozira na levo in desno. Ob neki priliki je tudi Kristan poudaril glede na omenjeno resolucijo, da ni bila naperjena proti delovanju SANSa, torej kaj bi se nanjo toliko sklicevali? Po daljši debati, ki se je polagoma nekaj umirila, govori kar mogoče pomirjevalno Mr. Cajnkar. Vendar tudi on potegne z večino za neomejeno podporo Osvobodilni Fronti. Bili smo v dobri veri pravi, ko smo to podporo sklenili. Tudi danes še verjamemo Adamiču. Tisto poročilo o skoraj stopro-! centnem partizanstvu v Sloveniji je dobil od nekega ameriškega oficirja, ki se je bil vrnil naravnost od tam! (Tako! Zakaj nismo smeli zvedeti za ime, da bi ga sami nekoliko popraša-li, na kak način je zbral svoje informaeje na licu mesta v Sloveniji?!) Cajnkar želi, da se sporazumemo in ostane SANS zastopnik celokupnega ^naroda Debata gre naprej, Malo pozneje predloži Mrs. Prisland svoje napisano mnenje, s katerim izjavlja, da se ji zdi vse tukajšnje početje v korist starega kraja brezpomembno, ker itak ne moremo nič storiti. Tam si bodo sami postlali in bodo ležali, kakor si bodo postlali. In to brez nas. Kristan se ne strinja. Njegovo mnenje je, da se SANS mo- ra vtikati v notranje zadeve starega kraja. Danes imenujejo komuniste vse, ki hočejo drugačno Jugoslavijo kot je bila. Danes vemo, kaj se v Sloveniji godi. Hočejo novo Jugoslavijo. Pojavlja se pa sila, ki na vse to pljuje . . . In tako dalje in tako dalje. Pozneje predloži Mr. Zalar, naj ta seja izvoli Rev. Voduška za tajnika. Utemeljuje svoj predlog z več vidikov. Vname se debata. Kristan izjavlja, da iz-vrševalni odbor te pravice nima. Večina mu pritegne, debata se nadaljuje. Zalar vztraja in vztraja. Podpira in priporoča Mrs. Prisland. Iščejo drugačnih izhodov samo da bi Rev. Vodušek prišel k delu v glavni urad SANSa. Zalar spravi na dan nadaljnje razloge za svoj predlog. Kristan na vse odgovarja: Ne moremo, nismo pooblaščeni. Večina se strinja. Oglasim se še jaz<: Poprej nam je Mr. Cainkar prebral priporočilo nadzornega odbora treh, ki je bil izvoljen pravomočno na seji 8. januarja, pregledal SANSovo delovanje in v svojem poročilu naložil izvrševal-nemu odboru, naj si na vsak način čimprej dobi rednega tajnika. Ta nadzorni odbor je bil gotovo pooblaščen od vseh, da naloži izvrševalnemu odboru katerokoli izboljšanje, torej se nikakor ne more reči, da bi izvr-ševalni odbor ne imel pravice izvoliti tajnika, zlasti ko gre za osebo, ki je vsem sprejemljiva. Tudi to ni nič pomagalo. Zalar je s svojim kandidatom propadel, menda z vsemi glasovi zoper dva.' I£o se je to zgodilo, sem prosil za besedo ih povedal, da ob tej priliki želim vrniti Mr. Kristanu poklon, ki mi ga je dal poprej, češ, da je z mano vsak sporazum nemogoč. Njegov nastop, ki so mu sledili drugi, v zadevi kandidature Rev. Voduška, je pač pokazal vse bolj jasno kot| kak moj "sofizem," na kateri strani je ovira za sporazum. Na to mojo opazko ni bilo odziva. Program se je nadaljeval. Potrebo tajnika so sicer vsi priznavali, ali nimajo pravice, da bi ga iskali izven ožjega odbora. Pač pa se "bo vršila v teku kakih dveh mesecev v Chicagu nekaka "široka seja" SANSa, pri kateri bodo zlasti prišle do besede podružnice po svojih delegatih. Takrat se bo izvolil ves nov odbor in tudi tajnik. Kako ravno bo tisto zborovanje izvršeno, se bo še določevalo. Glavni urad bo objavil. Po moji sodbi za nas katoličane to itak ni kaj važno. Drugi pa sami presodite, ko boste več zvedeli o stvari. Naj še omenim, da sem ob koncu razdelil med navzočne mimiografirano izjavo Zveze Slovenskih Župnij, kakor sem bil napovedal za slučaj nesporazuma, časopisom je pa nisem razposlal ker se v glavnem itak strinja z izjavo Mr. Zalarja, o kateri Zveza poprej ni nič vedela. Tudi on ni nič vedel, da se bom jaz pojavil na seji. In še to: Med debatami so tu pa tam padle opazke, ki so načelne važnosti in ni bilo mogoče sproti vsega pojasnjevati. Morda se na eno ali drugo tistih opazk ali očitkov