glasilo obč/nske konference SZDL l/ubljana-center SKUPŠČINSKA PRILOGA Ljubljana, 4. 5. 1978 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 2. seja zbora združenega dela, 2. seja zbora krajevnih skupnosti in 2. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 23. maja 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1 Na podiagi 190. člena statuta občine Lju-bljana Center S KLI C U J E M 2. sejo zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 23. maja 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. lzvolitev komisije za verifikacijo poob-lastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 1. seje zbora in 1. skupnega zasedanja všeh zborov 4. Obravnava analize zaključnih računov organizacij združenega dela iz gospo-darstva za leto 1977 5. Obravnava poročila začasnega poslo-vodnega organa in predloga odloka o prenehanju začasnega ukrepa družbe-nega varstva v delovni organizaciji Modna konfekcija KRIM 6. Obravnava predloga sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1977 7. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o uresničevanju kadrovske politf-ke v SR Sloveniji 8. Obravnava predloga odloka o nalogah, sestavi in načinu dela stalnih komisij Skupščine občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga odloka o nalogah. sestavi in načlnu dela sveta za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu ob-čine Ljubljana Center 10. Obravnava predloga odloka o sestavl in načlnu dela sveta za Ijudsko obram-bo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Center 11. Obravnava predlogov sklepov o Ime-novanju članov: — komisije za družbeno nadzorstvo, — komisije za vloge in pritožbe, — komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisije za odlikovanja, — statutarno pravne komisije, — za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 12. Obravnava predloga sklepa o imenova-nju komisije za pripravo poslovnika ze delo občinske skupščine in zborov 13. Obravnava predloga sklepa o imenova-nju nadzornega organa nad gradnjo sta-novanjskih objektov v CS-1 14. Obravnava gradiva za 2. sejo zborov Skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za 2. sejo zbora občin Skup-ičine mesta Ljubljane 15. Vprašanja delegatov Ljubljana, 4. 5. 1978 PREDSEDNIK ZZD Marjan Likar, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine LJu-bljana-Center SKLICUJEM 2. sejo družbenopolitičnega zbora Skupšči-ne občine Ljubljana Center, k! bo v torek, 23. maja 1978 ob 17. uri v prostorih Magi-strata v Ljubljani, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 1. seje zbora in 1. skupnega zasedanja vseh zborov 2. Obravnava predloga izhodišč za delo družbenopolitičnega zbora 3. Obravnava analize zaključnih računov organizacij združenega dela iz gospo-darstva za leto 1977 4. Obravnava poročila začasnega poslo-vodnega organa in predloga odloka o prenehanju začasnega ukrepa družbe-nega varstva v delovni organizaciji Mo dna konfekcija KRIM 5. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o uresničevanju kadrovske politi-ke v SR Slovenlji 6. Obravnava predloga odloka o nalogah, sestavl in načinu dela stalnih komisij Skupščine občlne LJubljana Center 7. Obravnava predloga odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu ob-čine Ljubljana Center 3. Obravnava predloga odloka o sestavi in načinu dela sveta za IJudsko obram-bo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Center Obravnava predlogov sklepov o imeno-vanju članov: — komisije za družbeno nadzorstvo, — komisije za vloge in pritožbe, — komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisije za odlikovanja, — statutamo pravne komisije, — sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 10. Obravnava predloga sklepa o imenova nju komisije za pripravo poslovnika za delo občinske skupščine in zborov 11. Vprašanja delegatov LJubljana, 4. 5. 1978 PREDSEDNIK DPZ Milan Gaspari, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine LJu-bljana-Center SKLICUJEM 2. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupšči-ne občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 23. maja 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu v LJubljani, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo poob-lastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 1. seje zbora in 1. skupnega zasedanja vseh zborov 4. Obravnava analize zaključnih računov organizacij združenega dela iz gospo-darstva za leto 1977 5. Obravnava poročila začasnega poslo-vodnega organa in predloga odloka o prenehanju začasnega ukrepa družbe-nega varstva v delovni organizaciji Modna konfekcija KRIM 6. Obravnava predloga sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1977 7. Obravnava predioga družbenega dogo-vora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 8. Obravnava predloga odloka o nalogah, sestavl In načinu dela ttalnlh komisij Skupščine občlne LJubljana Center 9. Obravnava predloga odloka o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu ob-čine Ljubljana Center 10. Obravnava predloga odloka o sestavi in načinu dela sveta za Ijudsko obram-bb, varnost in družbeno samozaščlto občine Ljubljana Center 11. Obravnava predlogov sklepov o Imeno-vanju članov: — komisije za družbeno nadzorstvo, — komisije za vloge In pritožbe, — komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisije za odlikovanja, — statutarno pravne komisije, — za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 12. Obravnava predloga sklepa o imenova-nju komisije za pripravo poslovnika za delo občinske skupščine in zborov 13. Obravnava predloga sklepa o imenova-nju nadzornega organa nad gradnjo stanovanjskih objektov v CS-1 14. Obravnava gradiva za 2. sejo zborov Skupščine mesta Ljubljane in določiiev delegatov za 2. sejo zbora občin Skup-ščlne mesta Ljubljane 15. Vprašanja delegatov. LJubljana, 4. 5. 1978 PREDSEDNIK ZBORA K8 Niko Pogačar, I. r. OBVESTILO DELEGACIJAM IN DELEGATOM Oelegacije organizacij združenega dela in de-lovnih skupnosti, delegacije krajevnih skup-nosfi in delegate družbenopolitičnega zbora obveščamo: — da je predlog družbenega dogovora o ure-sničevanju kadrovske politike v SR Slove-niji objavljen v gradivu za 2. sejo zborov Skupščine tnesta Ljubljane, — da bodo gradivo za 10., 11. in 12. točko dnevnega reda seje zbora združenega de-la \n zbora krajevnih skupnosti oziroma za 8., 9. in 10. točko dnevnega reda seje družbenopolitičnega zbora prejeli v pe tek, 12. maja 1978. Delegacije organizacij združenega dela in de lovnih skupnosti obveščamo, da so organiza cije združenega dela in delovne skupnosti že prejele ustrezno število izvodov gradiva Aneksi k samoupravnim sporazumom o te meljnih planih družbenih dejavnosti za leto 1978. Zato delegacijam tega gradiva, ki je na dnevnem redu 2. seje zbora združenega dels Skupščine mesta Ljubljane, posebej ne do stavljamo. Sekretariat skupščine občine Ljubljana Center Povzetek zapisnika 1. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila 12.4. — 1978 ob 9. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo zbora je v skJadu z začasnim poslovnikora za dedo skupšdine občine Ljubljana Center do izvolitve pred-sedndka zbora vodil Vladimir šenk, po tevoldftvi predsed-Hika pa Milaa Gaspari — predsednik zfoora. Zapisnii je vodil Davorin Gregorič. Zbor je obravmaval naslednji DNEVNI RED: 1. Dolofflitev dmevmega reda 2 Izvofitev komisije za verlfikaoijo pooblastll in itniunJ- tetua vprašanja aboira 3. Verifikaciija pooblastil delegatov 4 IzvoMtev predsednika zbora ( 5 Glasovanje o izvolitvi delegatov v speti Tatjana, JaM Stanko, Jenman Slaivka, Karlž Lu6ka, Knep Bojan, Kuret Erna, UpuSč^c Nela, Maček Jolandft, Majdid Andrej, Milteovlč Zronko, Novak Pranc, Soltes Ml-hajlo, SuSteršiC Zdenka, Tratnilc Majda, Vidlc Savo, Vlse-Hjaik Tomaž, 2itnik Danijel; — za področje prosvete in kulture: Ahlin Martin, Blaževska Biserka, GaSparin Villjana, Purlan-Lipovec Marjeta, Kennel Irena, Ludvac Vekoslava, Mermal Franc, Pirc Jožioa, Plmat Fraoc, Primar Veronika, Puihar Jožef, Simčič Marko, Sedlbauer Zvcme, Skxaba Ga-brijefla, Vidovlč Zlata; — za področje zdravstva In soclalnega varstva: Aoceto dir. Meta, Maw5ar Tatjana, Pundulk dr. Nenad, Kovačec Anlta, Mualovifi dr. igor, PiW«r Jo2e, SekavdnUt Vladimlr, StOTanovič Doragica, Terttaek Anloa, Zidar Igna-dj; — za področje obrtnih In podobnlh dejavnostl: Keše Emest in Rebernik Branko; — za področje delovnlfa skupnosti državnlh organov: Jeraj Stane, Nogairšek Jam, Polak Pranci, Salar Pri- nnož, Varl Maririka; — za področje oboroženlh sll: Cvetanovld Milain, BelSak dr. Petar, Petrov«« Vlnko, Kocijan Lado. XD 7) DOLOCITEV CLASO\ SKDPIN DELEGATOV ZA DELE-GIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRU2ENEGA DELA 8KUPSCINE MESTA LJUBLJANE ZA PODROCJE: — GOSPCflJARSTVA, — PROSVETE IN KDIiTURE, — ZDRAVSTVA IN SOOIALNBGA VARSTVA, — DELOVNIH SKUPNOSTt DR2AVNIH ORGANOV, — OBOROZSNIH SIL. Uvodao obrazložltev je podal Ivan Hvala, predsednlk komislje za volitre m imenovanaa. Razprave nl bilo Soglasno 90 bili sprejeti naslednji SKLEPI: V sfcuplne detegatav za delegiranje delegatiov v abct združenega dela Skupšdine mesta Ljubljane se dolofiijo: — za področje gospodarstva: Andlovec Vlasta, Brejc Radoslava, Burnik Silva, BuUna ing. Dušan, Cedilnik Viktor, Purlan Marta, Gladek Vlasta, Gorenšček Nevenka, Kunst Milena, Logar Ivan, Merfiun Zdenka, Ninič Ratko, Novak Janez, Olup Tereeija, Orehek Jože, Plut Martin, Poljšak J-uie, Pristov Steana, Remlc Maja, Rijavec Mojca, Sax Milena, Spoljaiič Nitoola, Sprto-ger CStril, Stok Jože, Vuaan« Veselka; — za področje prosvete In kulture: Arko Milka, Banlč Tanja, Gartner Amalija, GradiSar Nifco, Jagnje Franc, Janežie Nataša, Kitak Prančišlni, Ko-tar Anton, Ložar Alojz, MikLič Darja, Muck Kristjan, Na. nut Anton, Petkovšek Vladimir, Stular Romaaa, ZcnOco ToniBka.; — za področje zdravstva In socialnega varstv« Juvančie Nace, Kavčič Vojko, Kočar Marija, KogeJ diT. Rasto, Marttoovič Vesna, Mila«č Anioa, Oblak Martki, Omahen Andrej, Pavlin Marjeta, PavIovK IJutolca, Petero Daniel, Plaw I»aga, Podstudenšelc Ida, Puš MUema, Tro-bec Silvan; — za področje delovnlh skupnostl državnlh OTgaaor. Ahčan Mitja, Bellč Uroš, Brezovnik Jelka, Bertok Zvo- nimir, Domjan Marija, Gorjup Ada, Potočar JemeJ, Pre-grad Sonja, Preželj Branko, Rom CiriL — za področje oboroženlh sll: Prevoršak Jože, Infcret Stanislav, Vastljevski Blatenla, Brelih Jože, štendler VUi. AO 8) DOLOCITEV DELEGATOV ZA 1. SEJO ZBORA KDRU2K NEGA DELA SKUPSCINE MESTA LTOBUANE ZA POD ROCJE: — GOSPODARSTVA, — PROSVETE IN KULTURE, — ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA, — DSLOVNIH SKUPNOSTI DR2AVNIH OiRGANOV Soglasno je bii sprejet naslednji SKLEP: Za 1. sejo zbora združenega dela Skup&Sine mesta Ljul> ljane dne 12. 4. 1978 se dolo j«U SKLEP: Za kandidata za predsednika izvršnega sveta sDsuipščJiie občine Ljubljana Center se tsvoii NuSa Kerševan. AD 4. IZVOLITEV PRE0SEDNIKA, PODPREDSEDNIKOV IN C3LANOV IZVRŠNEGA SVETA TER IMENOVANJE PREDSTOJNIKOV OBCINSKIH UPRAVNIH ORGANOV Predlog je podala NuLa Kerševan, Lojze Lakner pa ja k predOogu podal mnemje OK SZDL ijobljana C3enter. Raapravie ni bilo. Z ločenim glasovaiiiiiem so vsi triije abarl soglasno spro. JeOd SKLEPE: 1. Izvršni svet sestavljajo predsednik, trije podpred-sedniki in 11 članov. 2. Izvoli se izvršni svet skupščine občine Ljiibljana Center v naslednjem sestavu: 1. predsednik: Nuša Kerševan 2. podpredsednik: Rudi Veselič 3. podpredsedimik: Dušan Kompare 4. podpredseclnik: Vekoslav Pata&nik 5. Clan: Stane Ourk 6. dlan: Miroslav Crnlvec 7. 