Stev. 150* jzhaja vsak de-lavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144*— Ja pol leta K 72 — V UPRAVI STANE MESEČNO K10"- V Ljubljani, četrtek, 7. julija 1921. — -......v" ■■■"" Poštnino platana v gotovini. Leto 1. t§ ki 1 m Uredništvo in uprevništvo v Kopitarjev! ulici Štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon <= upravnišlva štev. 328 c=s CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*— za en raeseo K 12'— A V UST EOSAMEZNA ŠTEVILKA BO TIH wiza komurizna. Hi ^ 86 vr®' v Moskvi tretji kongres 'internacionale. S posebnim zanimanjem je]Vsl Prtčakovali izjav Trockega, ki je pri-Jn] ^ P°P°lno nasprotje z Ljeninom. Dočim tak ra - *a’ ,^a ie kapitalistični sistem še ^ °^.očan-da ga za enkrat še ni mogoče s ka^ rer-vm?ra RusIja gledati, da sklene 2astPltaTtiČnimi državami pogodbe, — pa 2rel°fa r°ckij mnenje, £}a je kapitalizem Pred21 .0ln *n ie svetovna revolucija To svoje stališče je Trockij v k-.atfres U zas*°Pa^ *ucb na sedanjem , Wkrj ie rekel, da je vsled vojne in Her~j Poledic po vsem svetu zavladala cija se Va gospodarska, kriza. Produk-ie nePrimerno zmanjšala, povodenj dan ^enar)a narašča iz dneva v sla obogateli ? obubožala; na njen Tračuf na je uj . -Amerika m Japonska. Usod- s° morah V0,n? za Rnsijo. Izučeni delavci nehalo * V Voisko, delo v tovarnah je predan nQZrtecb}* boi se P° vsem svetu vsak navduš°S Posehno mladina in ženske ta, Sr fn.? *te v boj za zmago proletariati Dosf’ ■ slo,i obubožavajo, na drugi stra-Pital; ..J3’0 novi bogatini. Ravnovesje ka-Pualisticnega reda se podira. zdPu rYe niesece po demobilizaciji se je striie' Ta Se P°raia nov veliki razvoj indu-jjrt.l •. Ibda to je bil le trenotni plamen špe,afega ognja, ki je edino-le podžgal Vse .acii° in povišal draginjo. Danes je 'del”1 ’asn°. da je novi gospodarski napre-sanio navidezen, I » ga er°ristično je obnova kapitalistične-nemogoča, Nade buržuazi-no, vP_ostavi na eni strani mednarod-jalovile stlcna. So med komunisti idealisti, ki so nm dušo stali v boju proti kapitaliz-ti socialnih krivic, ki se gode. Tudi °svrsk ,.val°' da materializem ne more hote ?• človeštva. Ta del se pričenja mora] 1 neb°te opirati na načela krščanske delav Ver s ^cm dokazuje, da je krščanska —^ska organizacija na edino pravi poti. ICZ3CZ3C “ir 3C DOLŽNOST ahega zvestega in zavednega krščansko cialnega delavca je, da naroči ^ ^ »NOVI CAS«! £^c Ctilf6 listli. ?ovih naročnikov! S be ^ za razširjenje krščansko social-nnsli med delavnim ljudstvom! Na delo, 'tovarišij Preiskana proti hoifinnlstom. Š@ ftpSIe komunes^§£nS posSanci bodo Izrafeni. Belgrad, 6. julija. Danes se je nadaljevalo zaslišanje oseb, ki so bile aretirane v zvezi z atentatom na regenta Aleksandra. Nekatere so povedale marsikaj novega. Zaslišan je bil bivši klobučar iz Novega Sada Ilija Lazarevič, ki ima sedaj s svojo ženo konfekcijsko trgovino v Belgradu. Pri zasliševanju se je dognalo, da je bil Lazarevič v tesni zvezi z napadalcem Steji-čem. Csaki ga obdolžuje, da je on njegov sokrivec pri shranjevanju bomb, ki jih je nabavljal Marinkovič z neznane strani in jih je potem osebno ali po drugih osebah prinašal Csakiju. Sploh je bil Novi Sad glavno skladišče bomb in drugega orožja. Lazarevič je bil tudi v tesnih zvezah s komunističnim poslancem Kovačevičem, ki je često k njemu zahajal in mnogokrat tudi pri njem prenočeval. Kovačevič je imel sestanke deloma v njegovi hiši, deloma pri tapetniku Gjorgju Stankoviču in njegovi ženi Julki,. Lazarevič je pri konfrontaciji s Stejičem, Csakijem in Kolačkom priznal, da je vedel za atentate, da pa ni vedel za čas in za osebe, katerim so atentati veljali. Dolžijo ga, da je vedel tudi za čas in za mesto raznih atentatov. Zaslišana je bila tudi Julka Stankovičeva, tapetnikova žena v Belgradu, ki je priznala, da je Csaki večkrat prihajal k njenemu možu. V njegovi družbi so bili razni ljudje, ki jih pa ni poznala, in so v njeni hiši prenočevali. Belgrad, 7. julija. (Izvirno) Preiskava proti komunistom se nadaljuje. Pravosodni minister je zahteval, da naj se aretira še komunistični poslanec Trebinjac. Sklenjeno je tudi, da se aretirata poslanca dr. Sima Markovič in Pavlovič, ko se vrneta iz Moskve. V ta namen se bo sestal parlament, da vse tri poslance obenem izroči sodišču. Zsnimies Mita drlassep preraCunsa. V razmišljanje centralistom