povrnem pozneje v posebnih kratkih člankih. Tu sem se mogel dotakniti le nekaterih poglavitnih stvari s te seje. gova častihlepna žen»' ja, hči angleške kralJlCf}J rije, bi tega ne pustili ^ ti Fridericka III. Pa1 j dal Viljem II., ki Je; % bil tudi zadnji neffl^J iit'1 1 » A m 4 0 F* Snopje je bilo PjJ podu, cepci so se za ^ A zraku in začeli sW° u ali z drugo besedo ^ na mizi je stopil« v ^ najbolj važnih Pr0 $ veške družbe —^ k°sl ' J naj! , Naša kuharica v " j je najprej servir«i j ajmoht. Ogromno s* ^ stavil na mizo in 113 .f;t( namignil: "Nate, P® ^ so zelo prikupljive vZCijl re smo tukaj takoj j nje. Tri roke so se jj nile proti skledi, d«> j le šefarco, katere * ^ pa slučajno, ali nem namenu kuhi'1^ obrnjen proti mer11' bi se spodobilo kot J kanemu človeku, c' J farco prepustil svoj^j ma sosedoma, toda. j se strogo po Pra ^Je1 najprej sam se"1 ^P ril, potem šele J'1111 tu. / V ajmohtu se P8 ujd dolgočasili kaki ^ ščki piške, ki bi P0^ s| ključ j u in po j/ skledo, ampak reC' ^ je bil ajmoht, kot vseh paragrafih, t0^]j]j' so se drenjali ta^ f stni kosi piscary ponižen človek in 11 ^ bi mi kdo očital, sam požrt in ker s j kako omedlevata M variša in skrbno ne bom morda ^ sa in premalo J^I odrival kose in, ^ f*' kar največ tekoč^.j/ tolikih kosov, Je ^ nemogoče. Kad*11 <* je ujelo v sefar^Jy mesa, da mi Je \ "Rad bi nekol'lyl pa kaj bom, ko P y ^ mo meso," sem s dregi opravičen1, jfj -•"Nevermanjd, j! nil Jim, "kar z« j f boš delal lepeg3' 3 mo." ^ Poleg mize je P. je'| lecenjeni kuhar, čakal na obsodbo-^ reklo spoštovano f ajmohta. No, J) res, priznali sm° ^ to ni samo moht, ampak res> V daj šele se je ^ obraz v nežne g jpfr čja mu je šinil3 kot človeku, ki s $$ j postelji spravn svetom in vda"0 ^ bento. Saj ve^ ženski bolj na s* kot če Poniji Strategičen ' h vso moč hvaln J včasih malce Vvl spoznanje preV '.jd{. osoljena. Zlasti*^ !a v poštev P^d^'j a ok bi mož dovoljenje, d» teDj nut rad med stadia jed, P°ten >\ ša priti iz hlfvftlK(i pripravi! P« i niča kar razle*1* JjJI sti in vse ti <§ mehko pripon1/? vedel kdaj Prltl Ko smo torej ' tfA vseh strani ob*/1 .,» ti nad imenit«1* idrjj je šele tudi on t 0t t M pa res segal pa radi pereče«* govih zob, ki r s čim drugim * K1' mi, pa naj bod ne ali varjene- Leto treh cesarjev Leto treh cesarjev imenujejo Nemci leto 1888. Spomladi tega leta je namreč umrl prvi nemški cesar Viljem I., star skoro 91 let. Sledil mu je že 57 letni sin Friderick III., ki je prišel na prestol samo umret. Imel je namreč raka v grlu in po 99-dnevnem vladanju, oziroma trpljenju, ga je odrešila smrt. Mnogi so bili pričakovali, da se bo zaradi bolezni nasledstvu odpovedal, toda nje- BESEDA IZ NARODA i (razen Mr. Zalarja in Mrs. Pris-J landove) češ da s tem, ko je Kuhelj kritiziral škofa, še nikakor ni napadal vere. In prav tako ne katoličanov. S tem je Kuhelj dobil zaupnico in njegovo poročilo je bil osprejeto z večino. Naj ob tej priliki povem, da tudi Adamič ni ostal brez kritike. Dejali so, da bi pač lahko mnogokrat vse bolj premislil, preden kaj zapiše ali reče. Omenili so zgled s shoda v Clevelandu, kjer je govoril o "smrkovcu." Kristan je dejal, da se je že dostikrat spri z Adamičem, toda je pripravljen v času, ko gre za tako velike reči, prezreti tisoč malenkosti, naj si že bodo "smrkavci" ali kaj drugega takega. : S tem je bila rešena tudi Adamičeva veljava. Mr. Zalar je od svoje strani prebral močno izjavo, ki je zlasti Mr. Kristanu razburila kri. In kadar je Mr. Kristan razburjen, je vsaka miza v nevarnosti, da se razleti v trske. Kljub vsemu je Zalar vztrajal in povedal, da bo svojo izjavo sam takoj dal objaviti v časopisih. Kakšna je njegova izjava, boste torej brali. Besedo dobim jaz. Izvajal sem približno takole: Ves nesporazum med nami glede SANSovega delovanja se suče okoli temeljnega vprašanja: Ali je SANS s svojo današnjo linijo v skladu z voljo in željami večine naroda v stari domovihi (Sloveniji) ali