61an: Dragica Dekleva 8. član: Ladko Korošec 9. 6Ian: dr. Primož Kuret 10. dlan: Blaž Mevželj-MatekovK 11. eian Bc^dan Opreanik 12. član: dr. Meta Skerget 13. fflan: Zora Ude 14. član: Ela ZupanLiL 3. Za predstojnflce občlnsklh upra^nih organ. Tudl leto 1977 v tem po-gWdu mi Izjema; nekatere spremembe v obraCunu nam del-no kvarijo primerljivost. V prvi vrsti moramo omeniti določene stroške, ki »o se v letu 1976 pokrivali iz celotnega prihodka, kar po-meni, da so bili vključemi v porabljena sredstva, v letu 1977 pa se krijejo iz dohodka; to so: amortizacija nad predpisanimi minimalnimi stopnjami, del dohodka za de-lovno skupnost in izdatki za sodne stroSke, kazni in takse. Drug dejavnik je neplačana realizacija iz leta 1976, prenešena in plačana v letu 1977. Tega primera prenosa iz leto 1975 v leto 1976 ni bllo, zaradi uvedbe sistema ugotavljanja celotnega dohodka po plačanl r^alizaciji ob polletju 1976. Nadaljnji primer, ki ga moramo vzeti v obzir je prej našteti tako imenovani del dohodka za delovno skupnost. TOZD se v okviru delovne all sestavljene organlsjacije (ali kakšne druge oblike asociacije) dogovore o določe-nlh poslih, ki Jih opravlja delovna skupnost. Gre pred-vsem za računavodske, komercialne ali druge storitve, z eno besedo za upravno režijo. Strošek storitve se krije iz dohodka TOZD in se pojavi ponovno kot celotoi pri-hodek oz. dohodek. Res, da ni to množični pojav, vendar-le čiste primerljivostl ni. Posebno je v tej zvezi potrebno opozoriti na dejstvo, . da poprečno porabljena poslovna sredstva vsebujejo v le- tu 1977 plasmaje, v letu 1976 pa ne. Iz tega podatka se izračunava več kazalcev, zaradi 6esar niso boSnj oziroma realni. Predpisi o stroSkih, ki se ne pokrivajo iz celotnega prihodka, ampak se knjižno vrnejo v zaloge za tisto realizacijo, za katero je nastopil poslovni odnos v zadnjih 15 dneh obračunsk«( dobe in je bila plačana v prvih 15 dneh po preteku obradunske dobe (v našem primeru do ' 15. 1. 1978) so še v veljavi in so bili že ¦večkrat pojasnje- nl, zato jih tu samo omenjamo. Korekcije so razvidne iz • posameznih poglavij. Ta analiza zajema samo gospodarstvo (podrofija 1 do 12, družbene dejavnostl — področja 12, 13 in 14 pa bo-mo izdelali posebefj. Analiza je razdeljena na več poglavij (finandni re-zultati, delitvena razmerja, finančna razmerja, investici-je). II. NEKATERI POCHVJl ZA DOSEUANJE FINANCNIH REZULTATOV Na finančne rezultate gospodarstva so v letu 1977 močno vplivale tudi cene. Dosežani uspehl na področju stabilizaolje cen v letu 1976 ln deloma tudi še v letu 1977, niso bili rezultat dolgoročnih ukrepov, temveč t glavnem restriktivne politlke cen Tako so že v drugl polovicl leta 1977 začele cene ponovno naraščati, deloma tudi zaradi vpliva povečane gospodarske aktivnostl. Po-dročje cen postaja ponovno eno od oano-mlh vpraSan] pri uresničevanju dogovorjene politike. Povečanje cen je bilo vedje od predvidene stopnje, po kateri naj bi se cene v letu 1977 gibale v okviru ato-penj povečanj v letu 1976. Gibanje cen prikazuje tabela 1. Tabela li GIBANJE CKN CEHE I-XII-76 I-III.77 I-VT.77 I-K.77 I-XH.77 Proizvcd. prod.cene 105,8 Io9,8 108,5 108,6 108,8 Cene v trg. na debelo 107,1 109,0 110,5 111,0 112,3 Cene v trg. na drobno 109,5 110,5 111,9 112,7 113,3 Od tega: - blagovni izdelki 109,4 10,4 111,7 112,4 109,0 - storitve 110,5 i.12,0 114,2 114,8 110,9 - irriustr. ^ izdelki 108,1 113,9 111,0 111/7 108,7 Cene gostin. stor. ' 114,6 .., 114,0 114,9 115,9 Cene življ. potrebščln 113,1 112,8 113,4 113,9 114,6 Tabela 2: ŠTEVILO ZAPOSLENIH pnnpnfTP I-XII. Stru- I-XII Stru- Indeks PODROCJE 19?6 ^^ 19?7 ktura g^------j_- jan. rig. maustrija 7.727 15,0 8.142 14,7 105 103 Kmetij. in ribištvo 142 0,3 137 0,2 96 Gradbenlštvo 6.019 11,7 6.144 11,1 102 Promet ln zveze 5.797 11,2 5.801 10,5 100 Trgovina 21.568 41,8 22.360 40,4 104 103 Gostin. In turizan 4.199 8,1 4.094 7,4 97 96 Obrt in osebn.star. 1.220 2,4 1.245 2,3 102 1 Stan.kam. dej. in urej. nas. in prost. 1.470 2,9 3.787 6,8 258 110 Finaictehn. in poslovne storitve 3.432 6,6 3.639 6,6 106 S KU P A J OOSPODARSTTO 51.574 100,0 55.349 100,0 107 103 1) izločen vpliv organizacij, ki toajo podatke samo za leto 1977 Gospodarstvo Je v letu 1977 popretoo aaposlovalo 55.349 delavc«*v. V primerjavi z ietom 1976 se je število zaposlenih povečalo, če izločimo vpliv organizacij, ki raia-jo zaradd statuanih sprememb podatke le za leto 1977, za 3 odstotke. Povečanje števlla zaposlenih se giblje v mejah načrtovane stopnje, čeprav so v posameznih po-dročjih gospodarstva odstopanja. Tako zasledimo relatlv-no veliko povečanje števila zsapostenih v stanovanjsko ko-mvmalni dejavnosti in finančno tehničnih in poslovnih storitvah. Vendar le v stanovanjsko komunalni dejavno-sti, se je višina dohodka na zaposlenega zmanjšala v pri merjavi z letom 1976 za 17 odstotkov, medtem ko j«t bilo povefianje števiia zaposlenih v področju finančno tehnič-ne in poslovne storitve upravičeno, saj se je dohodek na delavca kljub temu povečal za 35 odstotkov, to je bolj kot poprečno v gospodarstvu občlne (24 odstotkov). Foprečno število zaposlenih na podlagi stsnja obkon-ea meseca prikazuje tabela 2. Tabela 3 ! ZBIRNI PBSSUBD GU5MH ELEIffiHKW DJ KAZSICE7 ( V 000 din) ELBMENT I-XII. I-XII Indeks 1976 1977 cbč. SRS Celotail rrlhcdek 59,319.968 75,592.977 127 124 Eorabljena ^—_—___——^__ sredstva 52.310.881 66,279.826______127 124 oa~E5gii—---------'---------------\------------------------------ -inaterialni iztJatki 51,352.498 65,293.888 127 122 - anortizacija 958.383 985.938 103 109 Doseženi doho- dek 7,009.086 9,313.151 132 134 Izguba 25.801 29.367 U3 97 Razdelj.družb. pcoizvcd 7,942.265 10,228.730 128 130 ~ del .za skup.in spl.por. 2,241.834 2,927.881 130 - del za OZD 5,325.855 6,812.557 127 - del za druge vtfel. v del. 374.575 488.291 130 Cisti dohodek 5,547.486 7,053.775 127 127 - del za oseb In skup. por. 4,531,504 5,789.705 127 - del za razšir. In izbolj.mat. ositove dela 885.683 1,094.433 123 - del za sred. rezerv 130.299 169.637 130 Ifeplačam reali- zaoija 1,448.537 1,935.134 134 132 Doh. v primer.s 0 uporab.posl.sred. 26,4 25,8 98 Cel.prih.v primer.s porab. sredstarj_______113,4_______114,1 101 Inter. akunulac.v primgr.s 0 posl.sred. 3,8 3,7 97 sredst.za.repr.v prim.s 0 posl.sredstvl________7>*_________§zi_________87 Dohoflek na delav. .' (v dln)____________135.253 168.120_______124 Cisti CD na del. ' (v čin)______________4.542_______5.296 117 Popreč.žte^. zaposl. 51.574______55.349 103 106 Korigiran inSeks (bcez OZD, ki irrajo podatke le za leto 1977) •Tabela Ax Č335S Porabljena ^~T~I^~~~~~™ prlhodek sredstva 0°«»^ Lj.-Bežigrad 124 118 132 " Lj.- Center 127 127 132 Lj.-Moste Polje 124 121 134 Lj.-Šiška 123 118 140 Lj.-ViS Ridnik 119 114 140 Mesto Ljubljana 125 123 135 SR Slovenija 124 124 134 III. OSNOVNI FINANCNI REZULTATI GOSPODARSTVA Zbirni pregled glavnih elementov ln kazalcev gospodar-jenja prikazuje tabela 3. Gibanje glavnih elementov doseženib fiiiančalh rezultatov gospodarstva v občini Ljubljana Center in gibanje teh elementov v druglh ljubljansklh občinah, mestu LJubljanl in SR Slovenlji prikazuje tabela 4. Celotni prlbodek Gospodarstvo občine je v letu 1977 ustvarilo 75,592.977 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 27 od9txytkov vefi kot v letu 1976. Na povečanje celotnega prihodka je vpUvalo več de-javm^cov. Tako večja gospodarska aktivnost, povečaajo cen, plačane terjatve iz leta 1976, deloma pa tudi še ve)d- Tabela 5: CELOTNI PRIHODEK ( v 000 dln) I.-XII.1976 I.-XII.1977 % iz- PODRO&JE Znesek Struk- Znesek Struk- IND vršit. tura tura plana Ir»3ust- rija 3,367.340 5,4 4,233.597 5,6 125 104,6 Khetij-stvo in rlbiStvo 131.960 0,2 157.947 0,2 119 109,1 Gradbe- ništvo 2,689.071 4,5 2,999,778 4,0 111 99,5 Pcomet in zveze 1,799,768 3,0 2,074.059 2,7 115 101,5 Tcgovlna 44,792.123 75,5 57,835.073 75,5 129 114,4 Gostin. in turizem 3,358.124 5,7 3,806.768 5,0 113 104,9 Cfcart in <.- osebne stor. 287.052 0,5 381.360 0,5 132 114,1 Stan.in. ¦ ., kon.dej. 332.703 0,6 559.972 0,7 1681J104,4 Fin.tehn. in poslov. stor. 2,561.827 4,3 3,5*4.512 4,7 138 106,9 GOSP0DAR. SKLJTAJ 59,319.968 100,0 75,592.977 100,0 127 111,8 1) Z organizacijami, Jci inajo podatke le za. leto 1977; brez teh organizacij bi se povečal celotni prihcidek za 32 %. ¦V.. ,. . , ____ *¦ no razmeroma ni2fea baza z& primerjanje. Vendar vemo, da se je v drugi polovici leta 1976 gospodarska aktiv-nost že povečala v primerjavl s prvim polletjem istega leta. Tako še je vpliv tistih dejavnlkov, ki niso odraz po-večane gospodarske aktiTOosti, na stopnjo povečaoja ce-lotnega priliodka do konca leta 1977 že močno zmanjšal. Gibanje celotnega prihodka Je razvtdno Iz tabele 5. Celotnl prihodek se je slcer povečal v vseh pod-ročjih gospodarstva, vendar je stopnja povečanja celot-nega prihodka zaostajala za poprečnim dvigom cen v gradbeništvu in gostinsbvu in turizmu. Udeležba posameznih področij gospodarstva v celot-nem prihodku gospodarstva se ni bistveno spremenila. Zapažena je tendanca zmanjševanja udeležbe gradbeni-štva, prometa in zvez ter gostinstva in turizma pri isto-časnem povečanju udeležbe trgovine in finančno tehničnlh in poslovnih storitev. Planirani celotni prihodete gospodarstva je v poprečju presežen za 11,8 odstotka. Podatki o jzvršitvi plana ka-žejo, da so se plani organizacij združenega dela v letu 1977 uspešno realizirali. Za planirano višino zaostaja le celotni prihodek gradbenih organizacij in še to le za 0,5 indeksne točke. V strukturi celotnega prihodka m prišlo do bistve-nih sprememb. Se vedno odpade daleč največji delež na pribodke, dosežene s prodajo blaga (76,9 odstotka), kar kaže, da se na področju odnosov med proizvodnjo in trgo-viiK) še ni nič spremeinilo. Udeležba prihodkov iz skupnega dohodka na osnovl združenega dela in sredstev še vedno predstavljajo le 2,6 odstotka, celofenega prihodka v gospodarstvu občine. Zapažen je tudi padec udeležbe prihodkov, doseženih s prodajo na tujem trgu, od 2,9 odstotka na 2,3 odstotka. Na višiino celotnega prihodka ima v navem obračun-skem sistemu močan vpliv tudi višina neplačane realiza-cije. Kolikšen je bil vpliv neplačane realizacije na višino celotnega prihodka v obračunskih obdobjih po prebodu Tia nov sistem obračuna je razvidno iz tabele 6. Pabela 6: ^^ „ Neplačana Indeks Dnevi vez. nepl. ^*00^ realizac. 30/6-76 . real. v faktur. znesek v = 100 realizac. 000 din 30.6.1977 1,695.520 100 11,6 30.9.1976 1,992.164 118 13,4 31.12.1976 1,700.055 100 9,3 ¦31.3.1977 1,954.451 115 10,0 30.6.1977 1,802.120 106 9,4 30.9.1977 2,097.370 124 10,8 31.12.1977 1,935.134 114 9,0 Po dinamiki neplačane reallzacije lahko vidimo, da Je ' njena višina v veliki meri odvisna od zavzetosti organi-zacij združenega dela v procesu poravnave. Najvefija stop-nja angažiranosti organizacij združenega dela je prisotna pred izdelavo zaključnih računov, ko je tudi višina neplača-ne realizacije relativno najnižja. Stanje neplačane realizacije kot tndj njen vpliv na vtšino finančnih rezultatov v posameznlb področjib go spodarstva se tnočno razllkuje, kar je razvidno iz tabele7. V celotnem gospodarstvu občine se je vpllv neplafia-" ne realizacije povečal od 2,4 odstotka na 2,6 odstotka vrednosti celotoega prihodka, kar je zadovoljujoče. Bolj kot poprečno v gospodarstvu je neplačana realizacija Tabela 7s NEPIASaNR REALIZACIJA zu]e tabela 9. Dobodek Ctospodarstvo 6b«ne ]e v letu 1977 ustvarilo 9^18.151 tisoč dln dohodka, kar ]e sa 32 odstotfeov ve« kot v Tafeela S: VREDNOST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJT 2X OBDOBJB T.