LJUDSKI GLAS
== POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. =
Izhaja vsak petek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4’50 in na mesec K 1'50. Posamezna številka stane 40 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in „LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska
Učiteljska tiskarna.
naslavljati na: ulica 6, I. nadstr.,
Le vkup, le vkup uboga gmajna!
Ta klic ]e šel pred štiristo leti kakor vihar po slovenski zemlji in zbiral naše kmete v armado za boj proti njegovim tlačiteljem graščakom. Kmetje so zgrabili za kose, cepce, vile itd. in v plamen so se zavili gradovi, ki so predstavljali našemu ljudstvu najgroznejšo sužnost. Žal, da so bili vsi ti kmetski punti, katere smo že nekoč opisali v našem listu, vedno združeni v krvi in kmet izročen še večji sužnosti, izkoriščanju in trpljenju nego preje.
Tudi danes kmet še ni oproščen sužnosti, izkoriščanja in trpljenja. Podrla se je sicer večina gradov in izginila večina graščakov, ostali so pa novi izkoriščevalci, ki sede danes po ponosnih mestnih palačah. To so v prvi vrsti veliki bogataši, kapitalisti, ki s svojim denarjem obvladujejo vse gospodarsko in politično življenje. Kmetov boj za osvobojenje torej nikakor še ni dobojevan; obratno ta je postal važnejši kakor je bil pa kedaj popreje.
Minili so časi, da bi zaklicali našim kmetskim množicam naj zagrabijo za cepce, kose in vile ter naj gredo za nami v boj za svoje osvobo-jenje. Razredni boj, to je v našem slučaju revnega malega kmeta proti kapitalistu v današnjih časih ne da nič več voditi s takim orožjem. Moderne razredne boje more voditi le organizacija.
To so že davno izprevidele vse stranke, zlasti klerikalci, ki so napeli vse sile, da bi zapeljali našega, že tisočkrat osleparjenega in prevaranega kmeta v svoje organizacije, kjer so ga vlekli za nos, kakor se jim je zljubilo. Sedaj pa tudi naša stranka ne more in ne sme več molčati. V zadnjih številkah našega lista ste videli, kako ostudno igro igra z našim ubogim kmetom v Belgradu klerikalna stranka in preveč se nam smili naš ubogi bajtar, kajžar, mali kmet, izkoriščani hlapec in dekla, da bi ga še dalje pustili v rokah klerikalnih sleparjev.
Prišel je dan, da mora izpregovoriti tudi naša stranka ter združiti ogromne množice revnega kmetskega ljudstva v močno organizacijo, ki bo vodila neizprosen boj za svoje osvobojenje, boj za osvobojenje kajžarja, baj-
kSuP-osla in male£a kmeta od velikih kieri-in v o^,n I,beralnih gruntarjev, boj z gospodo varovi^? za Pravične davke in starostno za-kfmitai; ,e’ ^oj kmetskega reveža z velikim 1 ^ 'zrnom, ki danes obvladuje vse politično
in gospodarsko življenje. Minili so časi, ko so imeli po naših občinskih odborih le bogataši, gruntarji, štacnarji in birti vso besedo. Če je bil bajtar dober za strelske jarke in je dober za plačevanje davkov, bo dober tudi za to, da bo imel v bodoče primerno besedo v občinskem, deželnem in državnem gospodarstvu.
Nič več se ne damo odirati zlasti od klerikalnih in liberalnih štacnarjev!
V tovarni stane n. pr. 1 kg sladkorja 2 K. Od tovarne ga kupi veletržec, ki ga prodaja srednjemu trgovcu po 4 K. Srednji trgovec pa prodaja malemu trgovcu na deželi po 6 K, mali trgovec pa kmetu po 8 in več kron. Konec mora biti takemu nesramnemu odiranju revnega kmetskega ljudstva!
Tu smo navedli le najglavnejše naloge, ki jih ima rešiti naša bodoča organizacija. Posameznik ne premore ničesar, združeni bomo zmogli vse, vsaj nas je ogromna množica.
Skrajni čas je tedaj, da osnuje tudi naša stranka močno in veliko kmetsko organizacijo, ki bo osvobodila naše revno ljudstvo po deželi klerikalnih in liberalnih krempljev. Njen namen bo gospodarsko in politično osvoboditi našega malega kmeta, bajtarja, kajžarja, posla in malega obrtnika.
Kmet Matija Gubec je nekoč stopil na čelo slovenskega kmetskega ljudstva in ga vodil v boj proti njegovim tlačiteljem. Podlegel je in graščinski rablji so ga kronali kot „Kmetskega kralja* z razbeljeno krono v Zagrebu na razbeljenem prestolu. Njegov spomin pa med našim ljudstvom še ni zamrl in ne bo nikdar zamrl. Naj živi dalje v organizaciji revnega socialističnega kmetskega ljudstva; zato imenujemo to našo novo organizacijo
Gubčeva zveza.