ni. Ce je, je v pravem, če ni, je zašel na stranpota in mora gledati, da pride nazaj na pravo pot. Vsi vidimo, da se je SANS odločil za izključno podpiranje Osvobodilne Fronte partizanov. Verjamem, da je vsaj večina, v SANSu to storila v dobri veri, da OF res predstavlja veliko večino naroda v stari domovini. Toda med tem, ko so prihajala iz starega kraja poročila iz'vrst partizanov, največ preko postaje "Slobodna Jugoslavija," so prihajala tudi druga, jz raznih virov, ne samo katoliških, ki so položaj doma zelo drugače slikala? Ta poročila so bila tako dobro overovljena in tako soglasna ter krepka, da jih človek le ni mogel samo v koš zmetati. Že mesece in mesece smo opozarjali javnost in posamezne odločilne osebnosti na ta podtalna poročila, vere nismo našli dosti, ker je partizanska propaganda premočna. SANS je šel svojo pot naprej in širil partizansko propagando v smislu "Slobodne Jugoslavije." Prišlo je do velike seje dne 8. januarja. Prebrala in sprejela se je resolucija, ki je vsaj deloma obsojala dotedanje delovanje SANSa in zahtevala ne- Kako je bilo na SANSovi seji 12. aprila 1». BERNARD AMBROŽIČ OFM. Tri novele Miguel Cervantes Išče sorodnike ecncijat Peralta, se bo gotovo spominjalo, da sem imel v tem mestu tovariša v osebi stotnika Pedra de Herera, ki je zdaj v Flandriji. —Dobro se spominjam, je odgovoril Peralta. —Nekega dne torej, je povzel Campuzano, ko sva v gostilni 'fPri solncu," kjer sva bila na hrani, ravno poobedovala, sta vstopili dve ženski očividno iz boljših stanov, z dvema služabnicama. Prva se je začela kar stoje, opirajoč se na okno, pogovarjati s stotnikom; druga je sedla na stol zraven mene, zavita do brade v svoj plašč; celo od obraza se ji je videlo samo toliko, kolikor je dopuščala prozornost tega njenega plašča. In čeprav sem jo prelepo prosil, da bi ga blagovolila razgrniti, se mi ni posrečilo, pregovoriti je. To pa mi je le tem bolj podžigalo željo, da .bi jo videl. In da bi jo še bolj vz-plamtel, je gospa,,'— bodisi nalašč, bodisi slučajno — pokazala svojo prebelo roko z jako lepimi dragulji. Takrat sem bil velik gizdalin, s tisto debelo ■verigo, ki jo je vaše blagorodje gotovo opazilo pri meni, s tistim perjem na klobuku in zaponko ter s tisto pestro vojaško obleko. In v očeh svoje lastne norosti sem bil tako lep, da se mi je zdelo: vsaka mora kar umirati za menoj. Na take vrline torej oprt, sem jo rotil, naj se pokaže. Na to mi je ona odgovorila: —Ne nadlegujte me! Živim čisto sama — recite le vašemu služabniku, naj gre zdaj za menoj ! In čeprav sem bolj poštena nego bi bilo videti po tem mojem odgovoru, mi bo ljubo, da si me natančneje ogledate, že zato, ker se tako tudi jaz lahko prepričam, ali je vaša razumnost enaka vaši prikupnosti.'' Poljubil sem ji roko za veliko izkazano mi milost obetajoč si od nje zlatih gradov. Stotnik je med tem končal svoj pogovor. Onidve sta odšli, in takoj za njima moj sluga. Stotnik mi je povedal, da ga je naprosila dama samo za uslugo, naj bi ji odposlal pismo na drugega stotnika v Flandriji, o katerem je rekla, da je njen bratranec, kar pa ni bilo res, ker on sam ve, da je le njen ljubimec. No, j az sem bil ves iz sebe ra-di snežnih rok, ki sem jih videl, in pol mrtev radi obraza, ki sem ga želel videti. Drugi dan, ko sem si bil dal od svojega sluge pokazati pot, sem smel takoj vstopiti. Našel sem hišo, ki je bila še percej dobro opremljena, v njej pa žensko kakih tridesetih let, ki sem jo spoznal po njenih rokah. Ni bila ravno izredno lepa, a vendar ena tistih, v katero se človek zaljubi, če hoče ona. Posebno, ker je imela tako sladek' glas, da je prodiral iz ušes naravnost v srce. Imel sem ž njo dolg zaljubljen pogovor; bahal sem se, pripovedoval, zbijal šale, ponujal, obečaval ter počel vse, kar se mi je zdelo potrebno, da se ji prikupim. Bila pa je videti že vajena takih in še boljših pripovedk in ponudb, ter se je zdelo, da jih bolj posluša, nego