- Tlt. 1977 rtitoSčin TOZD PAN3GA I-XII.1976 Vrednost proizvodnje I.-XII.1977 HJDDC Plan ptroizvodnje 1977 —%-------- irvršifc-ve pla-na T57T Stnaktura" "157T Indu3triia skupaj Predelava nrenoga -Plinama Kovinska tndustrija skupaj — ^og tov.dvokoles — \76 I.-HI.1977 % i<- I iBdloJje I—¦---------------------¦-----------. IND vrš. Znesek ^trukt. Znesek Strukt. plana Induatrija 923-758 1J,2 1,247.1?? 13,4 135 Io5 Kmetijatvo ia ribigtvo 18.256 o,3 2o.?97 o,2 113 Io5 Sradheniitvo 6*9.419 9,5 9*5.o27 lo,2 1»5 lo« Pronet in Bveie 738.249 lo,5 884.227 9,5 119 loo Trgovin« 3,376.054 48,2 4,35o.824 46,7 128 115 Gostin.ln tur. 4o5.419 5,8 486.455 5,2 119 loj Obrt in oseb. storitve 135.847 1,9 185-955 2,o 136 11* Stan.kon.4e3. 171.2?o 2,4 358.153 3,8 l^S^lo? ?inanč.tehn. in poal.ator. 59o.814 . 8,4' 834.536 9,o 141 124 SKUPAJ GOSPOD. 7,009.086 loo.o 9,313-151 loo.o 132 112 X/ korigiran lndeks Višina ustvarjanega družbenega proizvoda je v leftu 1977 znaSala 10,299.089 tisoč din, kar je za 29 odstotkov vefi kot v letu 1976. Stopnja povečanja ustvarjenega druž-benega proizvoda je manjša od povečanega dohodka za 3 indeksne točke. To je posledlca pomembnega zaosta-janja amortizacije po mlnimalndh stopnjah, ki se je po večala le za 3 odštotke. Izgube V gospodarstvu na območju občine je v letu 1977 ne-uspešno poslovalo 9 organizacij združenega dela, ki zar poslujejo skupno 1304 delavce. Stevilo organizacij, ki so poslovale z izgubo zavzema 2,9 odst. vseh organizacij, ki so predložile zaključne račune. Skupna višina izgube v gospodarstvu občine znaša 29.367 tisoč din, kar je 0,4 odst. ustvarjenega dobodka gospodarstva. V prlmerjavi z višino izgube v letu 1976 (po podatkih iz ZR za ieto 1977) je bila višina izgube v letu 1977 za 3.566 tisoč din ali za 14 odst. višja. Pri tem je potrebno omeniti, da je po podatkih iz za-ključnih računov za leto 1976 imelo na območju občino izgubo 20 organizaoij združenega dela v skupnl višini 40.689 tisoč din. Modna konfekoija »Krim«, ki je imela izgubo po zaključnem računu za leto 1976 v višini 15.189 tisoč din, je narnreč v letu 1977 šla v stečaj. V letu 1977 je prišlo tudi do statusnih sprememb pni organizaciji Alpe Adria, ki ima sedaj na območju občine Center le dve TOZD: TOZD Turizem in TOZD GHL, medtem ko ja TOZD Hotel Argonavti v Novi Gonci. Organizacija Alpe Adria, ki je bila do I. polletja 1977 še enovita organizacaja, je po zaključnem računu za leto 1976 imela izgubo v višinl 3.969 tisoč din. Skupna izguba v gospodarstvu je bila krita v višinl 15.360 tisoč din, kar predstavlja 52 odst. celotne izgube in to: — lz sredstev rezerv 13.924 tisoč dln ali 90,6% — v breme davkov in prispev- kov iz dohodka 515 tisoč din ali 3,4% — iz drugdh virov brez obvez- nosta vračila 921 tisoč din ali 6,0% Gospodarstvo je za kritje svojih izgub torej predvsem uporabilo sredstva svojih rezerv (S0,6 odst.). Višina nekrite izgube (14.007 tisoč din), ki je razme-roma visoka, ni odraz dejanskega stanja. Temeljna orga-nizacija združenega dela Elektro Ljubljana okolica, ki ima najvišjo nekrito izgubo (9.515 tisod din), je namreG imela že 28. 2. 1978 z nakazilotn finančnih sredstev od SIS Elektrogospodarstva Slovenije na žiro računu, izgu-bo v celoti pokrito. Višina Izgube kot tudi število organizacij, kl so poslo-vale z Izgubo se je v letu 1977 od obračunskega do obra-čunskega obdobja zmanjševala, kar je razvidno iz pregleda: p p t- ¦= 1 i 1 ? H •* l-l *J Izguba pri substancj 6.758 12.684 660 — Izguba zaradi nedos. dohodka 149.660 50.363 29.166 29.367 Skupaj izguba 156.419 63.048 29.826 29.367 Stevilo OZD 54 25 18 9 Od skupne izgube v gospodarstvu občine odpade na: — industrijo 12.074 tisoč din aU 41,1°/° — trgovino 16.125 tisoč din ali 54,9% — gostinstvo in turizem 932 bisoč din ali 3,2% — obrt 236 tisoč din ali 0,8% Ve<5 kot polovico celotne izgube v gospodarstvu obdi-ne odpade na trgovino in sicer na tri organizacije iz trgo-vlne na debelo (Tehnacommerce 3.661 tisoč din, Volan 274 tisoč din, Marketing 2.586 tisofi din) in eno zunanjetrgovin-sko organizacijo (Slovenijales Uvoz-izvoz, zastopstva in konsignaclje 9.602 tisoč dln). Glavni vzrok neuspešnega poslovanja omenjenib. trgo vinskih organizacij je slaba prodaja, prenizka razlika v ceni, posebno pni blagu iz uvoza in minimalna izvozna stimulacija. V industrlji imata izgubo TOZD Elektro Ljubljana okolica in TOZD Elektro Ljubljana mesto. Nerešeno eko-nomsko vprašanje etektrogospodarstva Slovenlje v. letu 1977, predvsem zaradi cene elektridne energije, ki ai v skladu s povečanjem proizvodnih in distributerskih stro-škov, so poglaviten vzrok izgub v tej dejavnosti. V gostinstvu iii turizmu neuspešno poslujeta dve orga-nizaciji Alpe Adria GHL (755 tisoč din) in Qpema klet (177 tisoč din). Pri Opernd kleti je izguba posledica izpada realizacije zaradi adaptacije gostinskih prostorov. Pri orga-nizaciji Alpe Adria TOZD GHL pa so vzrok nerentabilne poslovne enote, kl zaradi dotrajanosti objektov ln s tem tudi slabe kvalitete storitev ne dosegajo reallzacije, Id bi pokrila stroške poslovanja. Izgubo v obrti ima le Elektrotehna TOZD Elpis (236 tisoč din). Vzrok izgube je pomanjkanje dela v servisni delavnici in visoki sfcroški poslovanja, deloma tudi zaradi prevelikega števila reždjskih delavcev. Od devetih organizacij, ki so imele v ietu Id77 izgubo, jih je troje: Volan, Alpe Adria TOZD GHL in Elektrotehna TOZD Elpis, fci so imele izgubo že po zaključnem računu za leto 1976. Vendar je prl vseh treh izguba v letu 1977 mnogo nižja, kar daje zagotovilo, da se sprejeti sanacijskl programi uresničujejo. Od omenjenih treh organizacij ima nekrito izgubo le Alpe Adria TOZD GHL (755 tisoč din). Pregled izgub prikazuje tabela 11. Kazalcl poslovnoga uspeha Kazalci uspešnosti poslovanja v letu 1977 niso ugod-ni, čeprav ugotavljamo, da se je produktivnost dela, merjena z višino dohodka na delavca povečala In eko-nomičnost poslovanja izboljšala v gospodarstvu kat celoti, kot tudi v večini gospodarskih področij. Vendar tudi isto-Casno ugotavljamo poslabšanje raoionalnosti uporabe po-prefino uporabljenih obratnih sredstev predvsem pa zmanj-šanje akumulativne sposobnosti gospodarstva. Ob doseženi dinamikl finančnih rezultatov in števila zaposlenih, se je v letu 1977 povečala produktivnost dela merjena z višino dohodka na zaposlenega, za 24 odst. Višina dohodka na zaposlenega se je v letu 1977 pove-čala v vseh področjih gospodarstva, z izjemo stanovanj-sko komunalne dejavnosti, kjer je za 17 odst. nižja. Poprečna višina dohodka na zaposlenega v gospodar-stvu obdine je razmeroma visoka (168.120.— din) in je predvsem odvlsna od višine in dinamike dohodka na de-lavca v trgovini, na katero odpade skoraj polovico (47 odst.) dohodka v gospodarstvu in fci zaposluje 40 odst. vseh delavcev zaposlenlh v gospodarstvu občlne. Gibanje ustvarjenega dohodka na delavca po posa-meznlh področjih prikazuje tabela 12. febela 111 PREGLED IZGUB • . ' Izguba zaradi Skupaj izguba ' , nedosežen.dohodka (tekoča in , Kritje izgube Nekrita izguba 0 Z D (o85) prenesena) I 1976 1977 1976 1977 j 1976 1977 1976 1977 I ' I Elektro Lj. okolica - Il,4o6.682 - Il,4o6.682 - 1,891.388 ¦ 9,515.293 Elektro Lj. mesto - 667-556 - 667-556 - . . 667-556 Technacouunerce - 5,661.4-78 • - 3,661.478 - I,7o9.12o - 1,952.358 I Volaa 3-4o5.43o 27^.429! 3 ,^5-A-3o 274.429 2,155-258 2?4.429 1,212.171 3-iarketing - 2,586.279 - 2,586.279 - 8o2.363 - 1,?83.916 Slov.les Ui>oz izvoz zast.in konsignac. - 9,6o2.268 • - 9-6o2.268 - - 9,6o2.268 TOZD GHL 3,588.578 755-346 3,588-578 755.346 - - 3,588.577 - 755-346 Operna klet - 176.656 - 176.656 - 176.656 Elektro.tehna SOZD Elpis ¦ 1,584.726 235-935 1,584.726 235-935 1,584.726 235-935 , - SKUPAJ 8,578.734 29,366.629! 8,578.734 29,366.629 3,777-984 15,359-715 4,8oo.748 14,oo6.913 Tabala 12: TTstvarJenl dohodaic n« dglavca_________fy dln)_______ ** I I-xJI.14Vb__I x-xll.myv [ """ __________________Zneaeic .,100 Znesek ^fo_______ Industrija 121.579 9o 154.948 92 127 Siet.in ribištvo 132.289 98 159.919 95 116 Gradbeništvo 98.967 75 139.797 83 141 Promet in ivete 125.7*3 91 1*9.161 89 121 Trgovina 16o.*13 119 2ol.l38 12o 125 Gostinstvo in turizeji 97.»33 72 121.OO9 72 12* Obrt in osebne storit. Io5.*71 78 1*1.626 8* 13* Stan.kom. dejavnost 111.6*9 83 92.69o 55 8J rin.tehn.in posl.stor. 167.*17 124 225.855 13* 135 SiCOTAJ GOSFODABSTVO 135.253 loo 168.120 loo 124 Ekonomlčnost poslovanja gospodarstva ob&ne se je v letu 1977 povečala sricer le za 1 odst., vendar so eko-nomičneje poslovala vsa področja gospodarstva z izjemo kmetijstva in ribištva, kjer se je poslabšala in trgovine, kjer se v primerjavi z letom 1976 nd spremenila. Vendar za realnejšo oceno ekonomičnosti poslovanja gospodarstva moramo upoštevati tudi vpliv plačanlh terjatev iz leta 1976 kot tudi doslednejše razbremendtve celotnega dohodka porabljenih sredstev v letu 1977 v primerjavi z letom 1976. Ob ekonomičnejšem poslovanju gospodarstva se je v letu 1977 močno zmanjšala hitrost obračanja obratnih sredstev. Koeflcient obtoka, izračunan iz razmerja ce-lotnega prihodka in poprečno uporabljenih obratnih sred-stev, se je zmanjšal za 9 odst. V reprodukcdjskem pro-cesu so se poprečno uporabljena obratna sredstva v letu 1977 obrndla 3,2-krat, medtem ko so se leto popreje še 3,5-krat. Koeficient obtoka prikazuje tabela 13. labela lji Koeficient obtolca j I Celotni prih. Celotni prlhod. 11'odročje Porablj.sredst. Fopr.upor.obr.ar. I-X1I. 1-211. T™ I-X1I. I-HI.™, J 1976 1977 | 1976 1977 !.,IndustrljL> 137,8 141,8 Io3 1,4 1,3 93 I Kmetijstvo irr i ribiStvo 116,1 115,2 99 6,4 5,9 92 j Gradbeništvo 131,8 146,o 111 2,2 2,2 loo j Promet in zvezt 169,5 17*,5' Io3 3,9 2,5 64 ¦ Dreovinn— Io8,2 Io8,l loo 4,o 3,6 9o j Gost.in turizem 113,7 114,7 lol 8,2 7,6 93 I Obrt in oseb. ! storitve 189,8 195,2 Io3 3,1 3,o 97 Stan.kom.dojav. 2064 277,5 135 1.2 1,6 133 Pin.tehn.in poslov.storitve j 13o,o 13o,8 lol 2,2 2,6 118 ! SKUJAJ G0SK)D. ; 113,4 114,1 lol 3,5 3,2 91 V gospodarstvu občane je bilo v letu 1977 ustvarjeno 1,331.833 tisoč din sredstev interne reprodukcije, kar je za 32 odst. več kot v letu 1976. Istočasno se je ustvarjeni dohodek povečal za 32 odst. in čisti dohodek za 27 odst. Iz takega gibanja stopenj povečanja lahko sklepamo, da se v letu 1977 delež interne akumulacije v dohodku ni povečal, v čistem dohodku pa le malo. V letu 1977 je bilo iz 6istega dohodka izločeno za akumulacijo 18,7 odst. oziroma 14,3 odst. vrednosti dose-ženega dohodka. V primerjavi z letom 1976 se je tako delež interne akumulacije v dobodku zmanjšal od 14,5 na 14,3 odst., v čistem dohodku pa povedal od 18,3 na 18,7 • odstotka. Udeležba interae akuniulacije v dohodku In čistem do-hodku po posaroeznlh področjih gospodarstva je razvid-na iz tabele 14. Delež interne akumiUacije v dohodku se je povečal le v industriji (indeks 103), gradbeništvu (indeks 133), prometu in zvezah (indeks 102) in v obrti (indeks 116), medtem ko je v področju finančno tehnične in poslovne storitve ostal nespremenjen. Tudi delež interne akumulacije v čistem dohodku se je povečal v primerjavi z letom 1976 le pri omenjenih podroojih gospodarstva. fabela 14s TTdftlezba isir« akumulacija v doh# in ZfLstem dolioJbi Delež int.alcumul. Selež int.akuaul« [ p^^^g-j^ ^ dohodlm I t čistem dohodku I I-EI I-HI ™n I-ZII I-rtl t,-. j______________________ 1976 1977 "TC 1976 1977 ™ I | ! Indnstrija 12,4 12,8 Io3 1S,O 16,8 Io5 i Rsetiistro in I ribištTO 16,o 12,6 79 18,7 15,° 8o j Gradbeništvo 7,6 lo.l 133 9,o 12,9 1*3 Promet ia »vezf , 5,6 5,7 Io2 7,2 7,6 Io6 Treo-vina 18,7 17,8 95 24,5 24,3 99 Uostinctvo in turizem lo,8 9,9 92 12,6 11,9 9* j Cbrt: in-oseb. j storitvo 13,8 16,o 116 15,5 18,B 121 i Btaa.