21
Naši dopisi.
Iz Steina ob Donavi 9. januarja. — Ne samo lansko leto, ampak tudi letos skorej po celih deželah razsajajo silne povodnje. Na staro in novo leto je tukaj nepre-nehljivo dež lil. Stopil se je silni sneg po gorenjih avstrijskih, solnograških in tirolskih hribih, in tako so na-rastli reki Inn in Traun, kakor tudi drugi potoki ia pomnožili glavno reko Donavo. Donava je izstopila čez svoje brege in potopila mesta, vasi, polje in travnike*
22
Tukaj pri mesti Stein narastla je Donava 4. t. m. zvečer do 5*42 metrov, razširila se je po celem mesti. Samo s čolniči je bilo mogoče prihajati od poslopja do poslopja. Prebivalci tega mesta so begali v prva in v druga nadstropja, po dva iu trije prebivalci stisnili so se skupaj v eno sobo. Tudi pošta je izostala, ker ceste ob Donavi bile so pod vodo. Tudi most, kateri pelje od mesta Stein do mesta Mautern, bil je zaradi lesenih konstrukcij v silni nevarnosti. Marsikdo se ni upal čezenj iti. Ravno pri tem mostu preživeli smo pred dvemi meseci silno nesrečo. Parna ladija „Kronprinz Rudolf" z vlakom „Almas" zadela je enajsto kozo (stolp) tega mosta. Porušila je tudi dve osebi, kateri ste ravno šle iez tisti stolp, s stolpom vred v globočino hladne Donave. Ena oseba se je vendar rešila. Škoda znaša do 9000 gold., ta most oskrbuje država in je edini leseni most ob celi Donavi. Dobro bi bilo, ko bi se tudi tukaj sezidal trdneji iz železa, ker tu so tri lepa mesta Krems in Stein na levem in mesto Mautern na desnem bregu Donave. Prebivalci so večidel vinorejci. Pride veliko vinskih trgovcev iz Štajarskega in iz drugih krajev, kateri morajo s težkimi vozovi čez ta leseni most. Oplazila je tudi te ta nesreča. Prebivalci omenjenih mest niso bili samo ^brez pošte od severne, ampak tudi od južne strani. Železna cesta (Kaiser Frauz-Josefs-Bahn) je tudi po povodnji poškodovana in tako smo kakor zaprti od vseh strani. Ni novin, ni pisem in drugih reči dočakati po^poštah. Do danes se je Donava vendar nekoliko vtekla, tako, da je vendar mogoče po mestu Stein po suhem hoditi. Toda hudo je razsajala, groza človeka obide, ako ogledava ulice, hiše in stanovanja. Vse odrto in polno nesnage. Občina Stein ima mnogo posla s cesto ob bregu , kakor tudi z drugimi ulicami. Uže je to tretja povodenj v petih letih, kar tukaj bivam.
iz Gorice 14. jan. (Izv. dop.) Najvažneja novica o našem domačem življenji prešlega ledna je ta, da je, kakor sem zadnjič poročal, naše polit, društvo ;,Sloga'' 11. t. m. zvabila k občnemu zboru nekaj nad 30 rodoljubov vsake vrste, in je napovedane predloge zbor enoglasno sprejel. Po takem imajo se osnovati v Gorici otročji vrti, začetkom eden, pozneje pa več, po moči dohodkov. Društveni odbor ima nalogo, da stori potrebne korake za dovoljenje otročjih vrtov, in da nabere prostovoljnih darov v pokritje potrebnih stroškov. V dotiki tega sklepa je zborova resolucija, da se naučno ministerstvo naprosi, da napravi pri tukajšnjem izobra-ževališči za učiteljice poseben tečaj za poduk v vodstvu otročjih vrtov in da ustanovi pri istem izobraževališči slovenski otročji vrt. — Sklenil je na dalje zbor, odposlali peticijo do naučnega ministerstva in na državni zbor, da i>i se jezikova ravnopravnost izvršila tudi v naših šolah, kjer se, kakor na zgorej, tako tudi na zdo-lej, samo nemški podučuje. Prošnja, ki se je pri nas uže tolikokrat ponavljala, ima to pot nekoliko spremenjeno lice in obseza tele točke: 