Poživljamo vse naše prijatelje, da se izjavijo o tej novi organizaciji in pošljejo „Ljudskemu glasu* svoje predloge, ki jih bo gotovo z veseljem objavil.
Opombn uredništva. Z veseljem bomo objavili vse tozadevne prispevke; vsaj se zavedamo, da naše revno kmetsko ljudstvo kar nie vee ne bo moglo izhajati brez organizacije, zanj ni prostora ne v klerikalni „Kmetski zvezi" ne v liberalni „Kmetski stranki". Izjavljamo, da bomo v kratkem priobčili tudi načrt programa in organizacije predlagane „Gubčeve zveze" in poživljamo vse naše prijatelje po deželi, da že danes mislijo na to našo prepotrebno organizacijo.
Ne barantaite za nas!
BelRrajska vlada je v velikih škripcih. Že v sadnji številki smo povedali, da detnokratje s socijalisti nimajo toliko po-vlanciv da hi lalik * v'adali na svojo roko. Tega se radikalno - klerikalna- opozicija dobro zaveda, zato pa tudi nagaja vladi kjer in kolikor more. Vsled velikega števila opozicijonalnih poslancev v sedanjem neizvoljenem parlamentu lahko opozicija celo prepreči vsako parlamentarno delo, če enostavno izostane iz parlamenta in se ne udeleži sej, ker je po opravilniku določeno, da mora biti navzočih pri razpravljanjih in veljavnih sklepanjih vsaj polovica vseh poslancev in toliko jih sedaj vladajoči stranki ne premorete
Kaj torej storiti?
Ostala je edina možnost, pogoditi se še s kako drugo stranko, da stopi v vlado in da se s tem ustvari v parlamentu močna vladna večina. Najnevarnejši so bili seveda vladi srbski stariradikalci, ker so ti druga največja stranka v parlamentu in ker so ti zmožni posluževati se v političnih bojh največjih divjaštev.
»Demokratska zajednica« se je zato začela seveda pogajati najprej z njimi. Naravnost nezaslišano pa je, da je tvorila najbolj kočljivo prepomo točko — agrarna r e fo r m a. Že liberalni načrt liberalne reforme je tak, da smo ga sprejeli socijalisti le v največji sili in nam ta v ureditvi agrarnega vprašanja v Jugoslaviji nikakor še ni zadnji in končni korak, ampak šele prvi. Stariradikalci pa o kaki ureditvi agrarnega vprašanja prvotno sploh niso hoteli ničesar slišati in so hoteli, da razni Judje ter mažarski grofje in baroni obdrže še nadalje deset in desetti-soče oralov zemlje, med tem ko mali kmet umira lakote.
Ko so stariradikalci uvideli, da stoji sedanja vlada .lede agrarne reforme trdno in neomajno, so začeli — barantati, barantati za kožo našega malega kmeta. Mi kličemo in rotimo gospode, ki vodijo v Belgradu ta pogajanja in to barantanje, naj ne napenjajo strune preveč. Naše ljudstvo hoče pravične agrarne reforme in ne pozna v tem oziru prav nobenih kupčij. Pravična agrarna reforma in demokratičen volilni red sta bila glavna pogoja, pod katerima smo stopili socialisti v vlado in kakor hitro bi se hotelo ti dve stvari na kak način potlačiti, je z našim sodelovanjem seveda konec.
Vlada, ki bi hotela omalovaževati ali pa celo prodati življenske koristi našega
LISTEK.
ALBIN LAJOVIC:
Pri težkem kmetu.
(Dalle.)
Smer agrarne reforme določa razmerje posestnika, bolje zemljedelskega podjetnika do zemlje, ki jo obdelava. Splošno vpeljano razmerje, ki se je tudi povsod najbolje obneslo je razmerje zasebne lastnine, t. j. poljedelec je neoporečen gospodar zemlje, ki jo obdelava in more ž njo napraviti, kakor se mu zdi potrebno. Pri vseh drugih zemljedelskih podjetnikih pa, ki imajo zemljo samo v začasnem najemu, ali kjer jim je dana v dosmrten užitek itd., opažamo jasno in ostro začrtano stremljenje dobiti zemljo v svojo posest. To pa zopet ni nič drugega kakor glad po koščku zemlje, o kterem sem zadnjič govoril
Zasebna lastnina zemlje je potemtakem glavni porok za najuspešnejše obdelovanje, izboljševanje in intenzivno izrabljanje zemlje. Posestnik sam je pri tem najbolj prizadet, svojo čast ix)loži na tehtnico samo zato, da obdela polje čim naj-
Ijudstva, bo zadela na največji odpor socialne demokracije it. ;a natm bo šel ves narod. Glasno in jasno zato kličemo gospodom v Belgradu:
ne barantajte za nas.