In avtonomistom. milijard). Srbija ima tedaj za 4 milijarde kron premalo dohodkov za svoje izdatke, ostale dežele pa imajo skoro 3 milijarde kron več dohodkov ko izdatkov. Z ozirom na te številke je razumljivo, da hočejo centralisti (demokrati in samo-stojneži, ki jih podpirajo socialdemokrati) sedaj izvesti popolno centralizacijo finančnih uradov po celi državi, Ali se slepcem ne bodo odprle oči, da je res potrebna za naše ljudstvo najširša avtonomija tudi v finančnih ozirih? Belgrad, 6, julija. Državni proračun za tekoče leto je dotiskan in predložen parlamentu. Kakor običajno, so dohodki in stroški izven srbskih krajev navedeni v kronah, dohodki in stroški Srbije pa v dinarjih. Zanimivo je razmerje, Srbija izkazuje 2.947,852.250 dinarjev ali 11,791,409.000 kron (skoro 12 milijard kron) izdatkov, in 1.954,456.469 dinarjev ali 7.817,825,876 kron (skoro 8 milijard dohodkov. Slovenija, Hrvatska, Bosna, Dalmacija in Vojvodina pa izkazujejo izdatkov 4,947,852.250 kron (skoro 5 milijard) ter dohodkov 7.718,885.319 kron (skoro 8 ANGLEŠKG-JAPONSKA POGODBA. Pariš, 5. jul. Kakor javlja »Chicago Tribune« iz Waschingtona, je japonski poslanik pri slavlju dnova neodvisnosti podal v imenu svoje vlade izjavo, ki veli med drugim: Nameravana obnovitev angleško-japonske zveze je mišljena v popolnoma prijateljskem duhu napram Zedinjenim državam«. Rim, 6. julija. Reuterj’ev urad poroča iz Londona, da je angleško-japonska pogodba podaljšana za tri mesece. Obrtno sotiiise. Volilski imenik podjetnikov. V volilski imenik volilnega zbora podjetnikov se vpišejo po abecednem redu imena tistih oseb (tvrdk, vpisanih v trdov-ski register), katerim na dan razglasa volitev v deželnem vladnem listu, v smislu določbe obrtnega reda pristoja aiktivna volilna pravica v tem volilnem zboru in ki niso izključene od aktivne volilne pravice, ker so pod kuratelo ali v konkurzu ali v kazenski preiskavi, pod obtožbo ali pod kaznijo, ali ki so izključeni od volilne pravice v občinski zastop. Pri obratih, katere vodi namestnik ali poslovodja ali zakupnik, se vpiše namesto imejitelja obrti ime namestnika ali poslovodje ali zakupnika vvclilni imenik. Pri obrtnih podjetjih, ki jih vodijo družbe (javne trgovske, akcijske in druge) in zadruge i. t, d., se vpiše poleg imena (tvrdke) tudi ime volilnih upravičencev, kateri bodo izvrševali volilno pravico, in pri državnih podjetjih ime uradno nastavljenega obratnega vodja, Če je dVoje ali več obrtnih podjetij, podvrženih stvarni in krajevni podsednosti istega obrtnega sodišča, združenih v eni roki, in če taka podjetja tvorijo predmet posebne volilne upravičenosti in se izvršujejo krajevno ločeno v obratovališčih, ima podjetnik, poslovodja ali zakupnik glede na vsako teh podjetij volilno pravico in se mora njegovo ime vpisati dvakrat, oziroma večkrat v volilni imenik. Volilni imenik delavcev, V volilni imenik volilnega zbora delavcev se vpišejo imena oseb, katere imajo na dan razglasitve razpisa volitev v vladnem listu volilno pravico. Vpis se mora izvršiti tako, da se imena delavcev, zaposlenih pri istem podjetju, sestavijo po abecednem redu y skupino, te skupine pa uredijo po vrsti, kakor je veljavna za volilni zbor podjetnikov. Reklamacijsko postopanje. Reklamacije proti volilnemu imeniku lahko podajajo volilni upravičenci dotič-nega volilnega zbora v roku, 8. dni pri občinskem predstojniku, kateri je sestavil volilni imenik. Te reklamacije se lahko nanašajo na to, da se ni oziralo na volilno pravico pritožnika, ali pa da so se vpisale v imenik tretje osebe, katere nimajo volilne pravice, in jim morajo biti v prvem primeru priloženi dokazi in listine, da se lahko presoja upravičenost reklamacije. Pritožbe preti rešitvam reklamacij, Došle reklamacije se morajo v 3. dneh po preteku reklamacijske dobe vročiti obrtni oblasti prve stopnje v razsojo. (V Ljubljani magistrat, v ljubljanski okolici okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico.) Občinski predstojnik ima tudi pravico, da pojasni podatke, kateri so odločilni za presojo dotičnih pravnih razmer. Proti odločbi obrtne oblasti prve stopnje se prizadete stranke lahko pritožijo na politično deželno oblast, katera razsoja končno. Pritožba se mora vložiti tekom treh dni po vročitvi razsodbe obrtne oblasti pri občinskem predstojniku. s Če je pri reklamaciji