1. naj se vpelje na c. kr. deški šoli v Gorici v vseh 4 slovenskih razredih slovenski kot učni jezik; 2. a) naj se vpeljejo na c. kr. gimnaziji in c. kr. realki v Goric^ vštrični razredi s slovenskim kot učnim jezikom v vseh predmetih in naj se ohrani v vseh razredih nemški jezik kot obligaten predmet; 2. b) ali pa naj se prestrojite c. kr. gimnazija in C. kr. realka v Gorici v dve c. kr. realni gimnaziji s slovenskim kot učnim jezikom za vse predmete v vseh razredih na eni realni gimnaziji, z laškim kot učnim jezikom v vseh razredih za vse predmete pa na drugi realni gimnaziji. Nemški jezik naj bi se podučeval kot obligaten predmet na vseh razredih obeh realnih gimnazij; 3. naj se vpeljejo na c. k. dekliški šoli, ki je združena z izobraževališčem za učiteljice v Gorici, 4 vštrični razredi s slovenskim kot uč-
nim jezikom v vseh predmetih; 4. naj se vpeljejo na C. k. izobraževališči za učiteljice v Gorici vštričui raz-redi s slovenskim u(^nim jezikom, v vseh 4 razredih in v vseh predmetih in z nemškim jezikom kot obligatnim predmetom v vseh 4 razredih. — Kot gospodarsko-točko je zbor sprejel ta predlog: j,Občni zbor priznava nujno potrebo in korist ljudskih posojilnic in izvoli osnovalni odbor z nalogo, da ustanovi „Goriško ljudska posojilnico" po uže izdelanih pravilih, ki se mu izročijo.
V  osnovalni odbor so se izvolili: dr. Nik. Tonkli, dr. Aleksij Rojic, čast. g. Matija Kravanja, dr. Anton Gregorčič , prof. Berbuč. Konečno se je izvolil nov odbor društva „Sloga". Dr. Jos. Tonkli je zopet izvoljen za predsednika, dr. Anton Gregorčič pa za podpredsednika-
V  odboru sede še ti gospodje: Andr. Jeglič, Fr. Povš^, dr. Nik. Tonkli, dr. Aleksij Rojic, Jož. Nanut, dekaa Peter Kobal, Jož. Mašera in Andr. Kocijančič.
(Konec prih.) Z Motnika 13. jan. — Kakor je znano, je c. kr. poštno hranilnično vodstvo na Dunaji z 12. dnem tega meseca vvedlo po nekterih naših poštah poštne hranilnice. Država naša je s tem o napredku precejšen korak naredila ; tako se da sčasoma kapital oderuhom iz rok izviti in korist od njega za-se obrniti — to je njena misel z napravo poštnih hranilnic. Sedaj nam ni dru-zega misliti, ko čem več bo vložnic, tem boljše bo za državo in za državljane. ker bodo gotovo v par letih milijone nesle, se bo naš kredit mnogo povišal.
Nezmerne koristi pa je tudi za občinstvo. Čeravna bo dobival le 3 procente obresti, je še zmirom na korist vložniku zato, ker so vsa občila, kar poštno vlož* nikovo hranilnico zadevajo, poštnine prosta. Mnogim se bo po tej napravi ponudila varčnost, ko bo imel vsak priliko, denar v poštno hranilnico v domačem kraji vložiti , ker navadni ljudje na deželi niso v pisavi tolika izurjeni, da bi po pošti sami v mestno hranilnico denar pošiljali; posebno ne kaže majhne zneske tako pošiljati^ še manj pa nalašč iti dva ali tri dni daleč.
Učiteljem kakor starišem je nova prilika dana, pa poštnih hranilnicah svojo deco k varčnosti napeljevati^ ker ravno v varčnosti obstoji naša bodočnost.
Z Dobrove pri Ljubljani 15. jan. ~ Včeraj imelo je tukajšnje bralno društvo svoj letni občni zbor, v katerem se je volil nov odbor. Izvoljen je bil za predsednika dr. P oklu k ar, za njegovega namestnika župan Jože Zoreč, za tajnika in blagajnika Peter Cebin^ učitelj, za odbornike pa Fr. Marinko, Jernej Pleško^ Matija Erbežnik in Matija Grap ar. — Gosp. župnik Jernej Babnik prosil je, ga za zdaj oprostiti od od-borništva zarad bolehnosti.