Ob tej priliti ne moremo kaj, da ne t i izrazih i.ajglofcljegr porade vanju onemu delu našega zapeljanega kmetskega ljudstva, ki je organiziran v klerikalnih »Kmetskih zvezah«, saj nismo nikdar niti v sanjah pričakovali, da bo padla ta stranka tako globoko, da se bo upala zvezati v Belgradu s staroradikalci in roko v roki nastopili z njimi proti agrarni reformi. Da, smilijo se nam ti osleparjeni ljudje, saj so tudi oni del našega naroda, zato poziv-Ijemo in kličemo vse naše prijatelje, idite med ljudstvo in povejte jim, kako ostudno kravjo kupčijo vganjajo njihovi klerikalni poslanci v Belgradu z revščino našega izkrvavelega malega kmeta.
Dopisi,
Vrhnika.
Že osem let stari občinski odbor, katerega je zvaril sedanji šenpeterski župnik Vovko & Co., in v katerem je še veliko dr. Šušteršičevih plev, je izvolil vrhniškega zdravnika drja. Marolta za župana. Pod njegovim »flajštrom« se bo odboru sicer podaljšalo življenje, vsekanih ran se pa ne bo moglo zaceliti, katere sta pri-zadjala v glavnem bivša župan in tajnik.
Iz Št. Lovrenca na Pohorju.
Večkrat smo Vam že pisali o naših verižnikih, vojnih dobičkarjih in oderuhih, danes Vam sporočimo še enega, in to je podpolkovnik, oziroma k. u. k. Oberst-leutnant zmagoslavne avstro-ogrske armade Karl Biittner. Ni nam mislim treba še posebej povedati, da zna ta gospod le soldaško nemščino. Podedoval je neko posestvo in sedaj najnesramnejše izrablja in odira svoje delavce, da je groza. Najem-ščino zviša skoro vsak mesec. Opozarjamo poverjeništvo za agrarno reformo na tega avstrijskega oficirčka, da naredi red, sicer mu bomo zaigrali sami prav neprijetno narodno himno.
Iz Mežiške doline.
Z ozirom na dopis v Večernem listu, v kojem se kritizira delovanje naših so-drugov pri Miesstaler Wirtschaftsvereinu pojasnjujemo, da je društvo prišlo v neugoden položaj samo vsled prevelikih nakupov masti in moke po previsokih cenah. Te nakupe je posredovalo že prejšnje vodstvo Miesstaler Wirtschaftsvereina v zvezi z aprovizacijskim odborom za Mežiško dolino. Naših sodrugov iz vodstva, ki so
BPBgHgiiPiMjtfBii'"' 'm WLijIgiirjniOIITi]L~ I	1 --- —
skrbnejše in najsi dela potem od zore do mraka poleti kot pozimi
Na drugi strani pa je baš zopet zasebna lastnina prenevarna za normalni, zdrav razvoj gospodarskega življenja in to radi tega, ker je preraznolično razdeljena na posamezne osebe, veleposestva, latifundije, če postanejo zasebna last, naravnost požro malega in srednjega kmeta. Tu mora slednjič poseči država vmes in ustvariti zdravo podlago za razvoj kmetijstva, treba da napravi premišljeno predlogo o agrarni reformi.
Slišijo se različni predlogi in mnenja se krešejo, da lete iskre na vse strani. Tisti, ki so prepričani, da je edino zasebna lastnina porok zdravega in mogočnega napredka v poljedelstvu, predlagajo:
1.	Vsa veleposestva nad gotovo izmero (100 ha orne zemlje) naj se odkupijo in razdele.
2.	Pri razdelitvi naj se ozira v prvi vrsti na tiste samostojne posestnike, ki imajo manj kot 5 ha zemljišča; njih posestvo naj se poveča na eksistenčni minimum t. j. 5 ha.
3.	Preostala zemljišča in gospodarska poslopja se naj v krajih, kjer še ni gospodarskih šol porabijo za ustanovitev
društvo dobro in požrtvovalno vodili ue zadene nobena krivda. Oni so poskrbeli tudi pravočasno za to, da ne bodo trpeli člani društva nobene škode, ker bodo priskočile društvu naše gospodarske organizacije na pomoč.
Iz Semiča.
nam pišejo: Naši liberalčki se kaj' penijo jeze, ker jih naš dragi »Ljudski glas« tako j>ošteno krtači in odkriva njihove grehe. Zlasti jih je zbodel zadnji dopis, zato sedaj prosijo in beračijo okrog, da jih pustimo v miru. Žal ne morejo izslediti dopisnika. Nekateri mislijo, da je to naš delavni sodrug Honigsman in so celo že grozili, da ga pretepejo, a mi jim odkrito povemo, da je sodrug Honigsman pri teh dopisih tako nedolžen, kakor ljubljanski župan dr. Tavčar pri boljševiški revoluciji na Mažarskem. Upamo pa, da sodr. Honigs-mana ta sumničenja ne bodo oplašila, saj njega liberalci premalo brigajo. Pri prvem našem sestanku je bilo navzočih tudi nekaj liberalčkov. ki so močno vihali nosove, a ugovarjati seveda niso upaii.Prlhod-njič bomo poročali kako se bodejo naši dični Sokoliči obnašali pri svojem zletu v Semiču.