^oa.dejav. 9,4 8,7 93 lo,9 lo,4 95 i Pin.tehn.in 1 poslov.storitve 16,5 16,5 loo 19,2 2o,2 Io5 ¦ SEOTAJ • GCSK)DjiHaiVO 14,5 14,3 99 18,3 18,7 Io2 Akumulativna sposobnost, ki že tako ni bila visoka, se je poprečno v gospodarstvu še poslabšala, od 3,8 odst. » letu 1976 na 3,7 odst. v letu 1977. Vendar se stopnja akumulativnosti ni poslabšala v vseh področjih gospodar-stva. Tako ioiamo relativno veliko povečanje akumulativna sposobnosti v gradbeništvu (indeks 163) in obrtl (in-deks 134), povečala pa se je tudi v področju finančno teh-nične in poslovne storitve (indeks 119), medtem ko je v podrodju promefca in zvez ter v gostinstvu ostala nespre-menjena. Mo^no pod poprečjem gospodarstva je stopnja akumulativnosti v področju prometa (0,9 odst.) in v sta-novanjsko komunalnl dejavnosta (1,5 odst.). Iz višine in gibanja stopnje interne akumulativnostl gospodarstva lahko sklepamo, da rezultati poslovanja go-spodarstva v letu 1977 niso ugodni. Ce upoštevamo, da da je v letu 1975 znašala stopnja interne akumulativnostl gospodarstva 8,8 odst. vidimo, da se je v dveh letih aku-mulativna sposobnost gospodarstva zmanjšala za več kot polovlco. Stopnjo interne akumulativnosti prikazuje tabela 15. Tabela 15: Stopnja interne akumulativnosti : Interna akumulacija Podrocje popreč-uporab.posl.sred.x 33JD I-rtI.1976 I-HI.1977 ludustrija 3,7 ' 3,6 97 Snetijatvo in riMštvo 6,* 4,9 77 G:;adbeništvo 2,7 4,4 163 P;'omet in zveze o,5 o,9 loo T."govina 4,6 4,1 89 Guetinstvo in turizem 4,3 4,3 loo Olirt in osebne storitve lo,5 13,8 134 S-;an.kom.dejavnost 2,1 - 1,5 71 ?:'.nančno tehn.in poslovne storitve 6,5 -7,7 119 SKUP.tJ G0SP0DAESTV0 3,8 3,7 97 IV. RAZMERJA V DELITVI Razporejeni družbeni proizvod gospodarstva občine je po zaključnih računih za leto 1977 znašal 10,228.730 tisoi dln. V primerjavi z letom 1976 je bil za 2,286.465 tisoč dln ali za 28 ddst. višji. Pri tem so se sredstva namenjena za skupne in splošne družbene potrebe in sredstva za druge udeležence v delitvi iz nasiova skupnega dohodka, pove-čala hltreje in so za 30 odst. presegla raven iz leta 1976, medtem ko so bila sredstva namenjena za organizacije združenega dela le za 27 odst. vlšja. V letu 1977 se je delež organizacij združenega dela v razporejenem družbenem proizvodu zmanjševal od obra-čunskega do obračunskega obdobja. Tako je bil ob pol-letju delež organizacij združenega dela v družbenem pro izvodu za 1,6 strukturne točke večji kot v enakem ob- dofbju preteklega leta, ob devetmesefinejn obr&čunu le Se za 0,8 strukturne točke, po zaključnih rafiunih pa je že za 0,5 struktume točke zaostajal za odstotkom udeležbe po zaključnem računu za leto 1976. Takšno gibanje delitve družbenega proizvoda nl v skladu z začrtanimi cilji ekonomske politike, po kateri naj bi se sredstva za skupno in splošno porabo povečala počasneje od družbenega proizvoda s ciljem omogočlti povečanje sredstev za razSiritev ln razvoj materialne osno-ve dela v organizacijah združenega dela. Dosežena razpo-reditev družbenega proizvoda kaže, da niso ustvarjend po-goji, da bl se akumulativna sposobnost gospodarstva lah-ko povečala. Razporeditev družbenega proizvoda prikazujeta tabeii 16 ln 17. . tat»la 16: Hazporejenl draifbenl proizvot (v ppp iin)___________ Znesek Znesek Struktura I-HI. I-3CII. ^*" I-Ztl 1-ni _____________________1976 1977___________1976 1977 JUxporeJeni druibeni proiivod 7,942.265 10,228.73o 128 loo.o loo.o - Bol BP la skup. in ajl.družb.pofr. 2,241.8?» 2,927.891 13o 28,2 28,6 - Lel druSb.proiJnr« » OZD 5,525-855 6,812.557 1*7 67,1 66,6 - Pel DP sa drug* udel.iss nasl. staip.dohodka 374.575 188.291 13o 4,7 *,8 9ab*lA 17> Eazporcditev IEP po poeaoeanlh podroSjih j Dal DF.kl • Eel DP.lci I lel DP.ki D«l BP • — . - I ne P^ip- pripada ne prip. fci prip. jSodZogjt ' OZD OZD OZD OZD 1 * i I-«I. I-XII. 1 I-XII. I-HI. | ________ ! 1976________1976 1977 1977 i ^ l ' ' ' | Industrija j 26,0 68,2 28,2 68,6 ! Emotijetvo in | | ribištvo j 29,? 68,S 3o,3 67,9 ' j SracJbenlštvo 27,9 68,7 Jl,4 67,* , Jrronot in jveze 27,5 71,6 23,? 70,2 iTBOvina 28,9 6*,3 29,« 64,1 Gostinstvo ia turiaam 29,6 67,* 28,2 68,6 Obrfc In oseb.stor. 27,6 71,1 28,2 7o,7 atao.kom.dejftv. 29,5 68,9 29,2 69,7 linanS.teta. la poal.atorltre 28,2 69,5 3o,o 67,1 SEUPAJ GOSPOBASST. ' 28,2 67,1 28,6 66,6 TTdeležba sredstev organlzaeij združenega dela v druž-benem proizvodu se giblje od 64,1 odst. v trgovina do 70,7 odstotka v obrti. V primerjavi z letom 1976 je zapaženo ugodnejše gibanje razdeljenega družbenega proizvoda za organizacije združenega dela le v industriji, gostinstvu in turizmu in stanovanjsko komunalni dejavnosbi. V ostalih področjih gospodarstva se je delež sredstev organizacij združenega dela v razdeljenem družbenein proizvodu zmanjšal. V globalni strukturi družbenega prodzvoda imajo naj-večjo stopnjo povečanja sredstva za ^plošno porabo, še posebno davkl iz dohodtoa, kl so se povečali za 83 odst. Sredstva za skupno porabo so se povečala za 1 indeksno točko počasneje od skupne mase razdeljenega družbenega proizvoda. Razporeditev dmžbenega proizvoda po namenn Je pri-kazana v tabell 18. Razdelitev čistega dohodka Ko se po določbah zakona o združenem delu lz do-hodka izločijo sredstva za kritje vseh splo&nih, skupnih in ostalih potreb družbe, ostane čisti dohodek. Cisti dohodek je nova ekonomska kategorija, ki se je v obračunskem smislu prvikrat pc'avila pri razporeddtvi dohodka po pe-riodlčnih obrafiunih zia I. polletje 1977. V bistvu predstavlja čdsti dohodek del novoustvarjene yrednosti dohodka, ki ostane delavcem v združenem delu, da t njbn razpolagajo. Delavci v združenem delu raad«-ljujejo čisU dohodek v skladu z odredbami splošnih aktov za osebne dohodke in skupno porabo, za razvoj in razšt ritev materialne osnove dela, kot tudd za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. V letu 1977 je znašal raadeljenl čisti dohodek gospo darstva občine 7,053.775 tisofi din in je bil za 27 odst večji kot v letu 1976. Vlšina razdeljenega čistega dohodka, njegova dlna-mlka kot tudi realizacija plana čistega dela dohodka po posameznih področjih je razvidna iz tabele 19. Višina razdeljenega člstega dohodka se je povedaJa v vseh področjih gospodarstva. Povečanje se giblje od 11 odstotkov v kmetijstvu in ribištvu do 38 odst. v stanovanj-sko komunalm clejavnosti. Stopnja povečanja razdejjenega čistega dohodka v pri-merjavi s preteklim letom je dokaj nižja kot je znašala po periodičnih obračunih za I. poUetje 1976 (indeks 150) in za devet mesecev (indeks 140). Vpliv dejavnikov, ki ni-so rezultat dejanskega povečanja poslovnih rezultatov, je tako od obračunskega do obračunskega obdobja manjSi (vpUv plačanih terjatev iz leta 1976, nizka baza za pri-merjanje, predvsem v prvem polletju) in Je stopnja po-večanja toliko realnejša. Razdelitev čistega dohodka po osnovnih elementib namena je razvidna iz tabele 20. Počasnejše povečanje cistega dohodka od povečanja dohodka, do katerega je prišlo že v tretjem trimesedju še bolj pa v zadnjem, se je negativno odrazilo na gibanju sredstev za razširitev in izboljšanje materialne oanoye dela. Tako imamo v I. polletju 1977 povečanje teh sred-stev v primerjavi z enakim obdobjem leta 1976 za 237 odstotkov, po devetmesečnem obračunu za 114 odst. in po zaključnem računu le za 24 odst. Višina ustvarjenih sredstev za akumulaoijo je eden od najpomembnejših kazalcev uspešnosta gospodarjenja. Dosežena akumulacija v danih pogojih gospodarjenja po-kaže v kakšni men orgamzacije združenega dela z gospo darjenjem ustvarjajo pogoje za razširjeno reprodukcijo. V letu 1977 je gospodarstvo občine ustvarilo 1^31.833 tisod din sredstev interne akumulacije. V prinierjavi z višino ustvarjenih sredstev inteme akumulacije v letu 1976 so za 32 odst. višja. Prl tem ne smemo pozabdti, da predstavlja leto 1976 lzrazito nizko bazo za primerjanje. Ce upoštevamo vpliv povečanih cen in plačanih terjatev iz leta 1976 je vlšina ustvarjenih sredstev interne akumu-lacije znatno ndžja kot jo kaže stopnja poveCanja po po-datkih iz zaključnih računov. Skupna sredstva za reprodukcijo (sredstva interne akumulacije povečana za amortizacijo po minimalnih stopnjah) so se v letu 1977 povefiala le za 17 odst. Stopnja povečanja sredstev za reprodukcijo je skoraj za polovico nižja od stopnje povečanja sredstev inteme akumulacije, kar je posledica nizkega povečanja amortizaaije (za 3 odst.). Ker sredstva za reprodukcijo najrealneje prika-zujejo možnosfci gospodarstva za investicijska vlaganja (obnovo in razširitev zmogljivosti) je potrebno pri oceni uspešnosti gospodarjenja pogledati tudi gibanje sredstev za reprodukodjo. Dosežena sredstva za reprodukcijo prikazuje tabela 21. Vlšina ustvarjenlh sredstev za reptodukcljo In njlhova f dlnamika po posameznih področjlh gospodarstva Je raz. vidna iz tabele 22. Sredstva za reprodukcijo so se povečala v vseh pod-ročjih gospodarstva razen v lanetijstvu in ribištvu, kjer so za 2 odstotka nižja. Udeležba posameznlh področij v skupnih sredstvih za reprodukcijo gospodarstva se ni bistveno spremenlla. Po-ve&n je delež industrije, gradbeništva, obrti, stanovanj-sko komunalne dejavnosti in flnančno tehnifine in po- 19 Tabela 18: Bazporeditev PP po namenul (v qqq ^ijO j I-XII.1976 I-XII.1977 1 Z^ Jt™l Z—k gtSa , IHD •I. DEL LP, KI NE PRIP- OZD j2,241.834 28,2 2,927.881 28,6 13o l.Del za skup.por. I,643.o54 2o,7 2,lo3.698 2o,6 127 -SIS izobraževanje 389..o78 4,91 544.693 5,3 139 ¦• -SIS znanost in kult. 92.222 1,2 146.698 1,4 159" -3IS zdravstvo 345-922 4,4 424.36o 4,2 122 -SIS social.var. 65.694 o,8 9o.898 o,9 138 ' -SIS pokoj.in inval. zavarov. 568.3o4 7,2 65o.818 6,4 114 -SIS zaposlovanja lo.849 o,l 14.581 o,-l 134 —SIS stanovanj. 1.248 - 1.738 - 139 -SIS drugih družb.z zak.določ.dejav. 84.611 l,o 117.187 1,2 138' -SIS za otr.var.in j teles.kulturo 85-126 1,1 112.725 1,1 132 P.Del za sploš.por. 147.146 1,8 249-525 2,4 17o --davki iz dob.občini I.080 - 1-949 - I80 -davki iz doh.repub. 96-311 1,2 176.453 1,7 183 -davki iz OD 49-755 0,6 71.123 0,7 143 5.Del DP za druge nam.. 451.635 5,7 574.655 5,6 127* Od tega: -zavarov.premije ; 78.796 l,o lo3-292 1,0 131 -bancne storitve \ 7o.372 o,9 88,997 o,9 126 -razne takse in sod. j I stroški | 3.531 - 8.562 - 242 II.DEL DP,KI PRIP.OZD 5,325-855 67,1 6,812.557 66,6 127 -amort.po min.stop. 958.38p 12,1 985.938 9,6 Io3 -amort.nad min.stop. - 67.764 0,7 -čisti osebni dohodki 2,936.373 37,o 3,581.385 35,o 122 - -skup.por.v OZD 415.117 5,2 913.4oo 8,9 22o j ,. -sred.za razšir.in 1 razvoj mat.osn.dela 885.683 11,2 I,o94.433 lo,7 124 ] -rezervna sredstva 13o.299 1,6 169-637 1,7 13o J iUI.DEL DP,ZA DRUGE UDEL. . IS NASL.SZUP.DOH. 374.575 4,7; 488.291 4,8 130 ; RAZDISLJ.DRUŽB.PROIZVOD j 7,942.265 loo ,0 jlo,228.73o loo,o 128: ------------------------------------:--------------------------------------------------s-------------------------------------------------------i---------------------------------------------------------------------1 Tabela 19: ČISTI DOFEDEK ( V 000 dln) tcDttgm čl5ti a*5* ~~ --------------------------------------------------- IND I. - XII. 1976 I. - XH. 1977 Znese* Strukt. Znesek Strukt. InJustrija 712.320 12,8 937.052 13,3 131 Bnat. in ribištvo 15.598 0,3 17.463 0,2 111 GradbeniS- tvo 550.198 9,9 716.073 10,1 130 Pranet in zveze 569.425 10,3 662.369 9,4 116 Trgcwlna 2,576.079 46,4 3,175.486 45,0 123 Gostin. in turizem 348.387 6,3 406.263 5,8 116 Obrt in oseb. stor. 121.406 2,2 158.777 2,3 130 Stan.in kcm. dejav. 