krajevna ali stvarna pristojnost obrtnega sodišča glede kakega obrata kot predpogoj volilne pravice v enem izmed dveh volilnih zborov sporna, se morajo volilni imeniki obeh volilnih zborov v zmislu pravomečne oblastvene razsodbe tako popraviti, da vzajemno soglašajo. Ako se tiče reklamacija le osebnih) predpogojev vodilne pravice podjetnika ali delavca (starost, čas odkar dela v tuzem-stvu, ali razlogi za izključitev), tedaj je odločba, katera izide vsled reklamacije, merodajna le za sestavo tistega volilnega zbora, v katerega spada stranka, katera reklamira, in za tiste osebe, na katerih volilno pravico se nanaša reklamacija. Oblastvene razsodbe o reklamacijah morajo izrecno obsegati navodila za popravo volilnih imenikov. Vse druge spremembe volilnih imenikov, kateri so bili javno razpoloženi, so izključene izvzemši tistih, katere oblast vsled reklamacij uradno zapove, ZOPET BELA KUN. Lvov, 6. julija. (Izv.) Ukrajinski dopisni urad javlja, da je bilo v vlaku, ki vozi med Harkovem in Moskvo, ujetih 6 vodij komunistov iz srednje Evrppe, med njimi baje Bela Kim, ‘‘ % Koua sfaHOBanjska narcisa. Končno je tudi ljubljanski »Uradni List« dne 6. t. m. objavil novo stanovanjsko naredbo. Vsebino te naredbe smo v glavnem že priobčili v našem listu. V naslednjem še nekaj podrobnosti: Kot osnov, najemnina velja sploh ona iz prve polovice 1914. Kdor se je šele kasneje priselil v kako stanovanje, se mora določiti, koliko je do 1, julija 1914. navadno znašala najemnina za take prostore. Osnovna najemnina se sme sedaj zvišati tako, da se pomnoži f štiri oziroma s šest. Člen 5. pa pravi: Pri gospodarsko slabotnejših najemnikih, med katere spadajo tudi oni, ki žive pretežno ob stalni plači ali pokojnini, se sme osnovna najemnina pomnožiti največ s številom tri, — Občinske in vse druge avtonomne doklade na najemnino, mora trpeti najemnik. Vodarino, pristojbine za kanalizacijo, izpraznjevanje greznic, ometanje dimnikov in razsvetljavo stopnic trpe najemniki sorazmerno. Ako stanuje v hiši gospodar, mora k temu sorazmerno prispevati tudi on. — Vse nove zgradbe, ki so se zgradile po 1. novembru 1918, kakor tudi vsa nova stanovanja, ki so se v tem času s temeljitimi popravami pridobila v starih zgradbah, so proste vseh omejitev te naredbe in morejo gospodarji z njimi popolnoma svobodno razpolagati. Vse stanovanjske stvari razen tistih, ki spadajo pred sodišča, bodo reševala stanovanjska oblastva. Ustroj in postopek teh oblastev predpišejo pokrajinska oblastva — poverjeništvi za socialno skrbstvo. Na ta način bo najrevnejši plačeval saj štirikrat več ko doslej. Ta stanovanjska naredba bo vzbudila med revnim ljudstvom veliko ogorčenje. Za izsglfggscg e Hraerl- ta. Belgrad, 6. julija. Presbiro javlja: Zakon o izseljevanju v Zedinjene države stopa 3. julija 1921 v veljavo. Po odredbah tega zakona znaša letno število izseljeni-kov iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 6405 oseb. To število obsega osebe, ki so bfle rojene v današnjih mejah kraljevine SHS brez ozira na narodnost in državljanstvo. Zanimivo je, da se je 1. 1920 izselilo preko 20.000 ljudi iz naše kraljevine v Zedinjene države. Vrhovno nadzorstvo izseljevanja vršijo oblastva Zedinjenih držav. Štetje se vrši v pristaniščih, kjer se izseljenec izkrca. Viza konzularnih uradov v nobenem primeru ne jamčijo za prihod v Zedinjene države. Osebe, ki se hočejo izseliti v Zedinjene države, se opozarjajo na to, da znaša sedaj dovoljeno število izseljencev le eno četrtino števila onih oseb, ki so se prej smele priseliti iz naše kraljevine. Ako po uveljavljenju novega zakona dospe v pristanišča Zedinjenih držav večje število oseb iz naše kraljevine, kakor je bilo dovoljeno, se ti izseljenci morajo vrniti nazaj, in sicer na lastne stroške. Vse nove odredbe so le dopolnilo prejšnjih naredb in veljajo za dobe dveh let. politični dogodki. ’-f' Radič svari pred revolucijo in napoveduje skorajšnji uspeh hrvatske stvari. Glasilo Radičeve stranke »Slobodni Dom« priobčuje poslanico strankinega predsed-ništva, katera svari ljudi naj ne nasedajo raznim agentom, ki hodijo med kmetskd ljudstvo hujskat na revolucijo. Predsedstvo opozarja pristaše, da vodi HRSS javno in privatno vedno le mirotvorno politiko in da smatra vsako revolucijo kakor tudi vojno za prokletstvo, »HRSS — pravi poslanica — predstavlja večino naroda ter mora zato do konca ostati na zakoniti poti, kajti z nasiljem in revolucijo si pomagajo samo pokvarjenci ali obupane gosposke manjšine. Razen tega je mednarodni položaj na celem svetu in posebej v Evropi za hrvatski narod tako povoljen, da bi bila skrajna blaznost, ako bi hoteli že popolnoma gotovo in ne več daljno zmago pravične nrvatske stvari izpostaviti neuspehu ali jo vsaj od- goditi.