Po svetu.
Mirovna pogodba
z Nemško Avstrijo, ali kakor se bo odslej zvala le Avstrija, je bila podpisana preteklo sredo v Parizu. Tako je dobila Jugoslavija pravi mir, ki se tiče nara vnost tudi nje, saj mir z Nemčijo se nas ni tikal bogve kaj. Na meji proti Avstriji imamo torej sedaj mir in gotovo ni nobenega pametnega Jugoslovana, ki ne bi želel živeti odtlej in za vse bodoče čase z Avstrijci v
miru In prijateljstvu.
Dovolj imamo vojska, dovolj prelivanja krvi, odslej moramo začeti življenje med seboj kot ljudje, in r.ič več kot divje zverine, saj bo to vendar v obojestransko korist. Zopet se mora ustvariti reden promet
saj imamo mi tisoč stvari, zlasti živila, ki bi jihlahko za drag denar prodali Avstrijcem in mi krvavo rabimo na drugi strani tudi tisoč stvari, zlasti tovarniških izdelkov, ki jih ima Avstrija v izobilju.
Pa preidimo k mirovni pogodbi sami.
Meje
so ostale večji del neizpremenjene, kakor smo jih opetovano sporočili. K Avstriji bodo pripadale severna Tirolska. Predarel-ska, Solnograška, gorenje in dolenje Avstrijska, severna Koroška, severna Štajerska in del zapadne Ogrske. Izgubili bodo
vzornih, naprednih gospodarskih šol nižjih in srednjih.
4. Kar še ostane naj se porabi za invalidne skupne domove z lastnim gospodarstvom.
Nasproti tem zahtevam agrarne reforme stoji druga, ki pravi, da je zemlja državna in vseh last, zato nima nihče pravice prilastiti si jo, temveč ima vsakdo le razmemo pravico do pridelkov, ki zrastejo na njej. Iz tega nujno sledi, da se vsa veleposestva razlasti in kolonizira, odnosno da se osnuje gospodarska društva, ki prevzamejo obdelavo zemlje. Vsak član mora delati, dobi na njega pripadajoči del pridelkov, seveda samo toliko kolikor jih porabi zase in družino, ostanek se pa proda. Upravo teh gospodarskih društev vodijo upravni gospodarski Uradniki, ki jih izvolijo in nadzirajo društveniki. Vsakemu članu zgradi društvo tam, kjer je potreba seveda, primerno hišico. Ves gospodarski inventar je društvena last, zemlja je pa državna. Kdor pa želi zemljo dobiti v najem more za njo prositi in njegova prošnja se mora vpoštevati.
Oglejmo si oba predloga malo natančneje.
Avstrijci na ta način več milijonov svojih I nemških rojakov. Okrog: tri milijone jih bo samo v Ceško-slovaški republiki , zelo mnogo jih bo prišlo pod Italijane, zlasti ua Tirolskem, nekaj pa tudi pod Jugoslavijo. Avstrija bo mnogo manjša nego Jugoslavija in bo štela komaj polovico toliko prebivalcev, kot Jugoslavija, to je 6—7 mžil-jooov.
Na Koroškem
se bo vršilo v južnem delu ljudsko glasovanje čez 3 mesece po podpisu mirovne pogodbe, torej sredi decembra. Kakor stoje stvari danes, smemo z gotovostjo upati, da se bo južna Koroška izrekla za nas.
Na Štajerskem
gre meja tam. kjer stoji naše vojaštvo že več mesecev, le severni breg z mestom Radgono so prisodiK Avstriji. To so torej meje, o drugih določbah poročamo prihodnjič.
Rumuni
postajajo vedno nesramnejši in bi najraje podjarmili in oropali kar vso vzhodno Evropo. Zahtevajo pol Mažarskc, ves Banat in vrag vedi kaj še vse. To je začelo presedati tudi že mirovni konferenci, ki je sporočila Rumunom. da ne dobi nobene vojne odškodnine, če se ne bo pokorila njenim sklepom. Baje so ji poslali tudi že ultimatum.
anEBHMEnEaeagBaHBBassBanaEasBMSBMH
ss Iz naše države, z
V Bel gradu so sc menda sporazumeli >n vstopijo v vlado tudi staroradikalci, ki dobe baje 5 ministrov. Sestava nove vlade bo javljena v kratkem. Kako stališče bodo zavzeli socialistični poslanci, še ni jasno.
Klerikalne goljufije. Komisija, kateri je bila poverjena likvidacija gospodarstva pri bivšem kranjskem deželnem odboru je končala svoje ddo in prišla na sled velikim n črednostim in goljufijam, ki so »ih vganjali klerikalci pri tem svojem koritu.