147.455 2,7 297.696 4,2 138 x Fin.tehn. In posl.st. 506.618 9,1 682.596 9,7 134 GOSPODAR. SKJPAJ 5,547.486 100,0 7,053.775 100,0 127 x korigiran index slovne storitve, Zmanjšal pa se je delež najmočnejšega področja trgovine, poleg nje pa še delež področja prometa in zveze in gostinstva tn turizma. Osebni dotaodkl Sredstva za osebne dobodke in skupno porabo iz raz-delitve čistega dohodka za leto 1977 so znašala 5,789.705 tisoč din in so bila za 27 odstotkov višja kot v letu 1976. Istočasno se je razdeljeni dohodak povedal za 32 odstot-kov in razdeljeru čisti dohodek za 27 odstotkov. Osebna in skupna poraba v organizacijah združenega dela se je torej povečala počasneje kot dohodek, vendar vzporedno s povečanjem čistega dohodka. Sredstva za osebno in skupno porabo na delavca so se v letu 1977 povečala za 20 odstotkov. Bolj kot povpreč- Tabela 20: RAZDELITEV ČIST. DOH. PO NAMENU I.-XII. 1976 _ • ELEMENTI -------------------------------^11' la77----- IND' Znesek Struk. Znesek Struk. Del 3» osebno porabo 4,531.504 81,7 5,789.705 82,1 127 Del za raz-. Sir. in izbo-ljš. mt. osn. dela 885.683 16,0 1,094.433 15,5 124 Del za sred. rezerv. 130.299 2,3 169.637 2,4 130 SKUPAJ ČISTI DOH. 5,547.486 100,0 7.053.775 100,0 127 Tabela 21: SREDSTVR ZA REPRODOKCIJO (v 000 dln) I.-XII. 1976 I. .- XII. 1977 ' EUMENT --------------------------------------------------------- Znesek Struk.' Znesek Struk. flncrtizacija 958.383 48,5 1,053.702 45,5 109 Del za posl. sklad 597.069 30,2 805.294 34,7 134 Del za izbolj. mat. osn. dela 5.114 0,3 3.990 0,2 . 78 Del za pos. skl.feaerac. 251.409 12,7 273.729 11,8 108 Del za pos. po predp.DPS 5.091 0,3 4.392 0,2 86 Del za rezerv. sklad 130.299 6,6 169.637 7,3 130 Del za druge sklade 26.999 1,4 7.027 0,3 26 SKUPAJ SREDSTVa ZA HEPRODUHCIJD 1,974.365 100,0 2,317.771 100,00 117 TaDela 22: SESDSTVA ZA EEPEOD« PO PODROČJIH /v ^^ ^^ I I-LtI.19?6 I I-XII.1977 Področje------------------------------------------------IKD Znesek Strukt. Znesek Strukt. Industrija 271.054 1J,7 326.60I 14,1 12o Kjnetijstvo in riD. *-197 of2 *.11S o,2 96 Gradbaništvo 124. *58 6,J- 1*9.797 6,5 12o rromet in zveze 387.751 19,6 436.15o 18,8 112 ¦Prgovina 915-oo2 46,3 I,o5o.l6o 45,3 114 Gostin.in turizem 81.446 4,1 91-533 3,9 112 Obrt iu oaeb.stor. 26.374 1,3 37-566 1,6 142 Stan.kom.dejav. 35-7°4 1,8 53.287 2,3 133* Fin.tehn.in posl." storltve 128.379 6,5 168.561 7,3 131 SKDPnJ GOSPODAESTVO 1,974.365 loo,o 2,317.771 loo,o 117 no v gospodarstvu so "se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca poveCala v industriji, gradbe-ništvu, trgovini, gostinstvu in turizmu, obrti tn v področju finančno tehnične in poslovne storltve. Povprečnl izplačanl 6isti osebni dohodek na delavca je v letu 1977 znašal v gospodarstvu občine 5^96 din in je bil za 17 odstotkov višji kot v letu 1976. Po podatkih iz periodičnega obračuna za I. polletje, ko je znašal po-prečni čisti osebni dohodek na delavca 5.154 dln In po devetmesečnem obraCunu v višinl 5.112 din, je vidna ten-denca poveCevanja osebnih dohodkov. Višina sredstev za osebne riofrodkc in skupno porabo na delavca in višina čistih osebnih dohodkov na delavca kot tudl njihova dinamika je razvidna iz tabele 33. PovečSanje osebnih dohodkov, posebno v nekaterih področjih gospodarstva (trgovina, finančno tehniflie in poslovne storitve) Je precejšnje in se giblje nad planskl-cnl predvidevanji. Cene življenjskih potrebšdin so se v letu 1977 pove-čale za 14,6 odstotkov Relativno visok porast življenjskih stroškov je bil pogojen s povefiaivjem cen, kar je tudi vplivalo na povefianje osebnih dohodkov. Iz gibanja no-minalnih osebnlh dohodkov in iivljenjsklh stroškov laliko sklepamo, da so realni osebni dohodki zaposlenih v po-rastu. gabela 271 BSSBSTrk ZH UBEH8E HOHOPKE TK BMiHW IPKASO______ Oseb.doh.in sred , čisti oseb. skup.por.na i-ni. i-rn. i-ni i-iii 1976 1977 .1976 1977 ladustrija 78.7o5 98.195 125 4.o79 4.959 122 Kaet.in rfbiStvo 91-919 Io9.158 119 4.577 5-444 119 Gradbeniatvo 76.32* 95.535 125 4.422 4.755 I08 Promet ia iveze 88.567 Io3.219 117 4.555 5-278 116 TrEoviML 92-356 112.041 121 4.662 -5.715 123 Gost.ia turizem 73.160 89-o9o 122 -3.911 4.532 116 Obrt in os.stor. 79-672 98.295 123 4.348 5-324 122 Stan.kom.deiav. 85.676 69-984 82 4.50I 5,546 79 . Fin.tehn.in posl. storitve 116.olj 147.659 127 5.851 7-241 124 SKUPAJ GOSP. 67-4*4 Io4.515 12° 4-5*2 5.296 11? Z namenom, da bo družbena politična skupnost občl-ne spremljala Izvajanje določb resolucije o politiki Jzva-janja družbenega plana SRS za leto 1977 na področju raa-porejanja dohodka na sredstva za osebne dohodke in aku-mulacijo organizacij združanega dela iz gospodarstva, smo tudi po podatkih \z zakljufinih računov za leto 1977 po-samezne organizacije, Id nlso razporejale dohodek in sred-sty.a za osebne dohodke v skladu z dogovorjenimi merili, posebej imenovali. Od skupno 314 organizaclj združenega dela, ki so pred-ložile zaključni račun je 43 organiazci jall 13,7 odstotkov vseh izločilo za osebne dohodke več sredstev, kot je zna-šala po samoupravnih sporazumih dogovorjena višina sredstev za osebne dohodke. Z razporejenlml sredstv) za osebne Uohodke so pre-eegle dogovorjena sredstva za osebne dohodke po samo-upravnih sporazumlh naslednje organl^acije zUruženega dda: odstotek OZD doseganja 1. DES TOZD Elektro Ljubljana mesto 184 2. Iskra Elektromehanlka TOZD Vega 114 3. Iskra TOZD Tovama baterij Zmaj 107 4. Contal TOZD Proizvodnja 152 5. TekstU DSSS 103 6. Mercator TOZD Tovarna mes. izdelkov 113 7. Ljudska pravioa TOZD Tiskarna 102 8. Mladinska knjiga DSSS 129 9. Ljudska pravica TOZD Ljubljanskl dnevnlk 101 10, Atelje za zlatarstvo 109 11. Kmetijski zavod 103 , .12. GIP Ingrad TOZD GO Ljubljana 303 13. GP Tehnlka DSSS 107 14. Slikoplesk — Termoplast 102 15. Modna konfekcija Krlm TOZD Trgovina 115 16 Steklo TOZD Maloprodaja 105 17. Veletrgovina Kurivoprodaja 102 18. Cvetličarne export-import t 103 19. Elektrotehna TOZD Elprom ' 103 20. Volan 143 21. Gasilska oprema 104 22. Agrotehnika TOZD Agromehanizacija 111 23. Tehnacommerce export-lmport " 142 24. Gruda export-import POZD ZunanJ. trg. 108 25. Tehno-Union 124 26. Alpe-Adria TOZD Gostln. in hotelir. 141 27. Ribja restavracija »Opema klet« 118 28. PočitniSka skupnost ZP Iskra Kranj 159 29. Magistrat Lj.turisttčnl zavod 107 30. Kroj 102 31. Elektrotehna TOZD Elpis 175 32 Ključavnlčarska delavnlca " 109 33. Birotehnik 108 34. Zitus 107 35. Poto Slovenija • 121 36. Iskra Investic. servls v ustanavlj. 117 37. Hranilno kreditna služba pri Emona L). 112 38. SGP Grosuplje TOZD ProjekUvni biro MU 39. Slovenija projekt . 10S 40. Projekt 101 41. Urbanističnj zavod — Projekt. atelje 10» 42. GP Tehnika TOZD Projektivni biro 108 43. Biro za lesno industrijo 101 Vseh devet organizadj združenega dela, kl so po za- ključnih računih imele izgubo, je v letu 1977 kljub izgubl povečalo osebne dohodke. Izplačane osebne dohodke v teh organizacijah prika. zuje tabela 24. Tabela 24s OD V ORGANIZACIJAH Z IZGUBO Znesek v Člsti oseb. T 0 Z D din dch na delavca Din DD DES TOZD Elektro Lj.okolica 11,406.681 5.339 123 . DES TOZD Ljubljana nesto 667.556 5.189 117 Marketing 2,586.279 7.819 151 Volan 274.428 4.304 132 Tehnaccrtmerce 3,661.478 5.437 110 Slovenijales TOZD tivoz, izoz zastopstvo in konsigmcije 9,602.267 6.217 101 Alpe Mria TDZD gostinstvo in hotelirstvo 755.346 3-.662 243 Ribja restavracija Operna ^et_______________________176.656 4.674 113 Elektrottima TOZD Elpis 235.935 5.217 113 V. FINANCNA RAZMERJA Gospodarstvo občine je v letu 1977 popredno uporab-ijalo 36,166.496 tisoč din poslovnih sredstev, kar je za 36 odstotkov več kot v letu 1976. Pri tem so se popreCno uporabljena obratna sredstva, na katere odpade 65,5 od-stotkov vseb povprečno uporabljenib poslovnlh sredstev povečala za 38 odstotkov in osnovna za 33 odstotkov. Povprečno uporabljena obratna sredstva gospodarstva so se povefiala mnogo hitreje kot se je celotni prihodek (in-ieks 127) in se je tako racianalnost uporabe obratnih. sredstev v letu 1977 poslabšala. Obratna sredstva gospo-darstva so se v reprodnkcijskem procesu obrnila 3,2 krat, medtem ko so se v letu 1976 - 3,5 krat. Pomembnejši vtrl poslovnih sredstev gospodarstva so na dan 31. decembra 1977 znašali 44.268.607 tisoč din in so bili za 13 odstotkov višji kot v decembru 1976. Pomembnejše vire poslovnih sredstev prikazuje ta-bela 25. Struktura pomembnejših virov poslovnlh sredstev go-5pcxiarstva se je v letu 1977 nekoliko izbcljšala. Povečal se je delež lastnih virov (zajeta so tudi združena sredstva jospodarstva) in zmanjšal delež tujih virov. Vendar se reprodukcija še vedno z več kot polovico (55 odstotkov) sredstvi flnancira s tujimi sredstvi. Tuji viri poslovnih sredstev so se sicer v letu 1977 povečali le za 4 odstotke, tar ]e mnogo manj kot skupnl viri poslovnih sredstev. Struktura tujih virov se je izboljšala, kar je razvidno 22 Tabela 25: VIRI POSLOVNIH SREDSTEV_______________(v 000 din; ' ' 31.12.1976 : 31.12-1977 jSlement ------------------»p=:------'--------------------jrp=r— IND I. LASTNI VIEI jl5,813.893 4o,3 19-,915-935 4-5>o 126 -trao .viri posl.sred. 14,695-7o8 37,4- 18,3ol.442 41,3 124 -združena sred. -1,118.185 2,9 1,614.493 3,7 144 i;:.l'UJI VIRI |23,435.242 59,7 24,352.672 55,o Io4 l.DolRor.krea. ; 7,721.4o8 19,7 lo,384.771 23,4 134 -za osn.sred. ; 5,^o4.175 13,8 7,^92.112 16,9 139 -za obr.sred. • 2,284.767 5,8 2,847.oo9 6,4 124 -za.sanacijo 32.466 o,l 45.65o o,l 14o 2.Kratkor.kred. 3,o72.8o9 7,8 3,267-258 7,4 Io6 -za osnovr^ ; sredstva j- 28.584 - 11.328 - 46 -za obratnt sredstva 3,o44.225 7,8 3,255-759 7,4 Io6 -za sanacijo - - 171 "5.0"bvezn.iz . posl.razm. 12,641.o25 32,2 lo,7oo.643 24,2 84 a/Obvez.do dobavit. 4,721.Io7 .2,0 5,742.1oo 13,o 121 -obvezn.krite z instr.pl. I,2o4.634 3,1 1,369-627 3,1 113 -obvezn.do dobav.,ki niso za zav.plač. ' 3,516.473 8,9 4,372.473 9,9 124 b/Druge obv.iz posl.razmer. 7,919-917 2o,2 4,958.5^3 11,2 62 -obvezn.za preduame 2,85o.955 7,3 3,885.3o5 8,8 136 -druge obvez. 5»o68.967 12,9 I,o73.238 2,4 21 SZUPACT (I+II) 3:9,249.135 loo,o 44,268.6o7 loo,o 113 iz povečane udeležbe dolgoročnih kreditov v tujih virih za 8,7 strukturnih točk. Istočasno se je zmanjšal delež krat-koročnih. kreditov za 0,4 strukturne tofike, saj so se pave-6ali v prlmerjavi s stanjem v decembru 1976 le za 6 od-Btotkov. Ugodno je tudi gibanje tekočih obveznosti, ki so tudi kratkoročen tuj vlr sredstev, saj so za 16 odstotkov nižji kot v decembru 1976. Vendar Je to le posledica za 79 od-stotkav nižjih drugih obveznosti iz poslovnih razmerij. Nasprotno pa so obveznosti do aobaviteljev in obveznosti za predujme za 21 odstotkov oziroma 36 odstotkov višje kot v decembru 1976. Pri tem so se obveznosti krite s pla-čilniml instrumenti povečale za 13 odstotkov in obvezno-sti do dobaviteljev, ki niso krlte z Instramenti za zava-rovanje plačil pa za 24 odstotkov. Povečanje obveznosti do dobaviteljev opozarja, da se problem dolžniško upnlških odnosov zopet zaostruje, kar kaže tudi povečana udeležba neplačane realizacije v celot-nem prihodku gospodarstva v rtecembru 1977 (od 2,4 od stotka na 2,6 odstotka). Obratna sredstva gospodarscva imajo v skupni struk-turi poslovnih sredstev gospodarstva hitreišo rast kot osnovna sredstva, zato se njihov delež povečuje. Povečanje obratnih sredstev gospodarstva je posledica ve6$e gospodarske aktivnosti, višjih oen reprodukcijsklh sredstev pa tudl zmanjšane racionalnosti uporabljenih obratnih sredstev. Pomembnejša obratna sredstva prikazuje tabela 36. Tabela 2 6: POMEMBNEJŠA OBRATNA SREDSTVA (v 000 din) ELEMENT 31.12.1976 31.12.1977 IND Znesek Struk. Znesek Struk. Deftama siJedstva 4,620.050 30,9 5.103.789 26,2 110 Terjatve od kupcev 3,365.993 22,5 4,797.822 24,7 142 Zaloge 6,940.808 46,5 9,550.837 49,1 138 SKCPRJ 14,926.851100,0 19,452.448 100,0 130 Zmanjšana je udeležba denarnlli sredstev za 4,7 struk-turnih točk ob istočasnem povačanju udeležbe terjatev do kupcev in zalog za 2,2 oziroma 2,6 strukturnih točk. Tudi gibanje zalog presega poprečno povečanje obratnih sred-stev, kar za 8 indeksnih točk. Tudi če pri oceni zalog upoitevamo vpliv prenešenega dela stroškov neplačane realizacije na zaloge in zmanjšamo zaloge v letu 1976 za 984.588 tlsoč din in v letu 1977 za 1.165.894 tiso« din, bi se udeležba zalog v skupnlh obratrub sredstvth gospodarstva sicer zmanjšala, vendar se razmerje med posamezniml ob likami pomembnejSih obmtnih sredstev ne bl spremenilo: U. 12.1976 31.12. 