Slasilo občanov
is	občine Trebnje
Leto XI /7.- 8. številka/22, julij 2002/Brezplačno!	elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si
Krmilo JP Komunala v novih rokah
Končno je prevzel v.d. direktorja JP Komunala Trebnje Jože Povšič, ki ga je Občinski svet imenoval na to delovno mesto že 8. februarja 2002.
Vrhovno sodišče je odpravilo sklep župana Cirila Metoda Pungartnika, s katerim je imenoval na to mesto dotedanjega direktorja Pavla Jarca, ter potrdilo, da je za imenovanje direktorja pristojen OS.
S tem se je končal tudi spor med OS in županom, kije dve leti obremenjeval delo občine in občinskega sveta. Župan ni verjel svetu in pristojnim organom na višji ravni, ki ga je že dve leti opozarjalo na nepravilnosti pri postopkih v zvezi z imenovanjem direktorja JP Komunale. Upravno sodišče je namreč enako razsodilo že lani jeseni, vendar se je župan pritožil. Sodba vrhovnega sodišča pa je postala pravnomočna.
Okrožno sodišče v Novem mestu je 20. junija vpisalo Jožeta Povšiča kot novo pooblaščeno osebo za zastopanje JP Komunala Trebnje d.o.o., kije zakoniti zastopnik tega javnega podjetja od 15. maja 2002 in s tem vpisom poleg zakonitega zastopnika seznanilo tudi Upravno sodišče RS in Računsko sodišče RS
Kljub taki razsodbi je bilo še nekaj zavlačevanja, predno je bila odpravljena straža, ki je Povšiču vse od imenovanja 8. februarja preprečevala vstop v JP Komunala Trebnje in predno sta Povšič in Jarc le opravila vsaj osnovno premopredajo. Župan je pred tem kazensko ovadil Povšiča, češ da je s ponarejenim žigom Komunale dosegel pravnomočno spremembo zastopnika podjetja v sodnem registru, kar pa sploh ni bilo predmet vpisa; računovodkinji JP Komunale pa izdal sklep, da ne izplačuje plač delavcem, češ da Povšič ne sme podpisati virmanov, Jarc jih pa tudi ni mogel, ker ni bil več zakoniti zastopnik podjetja.
Kljub številnim muhavostim in trmastemu vztrajanju trebanjskega župana in tistih, ki so mu stali ob strani, se stvari umirjajo. V podjetju je bilo dober mesec računsko sodišče, kije sredi julija zaključilo svoje delo, poročilo pa bo podano v septembru. Verjetno pa bo zdaj tudi Nadzorni svet JP Komunala Trebnje uspel korektno opraviti svoje delo, saj do sedaj ni imel te možnosti.
Ob teh dejanjih je zanimiva in zelo jasna usmerjenost vodilnih slovenskih medijih, ki so o dogajanju v trebanjski komunali skopo in enostransko poročali. Njihovi predstavniki so bili prisotni tudi na izredni seji OS. Ker pa se ni dogajanje odvijalo po željenen: scenariju, sodba vrhovnega sodišča je pač jasna in dokončna in svetniki so se z njo lahko le seznanili, so pospravili kamere in o tej seji skoraj ni bilo poročil v medijih.
Povšič si želi, da začnejo delati po veljavni zakonodaji in v dobrobit te občine in občanov in tudi davkoplačevalcev. 0 mesecih, ko je moral delovati izven podjetja na nadomestni lokaciji, saj so mu varnostniki, ki jih je naročil župan, preprečevali vstop v podjetje, je povedal le: “Izrečenih je bilo veliko hudih besed in obtožb. Velikokrat sem se moral braniti, ker sem vedel, da imam prav. Če bi se vsi držali predpisov, bi bilo najmanj nesporazumov. Nihče od nas ni popoln, vendar bi lahko omilili zadevo in tako bolj sproščeno delali in izvajali vsak svojo funkcijo. Po zaostrenem obdobju pride vedno čas umiritve in dialoga. Funkcijo v.d. direktorja bom opravljal zagnano, vztrajno, strokovno in v skladu s predpisi. ”
Razplet te dolgotrajne agonije pa verjetno ne bo tako enostaven, saj bo nekdo moral nositi tudi finančne posledice takega ravnanja.
IV
Ali grozi Mirni ekološka katastrofa?