« Kaj se skriva za tem sporočilom? Brž samo taktika. -f Silni padec socialistov v Ameriki, »Narodnim listom« se poroča iz Amerike, da je na velikem shodu socialistične stranke, ki se je vršil v Detroitu, bilo poročano, da je število članov ameriške socialistične stranke padlo v minulem letu s 100.000 na 17.000 članov. Pripoveduje se, da si je socialistična stranka škodovala s svojim radi kalzmom. :+ Ljenin obsodil komunistično gospodarstvo kot zablodo. Iz Revala poročajo, da je diplomatični zastopnik sovjetske vlade v Helsingforsu Berzin podal v pogovoru z enim fin. ministrov značilne izjave. Rekel je, da je Ljenin že davno spoznal, da je bilo komunistično gospodarstvo zabloda in da hoče sedaj to gospodarsko politiko popraviti. Pri tem ima Ljenin ogromno večino prebivalstva na svoji strani, tako da opozicija niti ne pride vpoštev, '-j- Podrobnosti iz preiskave proti komunistom. »Pravda« javlja nekatere zanimive podatke o komunistični organizaciji v Novem Sadu, ki sta jih povedala Csaky in dijak Nikolič. Po njihovi izpovedi »so člani izvršilnega odbora prav pogosto prihajali v Novi Sad, da obnove tamošnjo teroristično organizacijo, 1.: je bila razpuščena 1, 1919. V dosego tega cilja so potrosili mnogo denarja. Vsak član organizacije je dobival po 1000 dinarjev mesečno in si je moral najti istotako plačanega pomočnika. — Glavni kurir za zvezo z dunajsko organizacijo je bil neki Sipos. Ta je pa odšel v Moskvo skupno z dr. Simo Markovičem in Pavlom Pavlovičem. Nikolič je priznal, da je novosadska organizacija stala do 1. 1919. v zvezi z Belo Kunom. On sam je posredoval. Iz Pešte, Dunaja in Moskve sc prejemali velike vsote, da pripravijo teroristično akcijo in atentate v naši državi.« 2)nevni dogodki — »Naša Moč« izide 20. t. m. Zopet dve številki skupaj. Zato je cena dvojna. Prosimo, da naročniki redno pošiljajo naročnino, Iz nič ni nič. Enemu naročniku se mesečna naročnina 4 K nič ne pozna. Če je pa tisoč naročnikov, toda lenuhov, pomeni to za upravo »Naše Moči« 4000 K primanjkljaja. »Naša Moč« št. 9 in 10 prinese smernice mednarodne strokovne organizacije in že omenjeni načrt postave v posredovanju dela. Poverjenike opozarjamo na dolžnost, — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž, posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26, junija do 2, julija 1921 dela 442 moških in 235 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 441 mošlkih in 243 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 154. — Promet od 1. januarja do 2. julija 1921 izkazuje 17.242 strank in sicer 8753 delodajalcev in 8489 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4218. — Dela iščejo: dninarji, dninarice, pisarniške moči. trgovski sotrudniki, sotrudnice, natakarji, natakarice, sedlarji, čevljarji, kovinarji, strojniki, kurjači, poljski delavci, šivilje, vlagalke, vajenci, vajenike itd, — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, kleparji, mizarji čevljarji, zidarji, tesarji, kovači, ključavničarji, boln, strežnica, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Tržiški mesarji se ne zmenijo za ni-kak odlok okrajnega glavarstva. Že s 1, julijem je prišel ukaz od glavarstva, da se mora meso ceneje prodajati. Eden naših odbornikov je pri občinski seji interpeliral župana radi cen, a mesarji se ne zganejo, Vprašamo g, župana, je li pripravljen ščititi prebivalstvo trga osobito delavstvo pred pretiranimi cenami mesa in skrbeti, da se iste takoj znažajo. Upamo, da ne bo žlahta kaj zadrževala g. župana od njegove dolžnosti nasproti občinstvu. — Bolniška blagajna in delavci. Delavec iz Hrastnika nam poroča: Podpisani sem član bolniške blagajne oziroma posredovalnice v Loškem. Ker sem bolehen človek, sem bil od blagajniškega zdravnika pcslan na bolniški dopust, Ker pa nimam denarja za prehrano, sem bil prisiljen javiti se zdravega in sem začel delati. Blagajniški zdravnik dr, Jaklin