Društvo šteje 66 udov. Dejanski in častni ud bil je tudi pokojni dr. Bleiweis in prav zanimiv je spominek, katerega hrani naše društvo od njega, v katerem piše do društvenega prvomestnika za dan otvorjenja društva dne 11. aprila 1875. leta, omenivši poprej, kaka zelo obžaluje, da mu ni moč osebno vdeležiti se te slovesnosti , ker je poprej obljubil, vodit prvi zbor ravna ta dan odprte čitalnice bizoviške.
Pismo glasi se dalje tako-le: „Ker po takem morem le v duhu pričujoč biti pri Vaši slovesnosti, zato, pre-častiti gospod prvomestnik, prosim Vas naznaniti zbranim Vašim Dobrovčanom prisrčno moje veselje, da so ustanovili bralno društvo, to je, narodni dom za poduk in pošteno razveseljevanje; — recite jim, da na poduku dandanes svet stoji, po katerem si tudi kmetijski gospodarji zamorejo pridobiti potrebnih vednosti, da jim zemlja več dohodkov nese, kajti davkov in drugih potrebščin je čedalje več, kmetovalec pa, ki ima le kakih 5 ali 10 oralov njiv in travnikov, zemlje ne more raztegniti na 15 ali 20 oralov; al podučen po skušnjah
23
drugih,  ki se po svetu  delajo,  zamore povzdigniti in pomnožiti dohodke na dvakrat ali trikrat več.
Pripomoč za pridobitev mnogovrstnih koristnih podukov v gospodarstvu pa mu dado za malo soldov čitalnice ali bralna društva po bukvah in časnikih dobrih.
Pa še na drugo stran so bralna društva velike koristi. Vsaj tudi vrli naši Dobrovčani vedo, kako gosenice nemškega brezverstva predrzno skušajo objedati drevo naše svete vere, in kako lahko neumnega človeka osleparijo krivi preroki. Kdor pa bere poštene časnike in bukve, stoji kot skala trden, na kateri se razbije naval zapeljivcev, ki se tudi med poštene kmete silijo.
Povejte jim to, prečastiti gospod prvomestnik, v mojem imenu, pa prosim Vas tudi, da me vpišete med ude Vašega društva, kateremu bom tudi rad kake bukve podaril za bukvarnico njegovo.
In naposled recite danes zbranim udom tudi to, da jim naše starodavno geslo: „vse za vero, dom in cesarja" zmirom in povsod sveto ostane; to geslo bode naj tudi čitalnici Dobrovski streha, pod katero se bodo varno in srečno shajali.
Živila čitalnica Dobroviška!"
Tukaj začela je zima zelo pobirati stareje ljudi, v praznikih umrl je 821etni starček Rupuikov, pretekli teden pokopali so najstarejo osebo v fari, 951etno ženico 1 Gaberja, k zadnji nedelji pa ste zopet nagloma umrli Zdešarca, svakinja pokojnega kanonika Savašnika, in pa Selančkovka, žena odličnega sadjerejca Franc Bizjaka.
Še eno imam danes potožiti. Kedarkoli je v Ljubljani živinski somenj, pritepe se cela truma ciganov, pod njihovimi rokami gine pa, kakor znano, vse; nekaj beračijo, nekaj prisilijo, večidel in kolikor morejo, pa kradejo, posebno obleka in kuretina jim diši. Naj vendar gosposke take dni napotijo žandar-jev k nam, da jim malo podkurijo! Sicer bilo bi pa res čas, da bi se ciganom enkrat za vselej nemogoče storilo vlačuganje po naših deželah!
Iz Železnikov 13. jan. {Zima; bolezm.) Po besedah mojega zadnjega dopisa v „Novicah" dozdaj v resnici letošnja zima še ni bila prehuda. Sneg, ki je bil padel k božičnim praznikom, in kateri bi bil za silo tudi služil v dober sninec, ako bi bilo ostalo mrzlo, je bil čez malo dni zopet skopnil. Te dni nas je vnovič zagrnila pHtva snežna odeja. Da bi obležala vsaj za mesec dni! če si po naših krajih želimo o tem času snega, je stvar čisto naravna. Ruda, oglje in lesovje se z visocih gora dovaževati zamore po večem le po snincu; če tega ni, ljudje nimajo dela, pa tudi zaslužka ne. Obojega pa «0 potrebni. — Želimo si pa pri nas bolj mrzlega zraka tudi zarad vladajočih bolezen po nekaterih krajih naše doline. Koze, ki so rogovilile prej precej hudo okoli našega trga, vgnjezdile so se zdaj tudi k nam. Poskušala pa je pri otrocih tudi davica; toraj nam je tukajšnja šola začasno zaprta.                                             J. L.