Občinske volitve se vrše še to jesen.
Zaradi Reke. Italiji se rundi za rešitev Jadranskega vprašanja ter pritiska na mirovno konferenco. Francoski časopisi poročajo. da je med Rimom in Parizom glede Reke dosežen sporazum ter čakajo na odobritev Amerike, nakar se razglasijo vse podrobnosti.
Naše posojilo v Ameriki. Med jugoslovanskim in ameriškim zastopstvom v Pa-rizu se vrše pogajanja, da si naša država najarnc v Ameriki večje posojilo.
Kako je v Črni gori? Italijani širijo vesti o nemirih in splošni nezadovoljnosti v Cmi gori. Poveljnik naše države v Crni
gori pa konstatira, da so vse te vesti zlobno izmišljene. Rovarenja najetih in plačanih agitatorjev Črnogorci ne marajo poslušati, ker se prebivalstvo čuti s Srbijo eno. Tudi uradniki so skoraj sami domačini.
Volitve — edini izhod. »Epoha« na uvodnem mestu piše o sedanjem nevzdržnem notranje-političnem položaju in prihaja do zaključka, da so edini izhod — volitve v konstltuanto. Volitev naj se udeleži tudi vojaštvo, in sicer na ta način,da dobe vojaki volilci za 48 ur svoje državljansko politične pravice in oddajo svoje glasove.
Zlobna poškodba. V belgrajskem pristanišču je nekdo preluknjal dve ladji do-vlačnici, ki sta vozili nafto v čistilnico vDacija« Vsa nafta je iztekla. Lep red morajo res imeti tam.
čisti dobiček veselic za državo In sirote. Minister za prosveto je pripravil v sporazumu s finančnim ministrom načrt za zakon o pristojbinah, ki določa, da se morajo tri četrtine čistega dobička veselic in drugih javnih zabav, ki se prirejajo na ozemlju kraljevine, vplačati v državno blagajno. Ostala četrtina pa se mora določiti v korist sirot dotičnega kraja. Zakonska predloga bo predložena narodnemu predstavništvu. Pametno!
Vračanje ameriških Izseljencev. Na Reko prihajajo prve skupine jugoslovanskih izseljencev, ki se vračajo iz Amerike. Prevozni stroški iz Amerike do Reke znašajo do 2000 dolarjev za osebo.
Na orožno vajo sta poklicana za 2 meseca letnika 1887 in letnik 1886. Prvi se morajo zglasiti 15. sept., drugi 22. sept. t. 1. Kaj še vedno ne bo konca.
Nemško-avstrljske zavarovalnice v Sloveniji je postavila naša osrednja vlada pod sekvester.
Naši vojni vjetuikl v Italiji bodo v najkrajšem času izpuščeni domov. Transporti se pospešijo tako, da bodo v drugi polovici t. m. popolnoma končani.
Celo Prekmurje v slovenski upravi Naše notranje ministrstvo je sporočilo deželni vladi, da se podredi celo zasedeno ozemlje našemu civilnemu komisarju, kateremu se naj dodeli potrebno uradništvo in uslužbenstvo.
Priprave za občinske volitve. Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo občinam, da izdelajo volilne imenike po ; alfabetskem redu.
Novi podčastniški šoli v Sarajevu in v Ljubljani. Kakor poročajo iz Belgrada, se osnujejo s 1. oktobrom t. 1. dve novi podčastniški šoli, in sicer v Sarajevu pehotna za 300 gojencev, v Ljubljani top-
Najemništvc ne more nikdar odteh-zasebnega lastništva in to iz nasledkih vzrokov. Gospodarska zavisnost, pri-klienost, da se deli sadove svojega truda 'J1 negotovost bodočnosti vpliva uničujo-^ na najemnika, ki ne more posvetiti sil svojemu podjetju, kakor bi jili si-er. če bi bila zemlja njegova last. Razdrle najemništva škoduje obema aktiv-Jhia činiteljema t. j. najemniku in zemlji. z(?r ve» doteo b° imel še ta ista jk^ljišča, ne more prosto in razumno raz-t r^Sati ž njimi in vsled tega ne doseza uspehov kot njegov neodvisni so-tfk- Na drugi strani izrablja zemljo čez ker mu prav malo zaleži na tem, da t^hra-ni na isti rodovitnosti, kot jo je JHjs , ’ a da bi jo zboljšal, mu pa niti na njejP1 ne pade. Na drugi strani pa živi v IjHie £'va želja kupiti zemljo, ki jo obde-roV.Ce pa je leta last države, je to sko-bi ‘^ijučeno. Torej ni priporočljivo, da Kater aJa razlaščena zemlja last države, p? ni ix)tem sama dajala v najem. tK>iju ^sedanje izkušnje na zadružnem ideujO jasuo pokazale, da ima tudi naj-^aibolio6 društvo svoje velike napake; sKih dn.15 !e to. v'delo baš pri gospodarstvih, ki so se in se pečajo z ob-
delovanjem zemlje. Taka društva imamo v Italiji. Napake gospodarskih društev ko-reninijo namreč le v sebičnosti posameznih članov, ki streme za sebičnimi uspehi na račun sodruštvenikov. Sebične oči gledajo na vse, kar je društvena last, kot na nekaj tujega in radi tega ne pazijo dosti na to, da le se ta ali ona reč uniči danes ali jutri, ali čez eno leto, nasprotno se večkrat celo opaža, da so od uničevanja mnogokrat naravnost obsedeni iz gole jeze, ker to ni izrecno njihovo. V tem oziru se za enkrat ne da ničesar izpremeni-ti, človek je in ostane sebičen.