mi je dal list, katerega mi je tudi moj mojster podpisal, na katerega sem pričakoval, da dobim priznani znesek: čez 1100 K. Še za čas svoje bolezni sem na hrani dolžan in ne morem brez tega denarja plačati., A glejte, gospodje pri bolniški blagajni nočejo z mezincem migniti, še veliko manj pa, da bi mi poslali, kar je mojega. Kar čudno se mi zdi, kam so razni rdeči generali pri bolniški blagajni svojo ljubezen do delavstva dali, kakršne so vedno toliko na jeziku imeli. Očividno so svojo paro za a, o. vojna posojila porabili. Gospodje,če imate res kaj socialnega čuta, zakaj pustite ubogega delavca na te groše čakati? ^ — Zvišanje najemnine v Berlinu. Berlinski magistrat je odredil, da smejo hišni gospodarji strankam zvišati najemnino, toda v zelo omejenem obsegu. Kot podlaga glužijo najemnine dne 1, julija 1914. Zvišati se smejo najemnine do 2400 mark za 45%, najemnine, ki' to vsoto presegajo, pa postopno za 60 do 75%. Vendar pa ostanejo vse dosedanje najemriinske pogodbe v veljavi in more gospodar zvišati najemnino šele temeljem pravilne odpovedi, ki jo pa mora stanovanjski urad potrditi. — Dodatne izpremernbe poštnih pristojbin, Poštno in brzojavno ravnateljstvo objavlja: V novem poštnem pristojbeniku, ki velja od 1- maja t, 1., so nastale naknadno še tele izpremernbe: Največja teža paketov se določa na 20 kg, vrednost pa neomejena. Za pakete, katerih vrednost presega 1000 dinarjev, se plačuje vrednostna pristojbina kakor za denarne pošiljke, t. j. za vsakih 1000 din. ali del tega zneska še po en dinar. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice) v slučajih, če se nakaznica izgubi, uniči ali poškoduje po krivdi prejemnika ali pošiljatelja, se plača razen pristojbine za prošnjo v znesku dveh dinarjev v kolkih še dva dinarja v poštnih znamkah. Nakaznična pristojbina, katero je bilo do sedaj plačevati poleg drugih naštetih pristojbin, js torej odpravljena. Iste pristojbine (2 dinarja v kolkih na prošnjo in 2 dinarja v poštnih znamkah) se plačujejo za podaljšanje izplačilnega roka, ki je določen na mesec dni, a tako, da se mesec, v katerem je bila nakaznica vplačana, ne šteje. — »Nič ni tako skrito, da bi ne bilo odkrito!« Pred tremi leti so bile pri Lepo-vrški žagi' pobite šipe, ukradeni dve žagi in železne šine. Tudi letos se je na žagi kradlo. Kdo je kradel, se ni znalo. Toda oko pravice ne spi in orožniki iz Nove vasi so zdaj po treh letih (orožniški narednik Žerjav je posloval) ugotovili, kdo je kradel in eden od tatov je tudi priznal svoj greh. £jubliansHl dogodki. Ij Zdravstveni izkaz ljubljanske občine za čas od 26. junija do 2. julija. Novorojenčkov je bilo 16 moških in 11 ženskih, skupaj 27. Umrlo pa je v tem času 18 moških in 8 ženskih, skupaj 26 oseb, od teh 13 tujcev. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena en slučaj škrlatinke in en slučaj griže. Ij Huda ženska. Ko je stražnik Teger opozoril v Slomškovi ulici nekega mesarja, naj ne hodi v krvavi obleki okoli, je skozi okno zaklicala nad njega Marija R.: »Za takšne malenkosti se briga, za drage stvari pa ne; naj le piše, bo prej medaljo dobil!« Ko jo je stražnik Teger pozval na odgovor, mu je rekla: >Ne mislite, da bom zaradi take malenkosti kaznovana, Vi me še ne poznate! Zaenkrat ste slabo zadeli!« Marija R... bo morala svojo pretnjo pred deželnim sodiščem utemeljiti. Ij V Gradaščico je zavozil dne 5. t. m. Ivan N... Mož je bil močno vinjen in zavozil je pred trnovsko cerkvijo s težkim vozom v Gradaščico. Konj je padel pod voz in Ivan je konja neusmiljeno bičal. Veliko ljudi se je zgražalo nad neusmiljenim voznikom. Prišli so vojaki, ki so konja rešili in Ivana izročili policiji, kjer so mu povedali, da bo radi pijanosti sedel tri dni, ker je pa konja trpinčil, bo pa imel opraviti z okrajnim sodnikom. Ij Najdena je bila 1. t. m. zjutraj v Pražakovi ulici mala vsota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se obme na naslov: g. Franc Tomažič, paznik pri deželnem sodišču. J£aša društva. d Bratje in sestre v nedeljo 10, julija vsi v šiško k okrožni prireditvi. Ob 3. uri popoldne bo javna telovadba; proste vaje za 1, 1921, in tekmovalna vrsta, ki bo tekmovala letos v Strassburgu. Po telovadbi vrtna veselica (sre-čolov, šaljiva pošta, prosta zabava). Sodeluje salezijanska godba z Rakovnika. Bog živi! — Ljubljansko