verjame. Skratka: vse štiri dni, ko sem jo zaporedoma posečal, sva samo rožice sadila, ne da sem dospel do zaželjenega sadu. Ves ta čas je bila hiša prazna: niti navideznih sorodnikov, niti ne-navideznjh prijateljev nisem opazil; za služkinjo pa je imela deklino, ki je bila videti bolj prekanjena, nego neumna. (Dalje prihodnjič.) ---o--- četrti največji otok na svetu je otok Madagaskar. Pi-ebivalci se pečajo z živinorejo poljedelstvom in pridobivanjem grafita, i John Samsa, 10510 Prince Ave., Cleveland 5, Ohio,, je prejel naslednje pismo iz Anglije od enega izmed slovenskih ujetnikov, ki se tam nahajajo ter prosi, če bi bilo mogoče izvedeti za naslove njegovih sorodnikov, ki so tu v Ameriki. Pismo se glasi: "Dragi prijatelj! Zelo me je iznenadilo, ko sem po dolgem času zopet dobil novice od Vas. Namenil sem se, da Vas prav lepo prosim, ako bi Vam bilo mogoče poizvedeti za naslove mojih sorodnikov v Ameriki. Tam imam namreč sestrično Helen Tomšič iz Parji'št. 7 in bratranca Luka Stinger iz Par j i št. 23; brata Ivana Kontelj iz Rodohove vasi št. 31, pri Št. Petru na Krasu. V času ujetništva sem izgubil vse naslove, ki sem jih imel od mojih sorodnikov. Prosim Vas, da če boste kaj izvedeli, pa mi sporočite po Vašem bratrancu, s katerim sva tukaj skupaj. Vas vse skupaj najlepše pozdravljam, Josip Knafelc, Radohova vas št. 31" Torej, če kateri izmed omenjenih čita ta vrstice, naj se zglasi osebno ali pismeno pri Mr. John Samsa na gornjem naslovu. Wm. J.Kennick odgovarja Slovenskemu demokratskemu klubu 32. varde Sem čital v Ameriški Domovini, da pri zadnji seji Slovenskega demokratskega kluba 32. varde, mi člani niso dovolili govoriti, in da so odobrili samo enega Slovenca za državno zbornico. To poročilo v Ameriški Domovini je pravilno. Ko sem se javil pred klubom,»nisem imel nobenega namena imeti kakšen govor, in poleg tega je klub sklical sejo za druge posle (business meeting) in ne za kandidate. Torej, klub je bil popolnoma na mestu v tem oziru. Ampak po mojem prepričanju je klub naredil veliko napako, ker so Čeprav letni čas še ] l °®ebno vroč, na znoju ^ ^očine, kolikor je je \ |e n°rda v eni uri spra" 1 lte elal je čisto majhne < noge so se mu za- i K,: ak°r se zapletajo pač s j Prestopil vrata v me- l joti da mu prihaja j :ižePniatelj, katerega ni j if Cez šest mesecev. Ta i ilJJ^žal, kakor da je s &. lkazen, in pridruživši i izmeni to, gospod pra- t Car«Puzano? Ali je \ a h°di vaše blagorod- i l! !eh krajih? Pri moji 1 kj^rn mislil, da ste v z K j 111 sukate tam sulico, 1 jjf p u vlačite svoj meč za a kakšna barva je to! a (t* slabotnost! J i e odgovoril Campuza- £ Hlj i ' kt0 m še po zemlji ali š L vpl'ašanje vam odgo- r licencijat Peral- 5 da stojim pred va- 1 |jve tiče vseh drugih va- ' livarn morem pove- 1 j;, > da prihajam ravno- c i* ]j hišnice i« da sem spravil iz sebe \ hU(Jih uljes. Ta ulje- . Jo J 6 naPrtila ženska, ki r teelVZeV:aasi bi bil bolje , Kf ne bil. j ;l6)lov lagorodje je torej t)J( 'f3e bdvrnil Peralta. j ^n°8pod> 3e ods°voril i ™>*žp - , 1 1 Zenitev iz Ijubez- Peralta. Take že- j 0 navadno za posle- j j. česanja. V odgovoriti, ali JJezili, je dejal pra- : f(!a . Vsekakor lahko re- i iS J ta. Zakon bole" ''ž^.0 ljubezenski; zakaj . jj>ije ev ali bolje zgreši- ' , (ja povzročila toliko bo- : Vs!e bilo treba, kar se Psea' trideset kopeli, Nni^ Se jih otresel; kar ^ na duši tiče, ne po? ftkoi-u*' da bi mi jih sa-ktolko olajšalo. Toda ' da mi geJ nj mogoče pU pogovorov na Vaše blagorodje do- 0 d™gi Priliki z JC>st3o poročam o Sj^ajih, ki so naj-| «m0 ln najčudnejši, kar v vsem svojem živ- 5 se T3,. . , ,-r h Ra ze nisva dome-iSee 1 licencijat. Pro-jAn. da stopite z menoj Sost-tam ^ lah-.'