Da, grozi! Zato, ker Krajevna skupnost Mirna s pomočjo župana občine Trebnje Cirila Metoda Pungartnika nad lastniki in upravljavcem skupne centralne čistilne naprave Mirna izvaja finančno nasilje. To trditev dokazuje nakazilo s strani KS Mirna 1. 7. 2002 v znesku 91.815,00 sit za 7.100 m3 očiščene vode, kar predstavlja plačilo te storitve le po 12,94 sit/m3. To v nobenem primeru ne zadošča za pokrivanje stroškov čiščenja odplak od gospodinjstev in ostalih porabnikov široke potrošnje.
Odgovornosti ni mogoče prevaliti le na lastnike in upravljavca te naprave, saj široka potrošnja po porabljeni vodi obremenjuje napravo preko 36 %. Krajevna skupnost Mirna se je pogodbeno zavezala, da bo prispevala 20 % skupnih stroškov za delovanje CČN Mirna. Takrat je bilo po podatkih občinske strokovne službe (dopis 26.6.96) priključenih 295 gospodinjstev - uporabnikov široke potrošnje. Konec leta 2001 pa jih je priključenih že preko 520. Glede podražitev pa navajamo dejstva, da je Komunala od leta 1998-2001 povečala stroške čiščenja od 45-50
%, na CČN Mirna pa so se povečali le za cca 30 %.
Navajamo podatke o stroških prečiščevanja odplak na posamezni ČN za leto 2001, kateri znašajo v Mokronogu cca 134,- sit/m3, v Trebnjem 72,- sit/m3 v Mirni pa le 48,- sit/ m3. Plačano pa je le 23,- sit/m3.
Glede prispevka k vzdrževanju CČN Mirna navajamo dejstvo, da je Občinski svet že 5.7.1996 sprejel sklep, da morajo za vse tri čistilne naprave veljati enaki pogoji.
Sprašujemo župana, zakaj je ob popolnoma jasnem in veljavnem sklepu občinskega sveta izvajal v letu 1999 tako grobo diskriminacijo, da je bilo KS Mirna izplačana subvencija 3,99 sit/m3, za Mokronog 50,84 sit/m3, v Trebnjem pa 33,89 sit/m3.
Navedba o prispevkih SKIS-a in OVS k izgradnji te naprave je zavajanje javnosti, saj ne pove, da je del sredstev strogo namenjenih izgradnji te naprave, preusmeril v izgradnjo vodovoda Suha krajina in s tem še dodatno obremenil gospodarstvo Mirne, o čemer je že razpravljal tudi Občinski svet.
(Dalje na 7. strani)
Bogato praznovanje Mirne
Pred 48 leti je vodstvo takratne občine Mirna razglasilo 6. junij za občinski praznik, kasneje krajevni praznik. Razlog so bili tragični dogodki vojne vihre prav na ta dan.
Letos je bil program praznovanja zastavljen izredno široko, saj so v njem sodelovali najmlajši osnovnošolci, mladina, gospodarstvo, športna in ostala društva, gostinstvo ter upokojenci, ki so skupaj organizirali številne prireditve, ki se jih je ogledalo lepo število krajanov in so potekale ves junij.
Med drugimi je tudi “mirnski graščak” dr. Marko Marin odprl vrata obnavljajoče Speče lepotice in gostil KUD Klas, ki je v režiji Stanka Tomšiča prikazalo izredno dramsko delo J. Jurčiča Veroniko Desetiško.
V soboto, 13. julija, pa je bila na mirnskem gradu predstavitev knjige Ivana Stoparja Porečje Temenice in Mirne iz knjižne zbirke Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. V prijetnem in dobro obiskanem kulturnem programu je avtor predstavil ta svoj že 14 zvezek topografije.	(Dalje na 10. strani)
Marko kapus, topograf dr. Iran Stopar in dr. Marko Marin
Deseta obletnica mesta Trebnje
0 kresi se dan prebesi!
Tudi letos so zagoreli številni kresovi, ponekod že 22. junija, sicer pa so kresovali 22. junija ■ vstop r poletje so kresovalci porezali s praznovanjem slovenske državnosti. A'a sliki: kres na Trebelnem.
Krajevna skupnost Trebnje je 21. junija 2002 praznovala deseto obletnico mesta Trebnje in svoj krajevni praznik. Na slovesnosti so bila podeljena priznanja KS, ki so jih prejeli: Kegljaški klub Trebnje, Pavle in Zvonka ROT, Slavka RAJER, Janez MARKOVIČ iz Štefana ter pet najboljših trebanjskih osmošolcev: Florjan Rot, Urška Cvetan, Anžej Žužek, Maja Peterle in Toni Kuken-berger.