okrožje. Gz organizacij. iagsaSos. Strah. Zsez*. Naši shodi. V nedeljo 10. julija so sledeči shodi: V Litiji, na Ovsišah pri Podnartu, v Radečah pri Zidanem mostu, v Rimskih Toplicah in v Crngrabnu. Skupina JSZ v Tržiču priredi v nedeljo, dne 10. t. m. izlet oziroma romanje k sv. Valentinu na Ovsiše pri Podnartu. Spored je: ob pol 9. uri sv. maša s cerkvenim govorom. Po sv. maši pa se vrši shod, na katerem poroča dr. Juretič, voditelj kršč. soc. pokreta na Hrvatskem. Zato vabimo vse okoliške skupine JSZ, da se Čim obilneje udeležijo romanja k sv. Valentinu na Ovsiše. Tržič. V ponedeljek zvečer ob 8. uri se vrši v Našem domu delavski sestanek za vse delavce, na katerem bo poročal dr. Juretič (iz Zagreba) voditelj krščanskosocialne delavske organizacije na Hrvatskem. Ta sestanek bo velezanimiv, zato vabimo k obilni udeležbi. IZ HRVATSKIH ORGANIZACIJ. Karlovac. V nedeljo 10. t. m, ob 3. uri popoldne je v Karlovcu ustanovni občni zbor Jugo-slov. strokovne zveze v prostorih gostilne Petar Barič, Baramija 90. Lahko smo v tem času spoznali, da nam je organizacija nujno potrebna. Zato naj se občnega zbora in shoda delavstvo v polnem številu udeleži. Delausha zoeza. Podružnicam Delavske zveze! Tajništvo »Delavske zveze« naproša vse svoje podružnice za natančne informacije in sezname, ker jih v svrho rednega poslovanja nujno potrebujemo. Vsa vprašanja in dopisi Delavskih zvez naj se naslavljajo na sledeči naslov: >Delavska zveza«, Ljubljana, Stari trg št. 2, I. nadstr. Rmlsr. Zagorje ob Savi. Tovariši-sodelavci, člani JSZ. Zadnje čase je opažati med Vami veliko premalo zanimanja za našo strokovno organizacijo, kaj šele resnega intenzivnega dela za isto. Žalostno je, da se to dogaja ravno v času, ko nam je usiljen zloglasni zakon o redu in radu, v času, ko se čuti kapital dovolj močnega, nam zadajati sunek za sunkom, katere bi morali občutiti, ako bi ne bili preje nanje pripravljeni. Zatorej, tovariši, ni dovolj, da ste le člani organizacije, da plačujete članarino, da citate strokovni list, Vaša dolžnost gre dalje, treba je .da se udeležujete polnoštevilno sej ter rednih sestankov, na katerih se bodo vedno razmotrivala važna vprašanja tičoča se delavstva, svet vsakega posameznika nam je dobro-došel._ Dejstvo je, da so nam pri zanimanju za organizacijo nasprotniki lahko vzor. Pri njih ni opažati mrtvila omalovaževanja, pač pa za vsako najmanjšo stvar dovolj umevanja. Zatorej stan, tovariši, stremite za tem, da se ti ljudem kaj ste, seznanjajmo ljudi z našimi načeli, pridobivajmo članov, somišljenikov, naša pot je prava. Sestanki so vedno določeni na čas, kateri je pač menda najprikladnejši, to je 1. nedeljo v mesecu ob 3. uri pop., ako bi potreba pokazala drugače, se isto lahko premeni na prvem rednem sestanku, katerega se polnoštevilno udeležite, kjer bode prvo naše delo, da se čisto natančno seznanite z našimi načeli. Bog živi, tovariši, ~ Sodelavec. Iz Črne. Tukajšnja skupina JSZ je imela na praznik sv, Petra in Pavla sestanek, na katerem je predaval g. kaplan Malej Ignac, o razmerju med krščanstvom in socialno demokracijo, za kar se mu člani strokovne zveze prav prisrčno zahvaljujejo. H koncu se je sklenilo, naj se predavanja in pa sestanki vršijo redno vsako zadnjo nedeijo v mesecu, kar se je sprejelo. Tajnik predlaga, naj bi se člani naročili v največji meri na naš delavski list »Novi Čas«, ker le tedaj bomo močni, ako bo delavstvo dobro poučeno o delavskih in pa drugih organizacijah. Na vas je, dragi delavci, ali bomo zdržali v sedanjem položaju. Na eni strani se bojujemo za vsakdanji kruh, a na drugi za svoje krščansko prepričanje. Ako bomo le vstrajni in značajni, nič se nttrn ni treba bati. Nasprotniki bodo prej ali slej morali priznati, da bo le naša organizacija pripomogla delavstvu do boljših gmotnih razmer. Zadnjo nedeljo so naši sociji poklicali svojega sodruga g. Tokana, da je njih jezo zavoljo Angležev malo potolažil. Pi;ej so si zmerom obetali mastne zaslužke od angleških kapitalistov, a sedaj je njim pa vse veselje spodil njih dober sodrug. Kaj ne žalostno. Pravil jim je tudi o naši organizaciji, da imamo veliko kapitala in da ustanavljamo banke (pozabil pa je povedati, da je rdeča organizacija v žlahti z največjo kapitalistično banko »Jadransko banko«), in take klobasanje, da mu še njegovi učenci niso verjeli. V