197V jDenarna sredstva ^3,1 27,9 Terjatve do kupcev 24,2 26,2 Zaloge 42,7 45,9 Zaloge so se v letu 1977 stalno povečevale in to hlt reje kot se je celotni prihodek gospodarstva. Pove^ale so se vse vrste zalog, relativno najbolj zaloge nedovršene proizvodnje, za 64 odstotkov, najmanj pa zaloge trgov-skega blaga, za 33 odstotkov. Vendar ima gibanje zalog blaga, zaradl močne trgovske le.iavnosti v občini, največji vpliv na glbanje skupnih zalog v gospodarstvu občine. Na trgovtno odpade 6,461.833 tisoč din zalog blaga, kar je 95 odstotkov vseh zalog blaga v gospodarstvu V primerja-vi s stanjem v decembru 1976 so se zaloge blaga v trgo vlni povečale za 33 odstotkov. Založenost trgovine z blagom je bila v deoembru 1977 ugodnejša. V poprečju so zaloge blaga zadoščale za 40-dnevno prodajo (v letu 1976 za 39-dnevno). V industriji so se zaloge materiala in drobnega inven-tarja in embalaže povečale za 41 odst. Založenost indu-strije s surovinaml in reprodukcijskun materialoni je bila glede na obseg proizvodnje v letu 1977 ugodnejša, saj. so zaloge materiala, drobnega inventarja ln embalaže v po-prefiju zadoščale za 81 dnevno proiTivodnio kar je za 6 dni dalj kot v letu 1976. Vrednost zalog gotovih izdeliov v industriji se je sicer povečala za 44 odst., vendar ni zaskrbljujoča, saj so v povprečju zadoščale le za 12 dnevno prodajo, kar je le za 1 dan dalj kot v letu 1976. Gibanje zalog prikazuje tabela 37. .Tabela 27: GIBANJE ZMOG ( v 000 din) ELEMENT 31.12.1976 31.12.1977 ^ Znesek Stnik. Znesek Struk. ------------------------------------------------------_—--------.—,—^i Zaloge nat. drob. invent.in atibalaže 766.807 11,0 1,029.363 10,8 134 Zaloge nedokončane proizv. 914.226 13,3 1,504.195 15,7 164 Zaloge gotovih izdelkov 134.949 1,9 197.198 2,1 146 Zaloge blaga 5,124.824 73,8 6,550.837 100,0 133 SKUPAJ ZAL0GE 6,940.808 100,0 9,550.837 100,0 138 Poslabšanje strukture pomembnejših obratnih sredstev gospodarstva se najbolj očitno kaže v relativnem zmanj-šanju denarnih sredstev ob istočasnem precejšnjem po-večanju kratkoročnlh obveznosti gospodarstva (obveznosti do dobaviteljev indeks 121). Denama sredscva na dan 31. 12. 1977 so le za 10 od-stotkov večja od denarnih sredstev na dan 31. 12. 1976. Povečanje denarnih sredstev je precej nižje od pove&nja celotnega prihodka, skupnih obratnih sredstev in kratko ročnih obveznosti. Ud skupnih denarnih sredstev odpade na: — žiro račune 2,917.179 tisoč din aU 75^ % — devizna sredstva 1,739.331 tisoč din ali 34,1 % — druga denarna sred. 446.978 tisoč din all 8,7 % V primerjavi s stanjem v decembru 1976 so bila de-narna sredstva na žiro računih za 13 odstotkov višja, de-vizna sredstva za 12 odstotkov, druga denama sredstva pa so zaostajala za stanjem v deeernbru 1976 za 11 odst. Terjatve do kupcev so v decembru 1977 znašale 4,797.822 tisoč dto ta so bile za 42 odstotkov višje kot v decembru 1976. Njlhova udel^ba v skupnib obratnih sredstvih gospodarstva se je pm-ečala od 22,5 odstotkov za 24,7 odstotkov. Prt tem se je znesek kritdh terjatev v znesku 2,404.183 tisoč dln povečal za 62 odstotkov, ter-latve, ki niso krite z instrumenti za zavarovanje plačll pa so blle v znesku 2,393.638 tisoč din za 27 odstotkov vlSje. Terjatve, kl niso krite z instrumenti za zavarovanje plaftil vežejo tako v letu 1976 uot tudi v letu 1977 — 11-dnevno plačano realizacijo. Osnovna sredstva Vrednost osnovnih sredstev v uporabl po nabavni irrednosti je v gospodarstvu občine na koncu leta 1977 znašala 44,115594 tisoč din, kar je za 28 odstotkov vefi kot v istem času leta 1976. Pri tem se je vrednost grad-benih objektov, na katere odpade 30,368.485 tisofi dln all 68,8 odstotka vseh osnovnih sredstev v uporabi, povečala za 30 odstotkov. Nabavna vrednost opreme, na katero od-pade 12,993.588 tisoč din, pa za 23 odstotkov. Vlaganja v osnovna sredstva so v letu 1977 komaj nadomestila odpisano vrednost osnovnih sredstev. Od-stotek odpisanih osnovnih sredstev se je v letu 1977 nam-reč zmanjšal le za 0,1 indeksno točko. Sedanja vrednost osnovnlh sredstev v uporabi se tako v primerjavi z letom 1976 skoraj ni spremenila in znaLa 42,5 odst. (v letu 1976 — 42,4 odst.). Vrednost osnovnih sredstev prlkazuje tabela 28. ^abela 28: VREDNOST 0SN3VNIH SRH3STEV ( V 000 din) Stane 31. 12 Enesek % od- Znesek 4 od- ^° pis- pis. Osnovna sred. vupar. 34,384 .-547 100,0 44,115.294 100,0 128 Boprav. vred- • nosti OS V uporabl 19,817.284 ,57,6 25,386.308 57,5 128 Eedanja vred- nost OS v uporabi 14,567.262 42,4 18,728.986 42,5 129 Več kot polovico odpisanih osnovnih sredstev Imata dve področji gospodarstva: industrija In promet in zveze. Medtem ko se je v industriji stopnja odpisanih osnovnih sredstev v letu 1977 zmanjšala od 63,4 cdst. na 59,8 odst, se je v področju prometa in zvez še poslabšala, od 61,8 odst. na 62,4 odst. Manjša vlaganja v osnovna sredstva kot so znašall odpisi zaznamujemo v letu 1977 v kmetijstvu in ribištvu, prometu in zvezah, trgovini, gostinstvu in turizmu in pod-ročju finančno tehnične in poslovne storltve. Stopnja odpisanih delovnih sredstev se je v gospodar-1 stvu občine malenkostno izboljšala od 62,1 odst, na 61,9 odst. Najbolj vidno izboljšanje je v gradbenižtvu, kjer se ]e stopnja odpisanih delovnih sredstev 2maa1šala skoraj za polovico, od 84,2 odst. na 49,6 odst., in v stanovanjsko komunalni dejavnosti, od 74,7 odst. na 53,1 odst. Vendar je z izjemo gradbeništva še vedno v vseh področjih go-spodarstva odpisaaih več kot polovico delovnih sredstev. Najvišjo stopnjo odpisanih delavnih sredstev ima trgovina (72,4 odst.) in industrija (60,1 odst.). Stopnje odpisanih osnovnih sredstev prikazuje ta-bela 29. Vrednost osnovnih sredstev v pripravi je ob koncu leta 1977 dosegla vlštao 5,217.737 tisoč dta in je bila za 46 od-stotkov višja kot v istem času leta 1976. Njihova vrednost predstavlja 11,8 odstotkov osnovnih »redstev v uporabi po nabavni vrednosti. Tabela 29! STOPIUa ODPISSNIH 0SN3OTHH SRH3SFEV Stojnja cdpisardh Sbc^nja ajpisanllv oelotnih osnowlh delovnih sredsteir PCORDČJE sredstev 1976 1977 IND 1976 1977 5c" Jndustrija 63,4 59,8 94 70,7 69,1 98 Kretijstvo in rUbištvo 29,7 32,4 109 50,9 57,2 112 Gradbeništvo 38,3 27,9 73 84,2 49,6 59 PrciiBt in zveze 61,8 62,4 101 57,7 58,7 102 Ofcgovina 47,4 48,4 102 71,3 72,4 102 Gostinstvo ln turizem 31,1 32,6 105 68,8 69,7, I0J. Ctort ln osebne starifcre 38,8 36,2 93 61,4 56,4 92 Stanovanjsto tanunalna dejav. 35,3 29,4 83 74,7 53,1 71 , FlnanSno tehnične in poslovne star. 44,6 46,3 104 67,0 68,6 102 , S KU PAJ GOSPGDARSTVO 57,6 57,5 100 62,1 61,2 99 VI. POVZETEK GLAVNIH ZNACILNOSTI POSLOVNIH REZULTATOV V LETU 1977 V GOSPODARSTVU OBCINE Gospodarska aktivnost v letu 1977 je potekala v po gojih novega obračunskega sistema in zakona o zavaro-vanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Ekonom-ska politika je bila začrtana s smernicatni srednjeročnega družbenega razvoja. Osnovni cilj ekonomske politike v letu 1977 pa je bilo nadaljefvanje že začetih procesov za stabilizacijo gospodarskih tokov. Stabilizacija naj bi bila dosežena s počasnejšo rastjo cen, omejitvijo splošne in skupne porabe v okviru razpoložljivega dohodka in z večjo produktivnostjo dela. Pinanfini rezultati gospodarstva v letu 1977 kažejo, da planska predvidevanja niso bila v celoti uresničena. Povečanje cen jt bilo večje od predvidene st&pnje. Globalna delitvena razmerja, opredeljena s planom in do-govorom, niso bila v celoti realizirana. Sredstva za za-doroljevanje skupnih in splošnih družbenlh potreb tn sredstva za osebne dohodke so se gibala dokaj neodvisno od doseženih rezultatov gospodarjenja. Delitvena razmerja na ravni TOZD pa so se poslabšala na škcxio siedstev za akumulacijo. Akumulativna sposobnost gospodarstva se je tako v letu 1977 poslabšala. SLUŽBA DRU2HE3NEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI LJublJana, april 1978 POORUŽNICA LJUBUANA Odlok o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovnl organizaciji Modna konfekcija »Krim«Ljubljana Poročilo začasnega poslovodnega organa v delovnl organizaciji Modna konfekcija Krlm Na pobudo družbenega pravobranilca samoupravfljanja z dne 15. 4. 1977 št. 15/77—DP se je Skupščina občine Ljub-Ijana-Ceniter v smislu člena 622. ZZD odtočila za uterep družbanega varstva v Modni konfekcdji »Krlm« s tem, da j« odBt&vila direktorja DO in direktarja obeih TOZD. Isto6asno je skurpščina imenavala s 1. 5. 1977 tričlansikl poslovodni argan. Začasni organ je v DO »Krim« prevzel sledeče stanje: — neusejene samoupravne odmose, — nepokrito izguibo v višini 18.000.000 dto iz leta 1976, — celotao izgubo v višini. 23.000.000 din iz leta 1976, — dofcrajana osnovma sredistva, — poslovne objekte v razpadajočem stanju, — nemogoče stanje sredstev za delo s stališda vairnostl pri deJu in požarne vamosti, — agrešeno poslovno usmeritev, kl ni obetala rentabiloega postovanja, — ponovno izgubo v prvem Cetrttetju 1977. leta, — neraačiščeno in neuTegeno knjigoviodistvo (SDK je šele po večmesečnem delu približno razčdstila bilanco), — alabo kad«wisko zasedbo, — strokovme sLužbe papolnoma brea ustreanega kadra še posebej v raeunorodstv« (Krim Je ostal brez skupnih efažb), — nisske osebne prejamke. Ukrepi za sanacijo: Pred uvedbo ukrapa družbenega varstva je bil v DO Krim Iadelan sanacijski načrt. Ta ni jamčil, da bo DO po-slovala rerotabilno. Izwršni svet Skupščine obfiine IJiutalja-na Center je predlažen sanaoijski program obravmaval In ocenil, da ne zagotavlja iavedlbe sanacije. Začasnd organ je zato, da bi zagotavil čim večjo ob-jektivnost odloditev, sestavll modno strokovno skupino predstavmkov stovenske tekstilne industrije. Ta je anaMziraia stanje in ugotovila, da DO Krim ta še pos©bej TOZD—SPORT v taki organizaeijski otoldfci, z ob-stoječo poslovrfb usmeritvijo, razpoložljiviml STedistvi za delo in s tedanjimi kadri nlma pogojev za obstoj. Začasni poslovodni organ je napravil predzkus vrste razlidnih vari-ant sanacije. Noben od poskusov ni uspel, kar so bile ob-veanosti, ki bi jih morali prevzeti sanatorji tako veldke, da bi preveč ogrozile DO, ki bi se spustile v disto sanaoljo. IstoCasno je postala situacija v SPOBT—^KBIM nevzdržna. NadBijevanje proizvodnje bi pomenilo samo povečanje iz-gube, obrataih sred&tev nl bllo, delavcd so prejemaili le zagotoviljene OD in podobno. Pri poskusih sanacij so sodelovali is Skupščine obdtae Iijoibljana Cerater in drugih prizadetlh občin, SDK, Bepub-liškl sindikat, Gospodarska zbomica ter 8 tekstilnih DO a srvojim strokovnim potencialom. Na o&non analdze vs^a navedeniega je bil DS DO Krlm predilagan in sprejet sledeč ukrep: Za preprečatev nastajanja nadaljnje gospodarske škode In za 2agotoviitev nemotenega dela in socialne vamosti de-laivcem smo prediagali zborom detevcev TOZD »SporU — proizvodnja, TOZD Trgovina in Skupnim službam OZD Krim ter pristojnim organom upravljainja in glavnim up-nitooin, da spTejimejo sledeč program sanacije obstoječega stanja: 1. Zaposlenl delavcl te TOZD proizvodnje ln skupnih služb se po že evirtpntiranih interesfh zaposlijo: enota Krka cca 89 delav.pri Kroju škofja Loka enota Sodražica cca 57 delav. pri Pletenini Ljubljana enota Marlbor cca 57 delav. pri Univerzale Domžale enota KranJ cca 17 delav. pri Mladi rod KraoJ del. enote Lj.