Na drugi strani pa moram povdariti ogromen gospodarski pomen nakupovalnih in prodajalnih gospodarskih društev, ki omogočajo kupovati gospodarske potrebščine po najnižji ceni in prodajati gospodarske pridelke po najvišji. Tu so taka društva popolnoma na mestu.
(Dalje prih.)
Naročajte in širite ,LJUDSKI GLAS‘!
ničarska šola za 180 gojencev. Kaj pa tega treba bilo!
Toča potolkla. Toča je 22. avgusta strašno potolkla Podplanino, Mrzli vrh In del Sv. Primoža pri Ljubnem v Savinjski dolini. Padala je celo uro in je bila ponekod debela kot kurja jajca. Tu in tam je ležala še čez tri dni.
Promet ua Jadranskem morju. Tržaški Lloyd vzpostavi v kratkem naslednje proge:	Proga z brzoparniki Trst—
Aleksandrija, sirska proga Trst—Aleksandrija—Smirna, tesalska proga Trst—Carigrad, proga z brzoparniki Trst—Solun —Carigrad—Crno morje in dalmatinsko-albanska proga.
6S53 Prosveta.
Narodno gledišče v Ljubljani je v soboto zopet otvorilo svojo novo sezono in pričelo s predstavami.
Oddelek za umetnost se ustanovi v prosvetnem ministrstvu v Belgradu. Načelnik bo menda Iva Vojnovič, v odboru pa med drugimi Branislav Nušič.
Fakulteta za gospodarstvo in gozdarstvo. „Narodne novine«« priobčujejo regentov ukaz, s katerim se ustanavlja na zagrebškem vseučilišču fakulteto za gospodarstvo in gozdarstvo.
mmmmmmmmmmmaBmBMBOBaBamaBamsTBBBsasBBmm
Gospodarske vesti.
Ureditev vahite. V kratkem bodo zamenjane stare avstrijske krone za nov jugoslovanski denar. 2e v par tednih se bode baje zamenjalo bankovce po 1000 K in 100 K za nove, najbrže v razmerju tri krone za en dinar.
Nabava kalija. Kakor poročajo, se je med angleško in nemško vlado sklenil dogovor, po katerem se nemška vlada obvezuje dobaviti Angliji 23.000 ton kalija. Dobava se bode izvršila v mesečnih količinah.
Srbsko nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug namerava v kratkem v naši pokrajini nabaviti plemenska goveda za one tamošnje živinorejce, ki so med vojno prišli ob živino. Ker je ravno vnovčevanje plemenske govedi izredne važnosti za bodočnost in povzdigo naše živinoreje, priporočamo vsem živinorejcem, živinorejskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam, da gredo tem nakupovalcem pri nakupovanju in prevažanju živine kolikor mogoče na roko.
Oddaja plemenskih bikov. Poverjeništvo za kmetijstvo bo razdelilo v torek, dne 16. septembra 1.1. 12 čistkrvnih mon-tafonskih bikov v povprečni starosti 1 in pol leta potom javne dražbe na pristavi v Goričanih pri Medvodah. Živinorejci se vabijo, da ne zamude ugodne prilike za nakup potrebnih plemenjakov, zlasti iz krajev, kjer bikov primanjkuje in kjer imajo enobarvno sivo živino. Opozarjamo na to priliko tudi naša županstva zaradi razglasa in naše živinorejske zadruge.
Sejmov! za žrebeta se vrše naslednje dni: ponedeljek 22. septembra v Gornji Radgoni, torek 23. septembra v Ormožu, sreda 24. septembra v Št. Juriju ob južni železnici, četrtek 25. septembra v Žalcu, ponedeljek 22. septembra v Kranju, ponedeljek 29. septembra v Lescah, torek 30. septembra v Ljubljani. — Osrednji konjerejski odsek.
Izvoz Iz Italije k nam. Italijanska vlada je dovolila prost izvoz v Jugoslavijo za sledeče predmete: zdravila, razne dišave, porcelan, papir in razno galanterijsko blago.