Hrastniku se vrši ustanovni /občni zbor podružnice rudarske zveze, dne 7. t. m. v gostilni A. Loger. Vsi zavedni krščanski rudarji pridite. (Govornik pride iz Ljubljane.) Železničar. Kurilnica državne železnice v Ljubljani. Vodstvo te kurilnice je izdalo razglas, da morajo kurjači sami osnažili stroje, na katerih opravljajo službo. V tem razglasu se vidi, da se vodstvo te kurilnice ne more prilagoditi času, v katerem se nahajamo. Nemčija, Francija in druge moderne države imajo zato posebno nastavljene snažilce, katerih naloga je, snažiti stroje. Tudi posebni mazači namažejo stroje pred nastopom službe. Tako je v drugih državah. A pri nas ? moderni demokratični Jugoslaviji se teptajo stare pravice ne samo kurjačev ampak tudi drugih železničarjev. V neki kurilnici je tehnični uradnik, ki je poprej prodajal šivalne stroje, v drugi je načelnik kurilnice služil pri tramvaju a sedaj je strojni inže-njer, oba pa pridno kaznujeta svoje podložne. Kurjač pa, kateri prevozi 300 km skozi toliko in toliko predorov ob tej vročini, bi nazadnje moral še biti odgovoren, ako je stroj čist ali ne. In ako bi ga hotel tudi čistiti, s kom naj ga čisti, ko nima niti krpe, da bi si osnažil roke. V slučaju, da se sem in tu dobi krpa, je taka, da je proti higijenič-nim predpisom in človeškemu zdravju nevarna. P. Z. bode z vso odločnostjo nastopila proti temu odloku ter bode naredila korake, katere smatra za potrebne. Tudi kurjačem se mora dati več pravic, kakor so jih imeli enkrat. Prejšnje čase se je do-igral marsikateri žalostni dogodljaj na stroju, še celo streljalo se je na kurjače. Toda ti časi so minuli za vedno. Radovedni smo samo, kdo je sedaj skoval ta reakcionarni odlok zoper kurjače, če ni to mogoče prvi uspeh enotne skupine strojevodij in kurjačev, kateri so združeni pri Zvezi Jugoslovanskih železničarjev. Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro. — Eden za vse. Grda navada. Pri državni železnici in to največ v kurilnici Ljubljana se je ugnezdila navada, da se izplačuje nastavljenemu osobju dostikrat tudi po dva dni pozneje, kakor je to predpisano. Če se vpraša po vzroku, je odgovor: plačilne pole še ni; direkcija je kriva. Dolžnost merodajnih gospodov bi bila, da bi za krivca poizvedeli, ter ga kaznovali, kakor kaznujejo tudi drugi višji gospodje svoje nižje nastavljence. Vsak čevljarski mojster ima denar pripravljen za izplačilo svojih pomočnikov, pri nas seveda »nema vremena«. In še nekaj. Pri izplačilu vinarjev, se ti nikdar ne izplačajo temveč enostavno odtegne, drobiža ni. Kam gre ta denar? Ker pri vsakem izplačevanju železničarji vedno pobirajo za svoje obolele tovariše in njihove rodbine, bi bilo socialno pravično, da bi se ti vinarji sešteli, in celokupna vsota oddala najpotrebnejšemu. Bolje da dobi ta denar revež, kateri ni po svoji krivdi zašel v bedo kakor pa da roma denar kam drugam. O uspehu teh vrstic bodemo poročali in obenem naredili potrebne korake. Še bodemo tepeni. Železničarji smo raz-deljeni v več organizacij, katerih namen je, železničarskemu stanu pomagati in varovati njegove pravice, katere se po kapitalistični diktaturi vidno krčijo. Voditeljem nekaterih organizacij, kateri bi radi vse železničarje spravili pod svoj klobuk, je njihova organizacija več kot vse koristi železničarskega stanu. Davno je bil že čas, da bi se bili železničarji vseh organizacij sprijaznili z mislijo, da je skupno delovanje vodstev vseh organizacij nujno potrebno. Naj se že imenuje železničarska organizacija tako ali tako železničar ostane železničar in kot tak bode gotovo zastopal koristi železničarjev. Preurejevanje, kakšne naj bodo železničarske organizacije, koliko naj jih bode, kdo naj jih vodi in kako vplivati in surovo napadati nasprotnika ako nima zaupanja v vodstvo kake organizacije, kako denuncirati tega ali onega, ki se terorizirati ne da, vse to je krivo današnjih železničarskih razmer, v katerih se danes nahajamo. Vsa kritika po Časnikih čez uprave in ministrstva nima dosti upliva ker oblastva in železniške uprave se nam smejejo, in nesoglasje med organizacijami je njim samo v korist. Ko pride sila do vrhunca bodo voditelji organizacij hote ali nehote priznali in f* sprijaznili z mislijo medsebojnega delovanj pa naj si bode petnajst ali pa še več orgamza-cij, kakor jih je bilo L 1907 na Dunaju, a so