i88
Listek.
razpravo o nedelji naslonil nauk o masnih obredih ter na prikladnih mestih vpletel še sv. zakramente (n. pr. pri binkoštih nauk o obredih sv, birme i. t. d), pozdravili bi lahko v okviru cerkvenega leta popolno »Liturgiko«, rabno pri šolskem pouku. V sedanji obliki pa bode vsekakor izpolnjevalo to delo jako častno nalogo kot pomožna knjiga dijakom, ki se nč6 katoliškega obredoslovja. Omikancu bode razjasnila marsikateri dan cerkvenega leta, zlasti pa bode ugajala duhovniku z obilico mnogovrstnega tehto-vitega zrnja,  ki ga lahko pridoma rabi na propovednici.
Slovanska knjižnica prinaša v svojem 9. snopiči povest iz življenja poljskega naroda, naslovljeno: »Žalostna svatba«, spisala Valerija Morzkoivska, poslovenil Pohorski, in črtico »Kako sem izpovedoval Turke«, češki spisal Jos. Holeček, poslovenil -j- Fr. Gestrin — Prva povest ni dosti prida ; tudi si nje uaslova glede" na vsebino nikakor nismo mogli raztolmačiti. — V 10. snopiči je natisnjena »O s ve ta«, dokaj zanimljiva povest iz ciganskega življenja v XV. stoletji, češki spisal Dragotin Sa, bina, poslovenil Radoslav Knajlič, in ličen obrazek s Slovaškega »S t rije Martine k«, češki spisala  Gabrijela Preissovd,   poslovenil f Fr.   Gestrin
Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr, Jakob Sket, c. kr. profesor. IV. Cena 80 kr. V Celovcu 1893. Tiskala in založila tiskarna Družbe  sv. Mohorja.  — Naučno   ministerstvo je že odobrilo  to najnovejšo   učno knjigo.
Slovenska Talija. »Dramatično društvo« v Ljubljani je razposlalo svojim članom 58. zvezek »Slovenske Talije«. Vsebina: 1. »Prenočišče v Granadi«, romantiška opera v dveh dejanjih, spisal K. baron pl. Braun, uglasbil K. Kreutzer, poslovenil Jožef Cimperman, priredil E. Gangl\ 2. »Čarostrelec«, romantiška opera v treh dejanjih, spisal Fr. Kind, uglasbil K. M. pl. Weber, preložil A. Funtek; 3. Prodana nevesta«, komična  opera  v treh dejanjih, spisal K. Sabina, uglasbil B. Smetana,  preložil A. Funtek.
Staroslovenski spomeniki. Prejeli smo brošurico z naslovom: Nikolko bhlkžki Vbrhu staroslovinskifk pametuici otto D-rv V. Oblaka, (Otpečatano iz6 IX kn. Sbornyk% za narodni umotvorenija, nauka i knižnina). Sofija. Državna pečatnica 1893.« — O tem delu, v katerem g. dr. Oblak razpravlja staroslovenske spomenike, utegne naš list o priliki   priobčiti posebno   izvestje.
»Zur Wiirdigung des Altslovenischen«, tako se imenuje razprava, katero je g. dr. V. Oblak priobčil v 3. zvezku ,,Archiva:< za slovansko filologijo, knjiga XV., str. 338. — 370. Ondu razpravlja mimo drugega o cod. Suprasliensis in o Glagol. Clozian. ; sosebno zanimljivo pa je zaduje, t. j. VII. poglavje o domovini staroslovenščine; zakaj baš glede" na to vprašanje je treba dandanes  soditi bistveno  drugače nego pred 20 leti.
Iz šolskih izvestij. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu nam je poslalo letno poročilo za šolsko in gospodarsko leto 1892./93. Slovenski in nemški pisano poročilo obseza I Poročilo o šoli; II. Gozdarstvo; III. Poročilo o stavbah; IV. Izkaz pridelanih poljščin leta [893./94. — Knjižici je pri-dejana slika tega deželnega zavoda, posebna priloga pa obseza tri lično izvedene načrte (šolsko posestvo na Grmu,  šolski   vinograd v Cerovcih in šolski   vinograd v Trški gori).
Razpis pisateljske nagrade. Ocenjevalni odbor za mladinske spise pri »Zavezi slovenskih učiteljskih društev« razpisuje nagrado 100 kron za najboljšo povest slovenski mladini Nagrada je darilo g. prof. A. Bezenška v Plovdivu, ki zahteva, da bodi spis poučne vsebine v versko-nravnem zmislu, snov pa mu bodi, če mogoče, vzeta iz domačega življenja na kmetih. Pisatelju je lahko primer Slomškova povest »Blaže in Nežica«, kar se tiče zloga in snovi; izbere si pa tudi lahko navadno obliko povesti ali obliko dvogovora. Poleg obče didaktiškega zmotra se naglašaj v povesti spoštovanje do vere, ljubezen    do   nžroda in do bližnjika.    Povest ne obsezaj    menj   nego tri in ne več nego