Izvoz Iz Jugoslavije. Odslej se sme izvažati iz naše države le proti zdravi valuti. Ta omejitev velja tudi za vino, žganje, jabolčnik, koruzne storže in vinske drože, kateri predmeti so se doslej lahko
izvažali proti plačilu izvozne pristojbine brez omejitve glede valute. Izvoz medu, lanenega semena, malin in drugega jago-dičja pa je sploh prepovedan.
Kmetijska šola na Grmu prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1919/1920. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo predvsem sinovom živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena predvsem sinovom iz vinorodnih krajev. Za sinove revnih posestnikov je oddati po 10 prostih mest za zimsko in letno šolo. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev, oziroma variha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. 1. na ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnje so koleka proste. Prošnjam za prosta mesta je priložiti tudi oblastveno potrjeni premoženjski izkaz.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 15. oktobrom 1.1. Šola je šestmesečna ter traja do 15. aprila 1920. V šolo se letos sprejemajo samo vnanje gojenke, ki stanujejo v bližnji okolici in morajo same skrbeti za potrebno hrano. Prošnje za sprejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnje so kolka proste.
Sladkanje letošnjega vinskega pridelka. Na podlagi § 5 vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210, dovoli se z ozirom na neugodne vremenske razmere sladkanje letošnjega vinskega pridelka. Poraba sladkarja je dovoljena
i od početka vinske trgatve pa do 30. no-! vembra t. 1. Najkasneje do 15. decembra ! t. 1. imajo tisti, ki so sladkali vinski mošt j ali vinsko drozgo pristojnemu okrajnemu glavarstvu naznaniti množino vinskega mošta ali vinske drozge, ki so jo sladkali in množino v to porabljenega sladkorja.
23S5S3 Drobiž. ZSSSSZ
Ugotovitev navidezne smrti. V Parizu je doktor Icard znašel način, po katerem lahko ločimo navidezno smrt od resnične, pariška akademija znanosti ga | je za to odlikovala. Uporablja znano bar-| vilo fluorescin. Poskušnja temelji na znan-i stveno utemeljenem dejstvu. Omrežje telesa ne more sprejeti in razširiti nobene snovi, če ne deluje tok sokov. Ce vbrizgamo pripravno snov pod kožo in jo tako razširimo po telesu in če gre snov naprej, potem seveda še obstoja tok sokov, torej življenje. Če vbrizgamo n. pr. tako snov v nogo in jo kmalu nato vidimo v roki, ni mogla priti tja na drug način kakor s tokom krvi. Če pa tok krvi še deluje, je pa gotovo še življenje v telesu. Raztopljeni fluorescin, kakor ga uporablja dr. Icard, ima velikansko barvilno moč, en sam gram lahko pobarva petnajst tisoč litrov vode. Pa ni niti najmanje strupen. Če vbrizgamo fluorescin pod kožo in je človek še živ, so čez dve minuti koža in posebno sluznice že hudo barvane, in vidi se kakor bi telp imelo rume-nico. Omrežje očesa postane svetloze-leno, pupila izgine in vidi se, kakor da bi ; bili vstavili v oko krasen smaragd. Kapljica take krvi da kozarcu vode svetlo rjavozeleno barvo. V eni uri ali dveh so izginili vsi ti znaki, ker je medtem fluo-I rescin že izginil. Seveda pa opazimo to I barvanje samo pri živem človeku, mrtvo I telo ne kaže nobene spremembe.
Trije najboljši zdravniki. Kratko pred svojo smrtjo je dejal znameniti ruski zdravnik Pirogov takole:	„Umiraje za-
puščam tu tri slavne zdravnike, ki morejo pomagati bolnikom pri vsaki priliki.« Umirajoči je umolknil in vzdihnil in izpre-govoril zopet. Napeto so pričakovali okoli stoječi imena onih znamenitih zdravnikov, a Pirogov je povzel in dejal: „Prvi zdravnik je — voda, drugi — gibanje ter tretji —- zmernost.«
Tržne cene.
Cene hmelja so zadnji čas poskočile za 80—150 K pri 50 kg, tako da so plačevali v Žatcu za 50 kg po 820—850 K.
Cene vinu padajo., na Hrvatskem vsled alkoholne krize. Posebno Zagorci imajo še velike množine lanskega vina, a ga zaman ponujajo po Zagrebu. Vinski trgovci in gostilničarji čakajo na novi pridelek, ki bo na Hrvatskem srednje kakovosti, ako se bo še do trgatve zdržalo suho vreme.
Miši-podgane stenice-${urki
In vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6‘—, za podgane in miši K 6*—; osobito ostra pasta za podgane K 6'—; za ščurke K 6"—; posebno močna tinktnra za stenice K 6‘—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3'—; prašek proti mrčesom 5 K; proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za nši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadja in zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K 3*—.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
G. KELLER:
DON CORREA.