dosegle kljub temu uspehe, katere sedaj P°®a’ mezne organizacije same onemogočajo, ,yI»a‘ nizacije, ki nočejo priznati svojih sotovansev v nasprotnih organizacijah in nočejo prijateljskega sporazuma med seboj, uganjajo nad železni’ čarji nasprotnih organizacij diktaturo, katera ubija vsem železničarjem koristi in bode ubiB prejalislej tudi njih. Ne samoljubje nadvlade, ampak krščanska vest bode delila ljudem P°' trebne pravice. — Krščanski železničar. Zidani most. Vsiljivost »Jugoslovanskega »e* lezničarja« je naravnost nedostojna. Progar je lZ’ stopil že meseca marca iz organizacije Z. *>• Z->, dobiva še sedaj zgoraj imenovano glasilo, ura • niško mrežo za proletarce, dasi ga po spreje*! takoj teden za tednom pošilja nazaj. Čudno Je, se zamore pošiljati list toliko časa brezplačno » da nimajo gg. okrog zveze toliko čuta dostojnoBft pustiti delavca v miru in mu ne biti v vedno na<>' lego in vsiljivost. Več olike v tej zadevi. SiuIIar. NA NASLOV DELEGACIJE FINANC V LJUBLJANI. Iz viničarskih krogov. viničarji v Ljutomeru vlada ve^° je. Ker se je stvar obravnavala .. HO Dotnm vlncf in nrnčpnt. fli * ^ Med razburjenje ®?daj samo potom vlog in prošenj, širši javnosti znano, kako se postopa z ® delavstvom. ^ Več viničarjev je preteklo jesen nabira razne sadeže kot dren, takozvane prda1*ei, i. ve in podobno, da jih prekuha in s tem Pr'° nekai žganja za domačo rabo. Poznavalcu f . mer bo znano, da viničarji pri tej žganjekutu so imeli posebne koristi. , me, Plačali so pri davčnem uradu v Ljuto, ru predpisane pristojbine in se jih je zaf$ot»,,, ■ i r se ra2unalo po novem tarifa. «8 njekuhe so se izvršile za avgusta in sep" bra preteklega leta. . f Cez četrt leta je tirjal davčni urad P*®a dete _ za že izvršene žganjekuhe imenova« I snovi za zneske, enake že plačanim z snoti cijo, da se jim je takrat premalo računalo-, ^ Viničarji, katerim se žagnjekuhaitak.^ rentirala,. se ponovnemu plačilu ustavljajo-tozadevno vlogo prizadetih viničarjev, «a !! :e v stanu plačati naloženih zneskov (v vloS, . — i-.ui.uu uaiuiemu znesitov iv » finančna straža v Ljutomeru izjavila, da k- . . deti drugega ne posedujejo kot vsak koP>c otrok in revščino) je prišel nalog fin. raV®» teljstva v Mariboru: »imenovani zneski se ® rajo iztirjati«, podpis Povalej" jJ; Stvar je spala zopet par mesecev inA», so dobili prizadeti nalog, da ako to do dot«*^ nega roka ne plačajo, se jih zarubi, ...t,* Prosimo tedaj delegacijo financ Ijani, da celo zadevo preišče in da se vinlfia jem naložena plačila črtajo, ker se s takim jr, stopanjem že itak do skrajnosti izmozgan0, .J 1 .x *• i oiu^aujciu lian. uu sKrajnosu izmozga**", y lavstvo tira v popolen gosoodarski in s0C1?„|e P°žjn. Ako ima vlada toliko denarja, da. udeležmkem sokolskih izletov po 500 dinafl podpore, potem pač lahko odpusti uh.P^e® delavstvu plačila, ki se nam ne zdijo upravl cena. 1 Kentlftsi ttutc. Dol pri Ljubljani. Tekoči teden v P°nel« ljek je bilo mezdno gibanje končano. Delav^V je dobilo poviška povprečno 30 %. Na posam®*1". kategorije je razdeljeno: Mlinarji 20%; del ki so imeli dosedaj 5 kron na uro, 22 %, 4 kr°L na uro 30 % in oni, kateri so imeli 3 krone uro 40%. Delavstvo je zopet dobilo dokaz, nujno jim jg treba strokovne organizacije. 1°. jj bila preskušnja za delavce, ki so bili dosedaj mrzli za organizacijo. Natančno poročilo in ,?jj godba bo objavljena v »Naši Moči« v prib0 številki. BololSM sfrefnIStl. Občni zbor. V četrtek 7. julija ob 8, uri J? občni zbor v prostorih Jugoslovanske tiskarne **; nadstropje Zveze bolniških strežnikov. Člani 0 se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Služkinja. Občni zbor. V petek ob pol 9. uri zvečer | občni zbor Strokovne zveze služkinj v prostor1" pisarne JSZ Stari trg rt. 2, I .nadstr. ObČneP zbora, naj se članice v polnem številu udeleže. Seja, V petek 8. julija ob pol 9. uri zvecf seja strokovne zveze služkinj na Starem t«" štev. 2, I. nadstropje. Posredovalnica JSZ. Mlad in čvrst pekovski pomočnik išče služ^' Natančno se poizve Stari trg št. 2, I. nadstr. • Kemični delavec. Širite ..Ham ČHS“ Odgovorni urednik Anton Marinčak. Izdaja konzorcij »Novega Čata«, Tiska Jugoslovanska tiskarna * Ljubljani t iz tvornice Umrath & Eomp. ter bakrene kotle priporoča lastnica po umrlem soprogu FRANCU HITTI, Ljubljani Sv. Martina cesla Stev. 2.