(! k?gemu izpoveva. Moj . nalašč za bolni- P % rle ZH dVe 0Se1°i' t0" L,1(ik,ga si ga lahko nado-^ii žk° Pašteto. Ce se vaš' vtvi t0 ®e ne b° branil, h'' To] ' vsak ko's rutake |'^o f 1 Več vredno, nego ^J« dobra volja, s ka- U^kk ne sarao za to L^H Vas vabim za vse" pjfti iz-volilo vaše bla- 6 Zn° «e je zahvalil ter A gabilo in ponudbo; k Sv. Lovrencu i,.,' ^j,. >Sveto mašo, na kar k^ltpj, a °dvedel v svojo c'dložil obečano, ope-^vljajoč, naj vza-1)0 končanem obe-I i'^i^rn naj' Prične s pripo-I it \Sv°Jih doživljajev, |Sn lko drago plačal. SC ni dal dolgo pro" fe Je začel govoriti ta-fc u^'orocljo, gospod li- Pot brez; vrnitve Znani francoski pisatelj Roland Dorgeles je napisal v francoskem tedniku "Gringo-ire" še leta 1940 naslednje vrstice : "Naša srca so se od zgražanja skrčila, ko smo gledali ljudi, ki jih je zajela panika in so bežali čez špansko mejo v Irun ali pa se vkrcavali na zadnje ladje. Imeli so*še toliko časa, da so izpraznili svoje denarne zakladnice in boiskali zlatarske trgovine, kjer so nakupili dragocenosti. Tega dela bežeči ' plutokratje niso mogli bolje opraviti: pokupili so ves nakit, ki jim je prišel pod roke, celo stari družinski nakit in nakit za narodne noše. Med tem, ko so francoski vojaki krvaveli na bojiščih, so se ti ljudje drenjali po konzulatih, da bi izmoledovali vizum, ki naj bi rešil njihovo dragoceno kožo in ki so ga, če je bilo treba, plačali z ogromnimi vso- • tami. Naj drugi poginejo! S to > 'željo so izginili v inozemstvo, • praznih src, a polnih žepov. ' tika; ki pomaga narodu do na-l predka je koristna in vedno na mestu. Kritika, v kateri se pa samo blati kandidata, je pa brezpomembna. Cilj v politiki bi moral vedno biti kritizirati z namenom, da narod napreduje. Taka kritika ne škoduje kandidatu, niti narodu. Nadalje odgovarjam Slovenskemu klubu, da moja kritika od lanskega leta nima nobene zveze s sedanjo kampanjo, če sem podal kritiko lansko leto o našem županu, to ne pomeni, da bi bila ista kritika sedaj na mestu. Sedaj se je položaj mnogo spremenil od lanskega leta. Sedaj imamo v osebi Frank J. Lausche kandidata za guvernerja, župan Lausche gotovo dobro pozna razmere med Slovenci in med tuje-zemskim narodom, in bo skoro popolnoma sposoben ščititi interese tujezemca v Ohio. Takega guvernerja še nismo imeli v Ohio, da bi imel take sposobnosti. Iz tega sledi tudi, da je boljše, da Slovenci izvolijo več kot .enega Slovenca. V Columbusu, v državni postavodaji je 135 poslancev, in 35 senatorjev; zakaj bi torej Slovenski demokratski klub odobril samo enega Slovenca za državno postavodajoV Moja sftgestija bi bila, da naj Slovenci v Clevelandu in okolici, volijo vse štiri slovenske kandidate za postavodajo na demokratskem tiketu, in če bomo vsi izvoljeni, pa nas bo še premalo! Volite torej za državne poslance: Matt F. Intihar, Joseph W. Kovach in Anthony J. Tomse; in za državne senatorje volite za William J. Kennick, in William M. Boyd. Da bo vsak, slovenski volilec na jasnem želim sedaj še enkrat poudariti, da jaz nisem proti F. J. Lauschetu za guvernerja, in lahko sigurno govorim, da tudi Frank Lausche ni proti meni za državnega senatorja, saj oba kandidirava za svoj posebni urad. William J. Kennick. S tem begom so ljudje iz vladajočih plasti Francije napravili najbolj gnusno dejanje v i vsej tej vojni. Naj si pa ti ljudje ne utvarjajo, da se bodo , mogli še kdaj vrniti v Franci-! jo, da bi tam nadaljevali svoje , uživanje; pot, ki so si jo izbrali, je brez vrnitve . . ." Kupujmo obrambne obveznic« in znamke 1 Učenci in izkušeni Na Lathe stroje Turet Lathe operatorji Roll Grinderji Milling Machine operatorji Delavci za kafeterijo Težaki in pomagači Najvišja plača za začetek Delo 55 ur na teden in plačano za 62i/2ur The Yoder Co. W. 55th St. in Walworth Ave. 2 cesti od Lorain in W. 53. St (983 Moški ali ženske 16 do 60 Poln ali delni čas Dobra plača od ure in delo od kosa The F. Zimmerman Co. W. 110. St. & Berea Rd. _os: Pohištvo naprodaj Ker grem iz mesta, prodam vse pohištvo po zmerni ceni. Zglasite se na 8417 Rosewood Ave. DI 3499. (92) Iscemo stanovanje Želim dobiti stanovanje 4 sobe s kopalnico za 4 odrasle oso-be, najraje med 55. in 79. cesto med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (94) Ledenico bi kupil Kupi se električna ledenica po primerni ceni. Pokličite HE 1748. (93) Sobe želi Samsko dekle želi dobiti eno, dve ali tri neopremljene sobe s kuhinjo, med 60. in 75. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 0517. (95) videti, le s težavo in obotavlja-,je se našla, so jo pekle na ustnicah! Toda ona je bila vendar starka in stari ljudje niso dandanes prav nič več pomenili; bili so, kakor se je Pim ljubeznivo izražal, 'izranžirani.' Vsekakor je bilo videti, da slavni politik, ki je pri predstavljanju očitoval tako laskavo zanimanje, ni niti pomislil, da bi tudi stara zdravnica Wijsman utegnila povedati izkušnje in mnenja, katere bi se morda izplačalo poslušati celo zelo zaposlenemu človeku. Preljuba ničemur-nost? ... No da, te napake ni bil pač nihče popolnoma obvarovan . . . Zdravnica ise je prisiljena ozrla po drugi zaposlitvi. Naravnala si je zlato zaokvirjene naočnike in jela opazovati občinstvo v sladčičarni, prazno nakičene, samozavestno okrog sebe se ozirajoče in druga drugo kritiziraj oče žene," hihitajoče se otroke, zaljubljene dvojice! Povsod so sedeli ljudje, ki so imeli za vsakovrstne lahkotne zabave dovolj časa, popolnoma drugačna vrsta ljudi, kakor so bili pa tisti, s katerimi je prihajala v svojem, z delom in dolnžostmi več kakor izpolnjenem življenju v dotiko. Celo starejši, osiveli gospodje so zapravljali tu svoj čas in denar pri sadnem sladoledu in tortah. Čas, ko je veljalo lizanje sladkarij za nezdružljivo z moškim dostojanstvom, je očitno že davno minil. Gospod tam je bil malo podoben Stevenu—jo je obšla nejasna misel, ko je zagledala krepko, osivelo glavo, ki je spadala k jahalni obleki najnovejšega angleškega kroja. V istem hipu pa ji je bilo, kakor bi jo nenadoma zagledala hrepeneče pričakovano, kako se ji je z urnimi, lahkotnimi koraki bližala; ob njeni strani je korakal zastaveh, visok mož, s katerim je bila zapletena v živahen, očitno s šalami zabeljen pogovor. Tako je videti zopet mlada, si je presenečena dejala stara žena; tako bi mogla še vsakega moža, na čigar sodbi ji je kaj ležeče, prikleniti nase . .. Po urni opravičbi se je Doroteja oklenila tetine roke in je predstavila svojega spremljevalca. Liza Wijsman je ču-la ime, ki je uživalo v političnem svetu najboljši glas, in laskalo ji je, ker se ji je zdelo, da je bilo na obeh straneh čutiti prijetno presenečenje; strankin načelnik je predlagal, da bi brž še v treh izpili čašo čaja. Vlak, s katerim je moral nazaj v svoje rodno mesto, je odhajal šele ob šesti uri v Amsterdam. - Med potjo in potem v domači čaj niči Korte Poten sta gospa Coornvelt in poslanec nadaljevala svoj živahni pogovor; stara zdravnica je z užitkom poslušala in njeno napol že zaspalo veselje do debat je zopet oživelo. Kako vroče rada bi posegla v zanimivi pogovor, marsikatere besede in ugovori, ki jih je Doroteja, kakor je bilo kdo sunil; začutila J sramu in gnusa, da poskočila in odbite'1 to je bil Steven, k' J obračal hrbet in . mladi, smejoči se de tero je bil očitno » več kakor prisrčen razmišlja o vzrokih, zakaj se je zmanjšal vpliv, ki ga je dosih-mal imela na otroke. "Če bi jih bila poprej navadila na bolj pogoste in bolj iskrene izpovedi, bi Kitty morda mene prosila nasveta in pomoči in ne b trdovratno, ne da bi se dala poučiti, hotela prodreti s svojo lastno voljo . . . Sami smo naučili otroke, da vidijo v nas le še enakopravne tovariše . . . Če bi po starem načinu zahtevali od njih spoštovanja in po-koršične, bi morda Lodyju niti v glavo ne padlo, da bi tako sovražno nastopil zoper svojega očeta ..." Seveda se je stara žena po-smehovala svoji nečakinji. Kakor da ni bila volja otrok zmeraj drugačna od volje staršev, kakor bi bila odkritosrčnost med materami in hčei-ami poprej večja, ko so ves dan posedale v isti sobi! Polagoma si dobil vtiš, kakor bi del mlade generacije hotel po