—Cepica cca 8 delavpri Kroju Ljubljana lel. enote LJ. — po meri cca 10 delav.pri JLA del. enote krojilnica cca 20 delav.pri Angori Ijubljana del. enote cca 30 delav.pri Pletenini Ljubljana del. enote šivalnica + pri Labodu TOZD priprava cca 80 delav.TIP TOP Ljubljana enota Novo mesto cca 45 delav.pri Labodu TOZD Ločna 415 delav. 2. OZD odnosno TOZD, v katerih bodo delavci v bo-doče združevall delo in sredstva, se Izročijo v upravljanje nepremlčnine (zgradbe) in prolzvajalna sredstva (strojl in naprave), s katerimi so razpolagali pred združitvijo. 3. Za pokritje tedanje vrednosti prevzetih osnovnlb sredstev se bo po dokončanl odločitvi glavnih upnlkov prenesel na prevzemnike vir Jastnega poslovnega sklada v sorazmerju s sprejetimi delavcl. 4. TOZD, ld bodo prejele večjo vrednost osnovnih sred-stev, kot bi znašali prlpadajoči viri poslovnega sklada, se obvezujejo, da bodo razliko pobotale (odnosno plačale os. tallm TOZD najkasneje v roku 1 leta. 5. Razdelltev proizvodnih enot na nove TOZD oz. DO mora biti zaključena in evldentirani delavci sprejeti T redno delovno razmerje najpozneje do 31. 8. 1977. 6. Dosledno Je treba uresničiti dogovor, da se delavcem Krima v novih delovnih kolektivih zagotovl nepreklnjena delovna doba z vseml pravicaml, vključno razlika OD In regres za letnl dopnst od 1. 7. dalje 700,00 din. 7. Organlzacije združenega dela, pri katerih bodo v bo-doče delavci Krima TOZD proizvodnja združevali delo in sredstva se zavezujejo, da bodo sorazmerno številu zapo-slenih. pomagall izvršitl prevzete izrozne obveznostl. Iz te-ga naslova jim prlpada tudl pravica po izvozu (DK kvota za stroje Itd.) ter namembnost uporabe rezervnih delov na zalogi. Osnovna sredstva se prenesejo s pogodbo o za-časnem upravljanju z osnovnlml sredsUi. 8. V prlmeru, ko sta za isto osnovno sredslvo zainteresi-rana dva ali več bodočih uporabnlkov (fikslrna preša itd.), se dodeli osnovno sredstvo tisti TOZD, ki je lokacijsko bllž. je, le-ta pa mora zagotoviti uslugo ostalim interesentom po cenl stroškov. 9. Ker v tej konstalacijl nl bilo rešeno vprašanje traj. nlh obratnlh sredster (glavnl Izvor je bUa konverzija In ' dolgorofnl krediti), so se delavcl Krima obrnili na Na-rodno banko SR Slovenije, Ljubljansko banko — podružnl-ca LJubljana ln na Sklade skupnih rezerv občlne in repub-llke, da del dosedanjih virov trajnih obratnlh sredster odobrijo OZD, v kateri se bodo delavci Krlma zaposlill. 10. Delavci OZD Krim so upravičeno prlčakovall, da bo Ukvidacija potekala t prid zdrtiženemu delu, prl čemer bo upoštevan kriterij mlnulega dela in so predlagali pris-tojnlm organom, da pritegnejo k sodelovanju glavne no-sllce, ki lahko pomagajo reševati socialno varnost delav. cev, ti so blll: Pletenina-Ljufaljana, Labod-Novo mesto, KroJ-Skofja Loka, Univerzale-Domžale, JNA In OZD, kamor se bo priključila TOZD Trgovina. 11. TOZD Trgovina priznava interes proizrajalcev Kri-ma, id bo ustanovili industrijske prodajalne z namenom, da v njih pretežno prodajajo svoje proizvode. Zato se po načelu solidarnosti obvezujejo, da bodo tudl v bodoča spoštovall določila samoupravnega sporazuma o dosedanjlb skupnlh Interesdh v razmerjlh med TOZD Proizvodnja in TOZD Trgovlna ter te lnteresc zagotavljall v bodoči sta-tusnl in poslovnl organiziranosti. V ta namen se bodo po. svetovali tn povezovall z glavniml nosilci, kl bodo zagotav-ljall socialno varnost delavcev likvldirane TOZD Proizvod. nja. 12. Zaradl časovne stiske ln gospodarske škode, kl se Je ob trenutnem nenormalnem stanju pojavljala, je bilo predlagano, da zalnteresirane stranke naš predlog sprej-mejo na posvetu 18. 8. 1977 kot izhodišče za pravice in obveznosti vsefa, ld sodelujejo in da se skličejo izredni zbori delavcev v TOZD Šport, TOZD Trgovlna in delovni skupnostl skupnih služb. Predloženi progTam in njihovl sklepi naj bodo pristojnim organom osnova za neposredno izvršitev te družbeno pomembne naloge. 13. O zadevah postopka likvidaclje terjatev in obvez-nosti TOZD šport-proizvodnja, o odgovornostl TOZD Trgo-vina za obveznosti OZD Krltn glede razprodaje surovtn, pomožnlh materlalov In gotovlh izdelkov ter o drugih za-devah stečajnega postopka naj prisilna uprava odnosno fitečajni senat ukrepa v okviru svojih pristojnosti. TOZD Trgovina in angažiranje OZD se obvezujejo, da bodo po svojlh močeh pomagale, čim manj boleče za glavne upnl-ke, lzvesti stečajnl postopek. Sanacija je t>Ua izvršena doeledno po naivedenih točkah in Je usjpela. Pri tem se prakti&no protevodnja nl prekinila, ohranjene so bile proizvodne kapacitete v celotl tn zago-tovljena socaalna vamost zaposlanih. Najfvažnetjše pri tam je, da so DO, ki so prevzele po-samezme obrate, takoj prlstopdle k rekonstruikcijd obratov, uvedle so boljšo organizacijo dela, zagotoviie ustrezen pro-JfBvodnd program, bolj ustrezne kadre, izboljšale samoup-ravne odnose in povečale OD. S tem ko je TOZD Krimišport ostal praktično brez de-lavcev, je bil uvedan stečaj. S tem je v tej TOZD prenefaal detovati zfldasni organ. Vse posle tn premoženje je pre-vzel stočajni upravitelj. TOZD — Elita nl poslovala z izgubo. Po prograimi naj bi se ta TOZD na oanovl odgoronuostl do izgube v TOZD — Šport po samoupravnem sporazumu, kd ureja odnose med TOZiD v DO Krim in glede na to, da ndma pogojev za samostojen obstoj priključila večji trgovsfci DO. Začas-Bd organ je prejel dve pobudi za priključitev TOZD — Elite in sicer ofl DO Labod in DO Tekstil. Delavci TOZD Elita so se na referendumu odločili za DO Tekstdl. Postopek v TOZD v DO Tekstll, v katerem naj bl se delavcii odtočill za omenjeno pripojitev, še m za- Pri t«rn je nerazfiišeendh še precej vprašanj. SteCajmi eanat se sfcrinja z odcepitvi,jo TO2D Ellte samo pod dolo-čendini pogoji. In sicer DO Tektil mora prevzeti neomeje-no solidaonno in subsidiarno jamstvo za nastalo izgubo v IX) Krfm do višine celotnega premožKija TOZD — Elita. Stečajni senat zaliteva od delovnih organizacij, ki so prevzele po^jnezne obrate, vrnitev ali plačilo prevzetlh oancnvinih sredstev. S tem se onienjene oi^anazacije ne stri-Ajajo. Rešitev problema iSčemo v dogovoru z upnikl. FredMdevamo, da bodo vse ovire odstranjene najkasne-ja do kxjnoa meseca aprila 1978. Z vkljiiiCltvljo TOZD — Blita v novo DO postane za-6asm poslorodni organ nepotreben zato pred3agamo, da se b tem dnem razreši. - ¦ Za zaiasnl poslovodnl orgao: LJubljana, 10. 3. 1978 Bojan PicelJ, 1. r. Skupščina občine LJubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združeneMi delu (Uradni Mst SPRJ, St. 53/ 76) in 173. člema statuta občine (Uradni ldst SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega deda dne.........._...............na sejl zbora krajevnih skupnosti dne__________ta na aeji dmž- benopolitičnega zbora dne__________sprejela , ODLOK o prenetonju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaclji Modna konfekclja KRIM Ljubljana 1. člen V delovni organizaciji KRIM Ljubljana, Masarykova 4. preneha s 1. 5. 1S78 začasni ufcrap družbenega varstva. 2. člen S 1. 5. 1978 preneha mandat aačaanemu organu, ki ga sestavljajo; — BOJAN PICBLJ, predsednik — JANEZ KASTELJC, član — ZDRAVKO ZUPAN, član 3. člen Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše r sodni register pri Okrožnem gospodarskem soddšču v Ljvftr ljani. 4. člen Ta odlok zadne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SR Slovemje, uporablja pa se od 1. 5. 1978 daJJ«. SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTEB Stevilka: 033-16/77 i PREDSEDNIK SKUPSCINE Datum: Miroslav SAMARD2IJA, 1. r. OBRAZLO2ITEV Skupščina občine LJubljana Center Je na sejah zboror v mesecu aprilu 1977 sprejela odlok o imenovanju zača-snega organa v delovnl organlzaciji Modna konfekcija »KRIM« Ljubljana zaradi motenj v samoupravnih odnoslh in nelzpolnjevanju z zakonom določenih obveznosti do družbene skupnosti, kar je predstavljalo izredno hudo kršitev v smlslu določb 619. do 621. člena zakona o zdru-ženem dcflu. Začasni organ je bil lmenovan za čas od 7. 5. 1977 do 1. 5 1978. Glede na določilo 622. člena zakona o združenem delu, da lahko traja začasnl ukrep družbenega varstva (začasna uprava) največ eno leto, predlaga izvršnl svet SkupSčlne občlne Ljubl.jana Center občinskl skupščini, da sprejme predlajanl odlok. IZVBSNI SVET Ljubljana, 26.4.1978 Odlok o nalogah, sestavi in načinu dela stalnih komisij Skupščine občine Ljubljana Center PREDLOG Na podlagi 172. ln 198. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SES, št. 2/78) je Skupš&na obdine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne..., na seji zbora krajevnih skupnosti dne... in na seji druž-benopolitlčnega zbora dne ... sprejela ODLOK • nalogata, sestavi In načlnu dela stalnih komlsij Skupščlne občlne Ljubljana Center * 1. aen Skupščina občine Ljubljana Center (v nadaljnjem be-sedilu: obdinska skupščina) lma naslednje stalne koml-HJ«: — komlsijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za vloge in pritbzbe, — komisijo za zadeve borcev ln lnvalldov NOV, — komisijo za volitve in imemovanja, — komisijo za odlikovanja, . — statutarnopravno komisijo. 2. člen V komisijah iz 1. člena tega odloka morajo bitl za-stopani delegati vseh zborov skupščine. Clani posamez-nib. komlsij se lmenujejo tudl izmed znanstvenih, stro-kovnih in javnih delavcev, vendar število teh ne more bitl večje od števila članov, ki jih izvoUJo zbori. 3. Oen Predsednike in člane komlsij lmenujejo zbori občln-ske skupščine enakopravno. Predsednik, podpredsednik In dlani komisij se Ime-nujejo za 4 leta in so lahko razrešeni še pred potekom Casa, za katerega so bili imenovanl. 4. člen Komlsija za družbeno nadzorstvo proučuje In ugotav-lja ali se organizacije združenega dela ln druge samo-upravne organizacije oziroma skupnosti ravnajo po pred-pisih In opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi druž-benimi koristmi, potrebami delovndh Ijudl in občanov in politiko občinske skupščine, ali pravilno in družbeno ter ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolagajo z njimi, ter zagotavljajo uresničevanje samo-upravnlh pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Sodelu-je s samoupravnlml organi in organi samoupravne de-lavske kontrole v organizacijah združenega dela in dru-gih samoupravnih organaza&jah in skupnostih, z družbe-nim pravobranilcem samoupravljanja in drugiml organl, ki v občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnlh pravic in družbene lastnine. ObvežiSa občlnsko skupščlno o svojih ugotovitvah in ji predlaga nstrezne ukrepe. Komisija za družbeno nadzorstvo ima 15 članov. Predsednika ln 7 članov komisije imenuje občinska skupščlna izmed delegatov, ostale filane pa izmed sfcro-kovnih in javnih delavcev v obfiinl. B. Slen Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge In pritožbe, ki jih občanl ali organizacije pošiljajo obdinski skupščini oziroma njenim organom, ugotavlja njihovo utemeljenost ter po potrebi posreduje pri pristojnih or-ganih oziroma organizaoijah, da v okvlru veljafnih. pred-pisov rešljo zadeve, na katere se vloge oziroma pritožbe nanašajo. Na podlagi obravnavanlh vlog In pritožb ko-mlsija ugotavlja ln prouCuje njlhove vzroke, o tein po-roCa občinskl skupščinl in druglm prlstojnim organom ter predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za vloge in pritožbe ima 9 članov. Predsednika in 4 člane komlsije lmenuje dMlnska skupščina izmed delegatov, ostale pa lzmed strokovnUi in javnih delavcev v občini. 