Ducat jezuitov je med slovesno mašo pelo in muziciralo kakor sto slavčkov, trinajsti je pa vezal pobožno pridigo, v kateri je razlagal, da je Zambo zadnja potomka modre kraljice iz Sabe in da je šele sedaj dosegla ono odrešenje, ki ga je njena čudna prednica v starem testamentu pri Judih zaman iskala.
Sam Don Correa je bil boter pri krstu in najplemenitejsa dama v Loandi botra, ko so opravljaji svete obrede in krstili Zambo na ime Marije. Vse je prenašala s krotko udanostjo, ne da bi premeknila ustnice; šele ko je bil krst končan in so jo peljali pred oltar, da bi se še posebe poklonila svoji patroni in sklonila koleno pred njo, je boječe uprla svoje oči v leseni kipec Marije, ki je bil, ko so bili neverni Holandci pregnani, na novo preslikan, imel na novo pozlačeno krono, obraz pa tako močno zlikan, da se je svetila kakor zrcalo in da se je v levem licu videl nosek Jezuščka, ki se je tiščal k njemu. Ker pa je bilo lice okroglo vzbo-čeno, se je videl nosek Jezuščka, ki se je tiščal k njemu. Ker pa je bilo lice okroglo vzbočeno, se je videl nosek tako povečan v njem, da je Zambo mislila, da je v tej stekleni ženi kak mož, ki sili z nosom ven; ker še ni nikdar videla enake podobe, se ji je vse skupaj zdelo živa čarovnija, tako da se je močno zbala. Trepetajoč se je vzravnala po koncu in skušala pobegniti. Ker pa vgneči ni bilo nobenega izhoda, seje zatekla k Correi, v katerem je videla svojega varha in je pokazala roko na svetlo pozlačeno gospo, v kateri čepi duh, ki je večji ko ona. Vsi so rinili bliže, da bi videli in čuli. kaj se je zgodilo z novo kristjan« in drug je razlagal drugemu, kaj je rekla.
Naenkrat se je začul močan glas nekega duhovnika, ki je zaklical: „Čudež! Čudež ! Velik blagor se je zgodil! Gospod se je naselil v svoje zemsko bivališče, v svojo ljubko lopico in letno utico. Videti hoče prvo poganko ki smo jo tukaj krstili*.
Vse je zrlo s topimi očmi na oltar, kamor je pokazala Zambo in kmalu se je oglasil ta, in za njim drugi: „Tudi jaz vidim.* In „Tudi jaz* — ne da bi kdo vedel, kaj se prav za prav vidi. Jezni ti so si prvi opomogli, porabili so ugodno priliko in so vse to potlačili z mogočnim „Tedeum*, ki ga je zapela vsa cerkev. Potem so zgrabili novo kristjano in jo s križi in zastavami vodili po cerkvi in okoli nje, pri tem pa mahali s kadilnicami in neprestano popevali svoj „Ora pro nobis*. Vedno več ljudi se je nabralo okoli nje, tako da so jo kmalu odtrgali od njenega zaščitnika; vlačili so jo celo po cestah in hišah, da bi služila za pobožen zgled.
Nazadnje jo je Don Correa vendar šel iskat in jo je vzel iz velike gruče ljudi, kjer jo je navdajal očividno le sam strah in groza, ker nikakor ni vedela, kaj vse to pomeni in je začela že verjeti, da jo bojo oni mali svetli ženičici žrtvovali, to je: umorili; med zamorci je namreč videla, da so ljudi, ki so bili določeni za žrtev, na enak način vodili okrog. Zato se je trdno oklenila Correa, kakor hitro jo je našel in prijel za roko. Jezuiti pa svojega plena niso hoteli kar tako dati iz rok, ker so trdili, da je treba Zambo, sedanjo Marijo, posvetiti nebesom in jo ohraniti v varstvu cerkve. Mogočni admiral je zaklical, da bo že vse sam poskrbel; sedaj pa da je Zambo še njegova last in boter ji je, tako da jo mora povabiti na majhno pojedino in ji pokloniti nekaj daril. Vkljub temu je množica še nekaj godrnjala in se upirala, ker ni hotela dati tega čudeža iz rok, tako da se je moral Don Correa zelo od-določno postaviti, da je rešil preplašeno bitje. Paž jo je moral spremljati, on pa ji je sledil z nekolikimi svojimi vojščaki. Tako so se podali v malo vilo, v kateri je bival, kadar je bil v Loandi; botra je s svojim spremstvom bila že tam, ker je že prej pobegnila iz gneče in ne ravno velika družba je sedla k mizi.
(Dalje prih)
= Spiofno Milno Mo =
o Ljubljani
: registrovaca zadruga z omejeno zavezo:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih preti prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 3°/,.
Ijnbljana. fiaitiisM ol l
legistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za bole, žnpaostva in urade, flaimodemejbe plakate in vabila za sbode in ::	veselite. ::
lulu lakljiikt.
liaimoderaejla uredba za tiskanje listov, knjig, brobur itd.