zakonu odboja najti svojo srečo zppet>v uredbah iz starih dobrih časov. Morda pa bi bilo vendarle potrebno, da sede in napiše svoje spomine do konca? . . . V take vrtajoče misli zatopljena je zdravnica že vfečkrat prehodila tihi, od solnca obsijani prostor; ker se je počasi utrudila,, se je ozirala proti vratom, skozi katera bi morala priti njena nečakinja. Tedaj je Jo Van Ammert-Kuller i CE STE BP Ako trpite na "er,, želodcu, jetrih, revmi visokem Pr' j ali zastareli poi^Jjj meni, da vidim, k« ^ riti za vas. Im uspeh v 25 letih v * ^ jih. Jaz se poslužuj«® g ropske in najnovej bolnišnic pri zdravU Pridite do doPrJ§ me vaš materin 3 Jf lahko razloži na ra čin. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca DR. PAULM HYDROPATHIC (specialist v sta"11 | H Uradne 10 zj.do 4:30 pop-12| 423 Citizens wgj 850 Euclid Telefon: JOHN OBLAKA Pacitic Octcn Admiralty Islands MUSSAU Manusoo Bismarck Archipelago NIW GUINEA* Gornja sli/ca nam predstavlja ameriškega marina, Id se mu pozna na obrazu, da dva dni in dve noči neprestanega boja z Japonci na Marshall otkih ni bilo kaka domača bahava. Slika je bila posneta, ko je bil marin na po-ti na oddih. Korak naprej proti Truk otoku. — S tem, da so ameriški marini zasedli Emir a u in Elmusao otoka, sta bila popolnoma obkrožena otoka New Britan in New Ireland in tako je do 90,000 Japoncev obkoljenih in odtrganih od svojega zaledja. Sedaj je naša armada oddaljena komaj 580 milj od japonske najbolj utrjene baze na otoku Truk. N0VICE--zvse9ai*c,a MOVICE -kl'lhPoTeNefe ILOVICE. Ji jih dobile še sveže s NOVICE-popolnoma nepristranske NOVICE-kolikor mogo'e ori9'nalne NOVICE"kisozanimive vam vsak dan prinaša v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo i,:!' >i. 1146 E. 61st St. HE 2730. VOLITE ZA DRŽAVNEGA POSLANCA ANTHONY J. TOMSt Demokratske primarne volitve 9. nidi"' NAZNANILO 1 Naznanjam, da sem otvoril prostor n*1 ^ 15703 Libby Rd., Maple Heights, zraven B«"0* Pri meni debite PIVO V ZABOJIH, RAZLIKA MEHKE PIJAČE. Se priporočam. ANTON GORENC, lastnik .A RAZPIS SLUŽBE J na gt',i«f Direktorij Slovenskega narodnega doma JI ^ JJa Ave. razpisuje službo za oskrbnika. Kateri se ^ I nega in če ga veseli ta služba, naj pošlje svd j, ft ponudbo v urad SND najkasneje do 25. apri*a ' Vsa nadaljna pojasnila glede dela in PIa^e v uradu SND. ,r/J. 1 direktoR1j J UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega . ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERHa "ENGLISH-SLOVENE READER'' All kateremu je znižana cena d* O Ur in stane samo: ) t' Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 0, 6113 St. Clair Ave. Clevel V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Jim Scully ki ,fe v Bogu zaspal večno spanje dne 19. aprila, 1940. Vse prekmalu v cvetu življenja preljubljeni odšel si TI od nas, potekla so že štiri leta. kar Tvoja pot se je končala, in pri Bogu večno srečo vživaš. Žalujoči ostali: JOSEPHINE SCULLY, soproga. RAYMOND, sin. MATI, BRATJE in SESTRE. Cleveland. O., 19. aprila, 1944. "To je tudi mati zmeraj trdila," je zamišljeno pripomnila deklica; "trdo delo, ki zaposli vsega človeka, da je največji blagoslov. Dela ima mati tre-notno več kakor preveč, in vendar . . . Morda je prav dobro, da govorive kedaj o tem, teta doktor . . . Mati ni srečna . . ." "Kaj se je vendar zgodilo, kaj je vzrok?" Stari ženi ni bilo lahko, zastaviti to vprašanje, ker je le težko premagovala strah, da bi z Dorotejino hčerjo, z mlado deklico, govorila o teh zadevah. Toda Elly je menda to plašno oklevanje komaj opazila. Njen glas je zvenel skoraj poslovno trezno. "Vse je seveda zaradi očeta, ker ima zopet novo ljubezen, in tokrat se zdi, da je mnogo resnejše kakor kdaj poprej." « Staro ženo je kar presunilo. Prvo, kar se je zganilo v njej, je bila misel, da prepove nečakinji nadaljnje govorjenje. "Toda, otrok moj," jo je zavrnila. S težavo je iskala besed. "Kako prideš na tako misel . . . Tvoj