6. člen Komisija za zadeve borcev In lnvalidov NOV sprem-lja Mvljenjske pogoje borcev in Invalidov NOV, borcev za severno mejo 1918-19 ter slovensklh dobrovoljcev !¦ vojn 1912-18, upravlja s finančntml sredstvl sklada za varstvo borcev NOV ter opravlja druge naloge na tem področju, dolofiene s predpisl občinske skupšdine. Komlsija za zadeve borcev in lnvalidov NOV ima 18 članov. Predsednika ln 6 Clanov imenuje občlnska skupS«-na izmed delegatov, 6 dlanov pa Imenuje občinskl odbor zveze združenj borcev NOV Ijubljana Center. 7. 81en Komisija za volitve In imenovanja obravnava temelj-na vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti občinske skupščlne, ki so v zvezi z TCflit-vami, imenovanji in razrešitvaml. Pri Izvajanju svojih nalog pripravlja komlslja v so-delovanju z organl in organizacijaml, zainteresiranlml za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in rrmenja In jlh daje pristojnim zborom. Komisija za volitve in imenovanja opravlja v okviiu svojih nalog zlasti: — pripravlja tn daje zborom občinske skupščine pred. loge Imenavanj in razširitev funkcdonarjev občinske skup-ščlne v skladu s statutom občine Ljubljana Center; — pripraVlja in daje zboru občinske skupšdine pred-loge imenovanj ta razrešitev Individualnlh poslovodnlli or-ganov v skladu z zakonom; — pripra-vlja in daje pristojniin zborom predlog mnenj in soglasij za izvolitev oziroma imenovanje funkcionar-jev v skladu z zakoni in drugimi sploSnimi akti; — pripravlja in daje predloge za volltev staloib ln občasnih delovnih teles občinske skupščine ta posamea-nlh zborov; — spremlja tovajanje družbenega dogovora ia samo-upravnega sporazuma o osnovah in merilih. za doloda-nje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov de-legatov ter voljenim In imenovanim funkcionarjem la Jlh izvaja; — opravlja druge naloge v skladu z akU obfiinaka skupščine. Komisija za volitve in lmenovanja ima 15 čla-nov. Predsednika to 7 čiaaov Imenujs občlnska skupSfflna izmed delegatov, ostale pa izmed strokomih In Jaivnlh delavcev v občini. 8. člen Komisija za odllkovanja obravnava v skladu ¦ za-konom pobude za podeUtev odlikovanj Soclallstlčno fede-rativne republike Jugoslavije posameznlkom, organizacl-jam združenega dela, drugim organizacijam In enotam oboroženih sil SPRJ za deto all dejanja, ki zaslužijo sploš-no priznanje in odliko ter daje mnenja pristojnlm w-publlškim organom. Komisija za odlikovanja Ima 9 članov. Predsednika in Clane imenuje občinska skupščina lz-med delegatov. 9. člen Statutarnopravna komisija obravnava osnutke odlokov ln drugih predpisov občinske slcupščine in njenth zborov, ugotavlja skladnost teh predpisov s statutom občine, zakoni in drugimi predpisi ter pripravlja predloge za avten. tično razlago statuta občine, odlokov in drugih predpisov občinske skupščine oziroma njenih zborov. Statutarnopravna komlsija ima 9 dlanov. , Predsednika in 4 dlane komisije imenuje občinska skupščina izmed delegatov, ostale pa izmed znanstvenih, 6trakavnih in javniii delavcev v obfiini. 10. člen Komisije delajo na sejah. Seje sklicuje predsednik komisije na lastno pobudo, na pobudo posameznega člana komisije oziroma na po-budo delegatov v zboru. Predsednik je dolžan sklicati sejo, 6e to zahteva pred-sednik občinske skupščine, predsednik zbora, če to pred-laga zbor oaircana delegati v zboru. V zahtevi oziroma v predlogu za sklio seje se nave-dejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje kotnisije. Ce predsednik komisije ne skliče seje, ko jo Je dolžan ¦klicati, jo skliče predsednik občinske skupščine. Komisija lahko dela, če je na seji navzočih večioa Hjenlh članov. U. člen Strokovna in druga opravila za komisije občihake BkupSčine se opravljajo v strokovnih službab občlne v ¦kladu s predpisi občinske skupSčine. 12. eien Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati od-lok o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnlh de-lovnih teles Skupščine občine Ljubljana Ceoter in njenih zborov (Uradnl list SES, št. 27/74). , 13.61en Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem Ustu SBS. SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJ.VNA CENTER Stevilka: 020J3/74 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠCINE Mlroslav SAMARD2IJA, l. r. OBKAZLOZITEV Skupščlna občine Ljubljana Center je decembra 1977 sprejela nov statut občine Ljubljana Center, v katerem so spremenjene določitve o stalnih delovnih telesih ob-činske skupščine. Glede na določilo 193. člena statuta občine, kl usta-navlja komisije občlnske skupščine je potrebno, da ob-činska skupščina s posebnlm odlokom določi naloge, po-oblastila, sestavo in način dela komlslj. Izvršnl svet Skupščine občine Ljubljana Center ,pre-dlaga občlnskl skupščinl, da predlog odloka o aaiogah, sestavl In načinu dela stalnih komislj Skupščine občine Ljubljana Center obravnava in ga sprejme v predlaga-nem besedllu. LJUBLJANA, 26. 4. 1878 IZVRSMl SVLX Odlok o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center PREDLOG Na podlagl 125. in 172. Clena statuta obCine Ljublja-na Center (Uradnd list SRS, št. 2/78) je Skupščina obči- ne Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne..... na seji zbora krajevnih skupnosti dne . . .'. in na seji družbenopolitičnega zbora dne .... sprejela OOLOK o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo n vzgojo t cestnem prometu občine Ljubljana Center 1. «en Svet za preventivo ta vzgojo v cestnem promefcu ob-čine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: svet) skrbi za uveljavitev družbene samozaščite na področju preven-Uve to vzgoje v cestnem prometu. 2. ilen Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu ob-ravnava In proučuje cestno-prometno problematiko, po-spešuje prometno vzgojo in izobraževanje učencev v cest-nem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, fci se ukvarjajo z vpra-šanji vamosti cestnega prometa ter usklajujejo njihovo delo, izdaja in razširja prometnovzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa ln pro-metno vzgojo prek dragih sredstev javnega obveščanja, , predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanjem cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njl-hove varnosti ter opravlja druge zadeve s področja pre-ventive In vzgoje v cestnem prčmetu. 3. Clen Svet ima 16 članov. Predsedruka in člane sveta imenuje obdtaska skup-.Sčina izmed delegatov vseh zborov, delegatov organov ln organizacij v občini, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu in izmed strokovnjakov s pcxlročja cestnega prometa na pred-log komisije za volitve in imeiiovanja. 4. člen Predsednika in člane sveta imenujejo zborl obClnske skupščine enakopravno. Predsednik, podpredsednik in članl sveta se imemuje-jo za 4 leta in so lahko razrešenl še pred potekom ča-sa, za katerega so bili imenovani. 5. eien Svet dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobu-do posameznega člana sveta, oziroma na pobudo delega-tov v zboru. Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik občinske skupš6ine, predsednik zbora, ie to predlaga zbor oziroma delegati v zboru. V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje- se nave-dejo zadeve, kl jlh je treba dati na dnevni red seje sveta. Svet lahko dela, če je na seji navzodih večlna njego-vlh članov. 6. člen Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu sprej-me poslovnik o delu, s kateriin natančneje določi način dela sveta. 7. člen Sredstva za izvrševanje nalog sveta dolodi občinska skupščina v vsakoletnem proraCunu občine na podlagl programa za delo sveta. Sredstva za delo sveta, kl so določena v proračunu obfiine, uporablja svet na podlagl programa za delo sveta, U ga sprejme svet. 8. člen Strokovne ln druge naloge v zvezi z delovanjem sve-ta opravljajo strokovne službe upravnih organov občina v skladu s predpisi občinske skupščtne. 9. eien Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljatl odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cest-nem prometu (Uradnl Ust SRS, St. 9/72, 19/72) tn do-ločila odloka o sestavi in nalogab komisij in drugih. stalnih delovnlh teles skupščine občine Ljubljana Center in njenlh zborov, ki se ranašajo na svet (Uradni list SRS, št. 27/74). 10. «en Ta odlok zafine veljati 8.dan po objavi v Uradnem llstu SB Slovenije. SKUFSCIlNA OBOINE UUItLJANA CENTER Sterilka: 0204)1/72 PREDSEDNIK SKTJPŠCINE datum: Mlroslav SAMARDŽIJA, 1.1. OBKAZLOZITKV Skupščina občine LJubljana Center je v decembrn 1977 sprejela nov statut občlne Ljubljana Center. V skla-du s 125. členom statuta, s katerim je ustanovljen svet za preventivo ln vzgojo v cestnem prometu mora občin-ska skupščina s svojim odlokom določiti sestav, naloge ln načln dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu. Izvršni svet Skupščlne občine Ljubljana Cenier predla-ga občlnskl skupščinl, da predlog odloka o nalogah, se-stavi ln načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v cest-nem prometu obravnava in ga sprejme v predlaganem besedUu. , Ljubljana, 7». 4. 1978 IZVRSM SVtl Imenovanje nadzornega organa nad gradnio stanovanf skih objektov v CS-1 Na podlagi 49. Clena zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73) in 173. člena statuta Skupščlne obOne Ljubljana Center (Ur. llst SRS, št. 2-74/78) je Skupš&na ,ob&ne Ljubljana Cerater na........seji zbora združenega dela dne_______in na........seji abora krajevne skupnosti dne „ sprejela SKLEP asa opravljanje strokovnega nadzora nad gradnjo dveh sta-novanjskJh objektov ob Grablovičevi ulici (zazidalnl otok CS-1 Vodmat) v Ljubljani se določi Franjo Vlahek, gTad-beni tehnlk, zaposlen v DO Staninvest — TOZD za načrto-vanje ln organizacijo novogradenj. SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER fitevllka: 351-192/77 PREDSEDNIK Datum: Mlroslav SAMARD2IJA OBRAZLO2ITEV IMOS Ljubljana, Trg VIII. kongresa ZKJ št. 1, gradl ob Grablovičevi ulici dva stanovanjska objekta la trg. Po 49 členu zakona o graditvi objektov opravlja strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov za trg nadzorni organ, ki ga določi občinska skupščina, na območju katere se tatd ot Jekti gradljo. Ker Je gradnja v Vodmatu za trg, oddelek za gradbeoe in komunalne zadeve predlaga občinskl skupščtni, da za nadzor določi VLAHEK Franja, gradbenega tehnika, zapo-slenega v DO Stanlnvest — TOZD naCrtovanJe ln organlza-cijo novogradenj. VLAHEK Franjo, gradbeni tehnlk, Je zaposlen v DO Stanlnvest od Ieta 1966. Do leta 1973 je delal kot rajonski tehnik predvsem na investicijskem vzdrževanju objektov na območju občine Ljubljana Center. Leta 1970 Je opravll sttokovni Izplt za opravljanje strokovnega nadzorstva, kot predvldeva 40. člen zakona o graditvi objektov, ter lma izkušnje na področju nadzora nad stanovanjsko ln sprem-ijajoCo gradnjo. LJubljana, dne 20.4.1978 ODDELEK ZA GRADBENE 1N KOMUNALNE ZADEVE 31 DOGOVORl, Skupščlnska prlloga — Ureja sekretarlat Skupščine občlne LJubljana Center, tisk CGP DELO, Ljubljana, 4. maja 1978