Iz Ljubljane. Gosp. deželni predsednik Winkler vrnil se je preteklo nedeljo z Dunaja, kjer je imel uradno opraviti. — Dunajski časniki ugibali so vsled migljeja iz Ljubljane, ali nima to potovanje zveze z razpustom kranjskega deželnega zbora? To ugibanje samo kaže dosti jasno, da uže „vitežki patrioti^ sami previdijo in čutijo, da so nemogoči za prihodnje, da je sedanji deželni odbor trn v zdravem mesu našega političnega življenja, ki mora proč. — Naši nemškutarji čutijo bližnji konec svoj, in zato še divjajo, kakor besni. — Naj le malo še potrpe, rešitev se jim bliža bolj in bolj, in ako bodo prihodnje volitve proste, kakor smemo pričakovati, potisnili se bodo naši junaški „Deutschkrainerji" v tisti kot, za katerega se imajo zahvaliti deželnemu volilnemu redu pri našem tako imenovanem „velikem posestvu".
Brez tega privilegija bi jim tudi oni kot ne pripadel več. — Tedaj le malo še potrpite, kmalu pride dan rešitve!
—  {U6UelJ8tvo naSe debele) prikazuje Čudne, žalostne izrastke: zadnji deželni zbor imel je povod zarad nadzornika Linhardt-a interpelirati c. k. deželno vlado. Vlada obljubila je one znane zadeve preiskati, pa o vsem tem se ni culo nič več. — Upamo, da se vendar vsi oni Linhardtovi čini v kočevskem in črnomaljskem okraji niso vtopili v morje pozabljenosti, katero se ime* nuje uradno „ad acta" ali po domače „pod klop!"
Pa tudi njegov naslednik v Kočevji, c. kr. nadzornik Spin tre, neki ne kaže ravno izredno dobrih lastnost za nadzorovanje, ako je res, kar se je brala v časnikih, da je bil uže enkrat obsojen zarad zoper-postavnega strahovanja v šoli, in da mu preti še nekaj tacega.
Najbolj žalostno pa je to, kar se je zadnje dni bralo v časnikih, da je bil še le to jesen imenovan podučitelj Ž.... v Šiški v zapor dejan zarad veče sleparije izvršene z dvema tovarišema pri gospodarji kamniškega okraja. — Da se kaj tacega zgodi pri učitelji, za čegar službo se je neki potezavalo zelo veliko prosilcev, strmi ves svet in poprašuje se po pravici: Kam pridemo z odgojo naše mladine, ako se ne bodo strebile s strogo roko množeče se pleve med našim, sicer po zaslugi pohvaljenim učiteljstvom ?
—  Včerajšnja „Laibacher Zeitung" zopet odgovarja tukajšnjim nemškutarjem, ki se pritožujejo v svojem lističu, da uradni list ne brani uradnikov, katere baje napadajo slovenski listi. — „Laib. Zeitg." o tej zadevi med drugim piše: „mi se tedaj ne potezavamo za urad-nike, Ki svoj poklic in svoje prisege tako zelo prezirajo, da se javno družijo s propagando zoper vlado, da nastopajo kot agitatorji za stranko, katera hoče propad vlade in ostaja njenim pomirljivim namenom nasproti na stališči trdega zanikovanja". — Dalje: „Ako nekateri uradniki — in teh je hvala Bogu le malo — ne vstre-zajo spravljivim namenom vlade, ako se dajo voliti v agitacijske odbore, ako se vdeležujejo shodov, pri katerih se vladi izreka nezaupanje, ako pripomorejo pri ščuvanji in se tako izpostavljajo pritožbam zoper se, bila bi velika hiba, da! prav proti naši dolžnosti, ako bi take uradnike, ki ne ravnajo po namenih vlade, jemali v svoje varstvo."
— (Sokolova ^maskerada*^) vršila se bode letos v prostorih prejšnjega strelišča. — Kakor čujemo, delajo se za njo uže velike priprave in se je nadejati, da bode tudi letos prav mnogobrojno obiskana. Taisto zopet v čitalnici prirediti, stavile so se Sokolu nekake zapreke po policiji, in to zarad pretesnih prostorov.
—  (^Brenceljna^ 1, stetj.) je prišla včeraj na svitlo v prav lepi obleki, z mikavnim gradivom in dvema ve-čima podobama o laški ;,irredenti".