oče je miren in dozorel mož . . . Pomisli vendar na njegova leta!" Elly je bolestno stisnila pla-ve obrvi. "To je ravno," je ugotovila. "Puck in jaz sva se nedavno porazgovorili o tem ; ona je mnenja, da se kaj podobnega pri moških njegove starosti večkrat dogaja in da je potem zelo hudo . . . Dejala je, mislim, da išče mož tedaj v stran potisnjeni lik hrepenenja svoje mladosti." "Bog v nebesih," je mrmrala Eliza Wijsman predse. "Steven s svojimi lasmi, oče toli-kerih odraslih otrok . . . zdaj zopet enkrat zaljubljen in tokrat resneje kakor po navadi . . . Doroteja, ki je molče trpela, prenašala in pripuščala . . . otroci ki so govorili o tem primeru skoraj prirodoslovno, kot o znamenju neke izpremem-be, ki. je neizogibno v zvezi s staranjem ..." Zopet ji je zvenela v ušesih in v možganih nevesela pesmica profesorja Spitmana o procesiji norcev z rauziko, v katero se je izrodilo Živi j ene. LUKNJA V RAČUNU Zdravnica je spremljala Dorotejo k seji druge zbornice. Veselilas e je, da bo prisostvovala govoru svoje nečakinje o odpustu poročenih uradnic, katerega je terjala desnica. Razen tegii je bila to zanjo prva prilika, da vidi in sliši svojo sorodnico v njeni novi vlogi kot poslanca. Medtem, ko je s svojimi malo trudnimi, strumnimi koraki hodila po tihem notranjem dvorišču in čakala na Dorotejo, ki se je imela po končani seji še nekaj pogovoriti z nekim strankarskim prijateljem, si je stara žena zelo zoper svojo voljo priznala, da je govor pomenil zanjo grenko razočaranje. Gotovo je bil, kar je bilo pri njeni nečakinji samo po sebi razumljivo, na bpgatem poznanju dejstev jasno, pregledno zgrajeno pojasnilo, katero je govorila z jasnim in iz šolanim glasom, vendar je zaman upala, da bo slišala živo toplino neomajljivega prepričanja, strast človeka, ki brani dragoceno posest pred roparskimi rokami. S tem govorom ne bi niti enega politika iztrgala njegovemu zakoreninjenemu prepričanju! Tako je razpoloženje zbornice ostalo popolnoma medlo in nerazgibano, in ko je neposredno za Dorotejo spregovoril protirevolucionarni govornik ter z ogorčeno vnemo na dolgo in široko razkladal stare obrabljene nazore, da je žena rojena za družino in da tu najde svoje mesto, ki ji ga je določil Bog, je stara zdravnica začutila, da ni imela Doroteja popolnoma napak, ko je v napadu malosrčnosti izjavila, da je njeno politično delovanje popolnoma zgrešeno početje, in je zagotavljala,' da se pri prihodnjih volitvah gotovo ne bo dala uvrstiti v seznam kandidatov. "Če se hočeš za kako stvar zavzeti, moraš biti najprej kakor skala trdno prepričana o njej," je vzkliknila takrat. "Jaz pa trenotno ne morem verjeti sploh v nobeno stvar, najmanj pa v svoj lastni poklic politične bojevnice. Bolj in bolj se nagibam k naziranju, da vseh velikih izprememb ne pospešijo toliko s svojo vnemo ljudje, ki se ukvarjajo s socialnimi reformami, pač pa da zrastejo mnogo bolj iz življenja samega, kadar dozori čas zanje. Tako radi si dopovedujemo, da ves pogum naše vere in gorečnost izpre-obračanja služita sveti stvari, dočim ravnamo podzavestno po večini iz ničemurnosti ali iz težnje po večjem vplivu in prav gotovo iz drugih nagibov, kakor pa iz teh, ki si jih sami slikamo pred oči!" "Podzavestno!" Ta beseda je Eliza Wijsman izdala, koliko je bila ura. Evo je zopet, bolezni dobe, to ritje po najglobljih globinah človeške duše, ki so mu Puck, Lody in njuni somišljeniki dejali: "raziskavanje 1 samega sebe." 'Psihoanaliza,' tako je Puck še včeraj oznanila kakor s katedra, 'je religija bodočega človeka.' Ali je tudi Doroteja postala žrtev te razsajajoče kuge, ki je drobila vsako trdno vero v lastno osebnost Poprej je njena nečakinja ne oziraje se na desno in levo sla ravno svojo pot; svojemu delu za veliko celoto je brez pomisleka žrtvovala majhno privatno življenje v družini. Toda v zadnjem času pa je nekaj Dorotej enih izjav prebudilo v njeni teti misel, da doslej tako odločna "žena neprestano