Krajevna skupnost se iskreno zahvaljuje vsem nastopajočim v programu, Občinskemu pihalnemu orkestru, mažoretni skupini Trebnje, Trebanjskemu oktetu, oktetu
LIPA in mladinskemu pevskemu zboru OŠ Trebnje. Lepa hvala obema govornikoma dr. Dušanu Plutu in Slavku Podboju. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela. Zahvaljujemo se tudi meščanom in meščankam ter krajanom in krajankam Trebnjega za njihovo udeležbo na prireditvi.
Obveščamo prebivalce KS Trebnje, da bo v nedeljo, 28. julija 2002 ob 20. uri v TV oddaji MAVRICA na 1. programu sodelovala KS Trebnje z občino Kamnik.
Svet KS Trebnje
pletala sta se kulturna umetnost, ki skrbi za ohranjanje tradicije in kulturnega izročila preteklosti, s sodobno kulturo današnjega časa. Folklorna skupina Svoboda iz Senovega je prikazala plese, ki so jih nekoč plesali na Kozjanskem. Sodobni ples pa je predstavila domača plesna skupina La Famme. Poleg ubranega petja domačega pevskega zbora Kres, ki letos praznuje četrti rojstni dan, je večer s črnskimi duhovnimi pesmimi popestril še šentlovren-ski pevski zbor Strune. Ker so nekoč ob poletnem kresu v nekaterih predelih Slovenije kurili kresove, kotalili goreče obroče in tako z ognjem hoteli pomagati soncu, da ohrani svojo moč, je bila predstava skupine Teater Cizamo (na sliki) ravno pravšnja za ta večer. Z ognjenim spektaklom je skupina poskrbela, da je bil topel poletni večer še bolj magičen. Domača povezovalca, Matej in Aleksandra, sta se uspešno trudila, da je v kresnem razpoloženju program tekel sproščeno in zanimivo. In nenazadnje so lahko obiskovalci v zraku opazili prave kresničke, ki so jasni kulturni kresni noči dajale dodaten čar.
(Dalje na 5. strani)
S simboličnim prižiganjem ognja je ob letošnjem poletnem solsticiju Kulturno umetniško društvo Popotovanje Frana Levstika Čatež začelo četrto zaporedno poletno kulturno praznovanje s tradicionalnim naslovom Kresnik ob Dušici. Ker društvo letos praznuje peto obletnico delovanja, je bil večer še posebej bogat in privlačen. Nastopilo je kar osemdeset nastopajočih; pre-
Baragov dan - spominski dan občine Trebnje
V petek, 28. junija 2002, je bila ob 18. uri otvoritev Baragove galerije na Baragovem trgu 3 in razstave Indijanski motivi, slikarja Tonyja Kobala iz Kanade.
Baragova galerija se nahaja v samem mestnem središču. To je denacionaliziran prostor, ki je bil s strani Kmetijske zadruge vrnjen župnišču. Namesto komercialne dejavnosti (prej je bil tu Diskont KZ), so se odločili, da bo namenjen kulturnim dogodkom, kar je izredno pohvalno, saj v Trebnjem primanjkuje tovrstnih prostorov. O teh načrtih je navzočim spregovoril trebanjski kaplan Peter Kokotec, mirnski župnik in dekan Janez Petek pa
je novo galerijo blagoslovil. Razstavo slovenskega slikarja iz Kanade, Tonyja Kobala, pa je predstavil poznavalec našega rojaka in soimenjak France Baraga, ki je povedal, da so tu razstavljene Kobalove slike, 16 po številu, naslikane leta 1990, razstavljene pa so ob 10-letni-ci slikarjeve smrti. Program so popestrile Ragle z ljudskimi pesmimi.
Ob 20. uri pa je bila v Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje
slavnostna akademija ob Baragovem dnevu.
Navzoče je pozdravil župan občine Trebnje Ciril Metod Pungartnik. Slavnostni govornik - dr. Marko Frelih iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper pa je med drugim poudaril, da bolj, ko se je seznanjal s širino Baragovega delovanja, težje mu je bilo razumeti, kako nek človek zmore tolikšne napore v normalnem človeškem življenju.
Kulturni program so oblikovali učenci Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana: Ana Arh, Jerca Pavli, Neža Naglič in Jera Rot; ter študenta akademije za glasbo iz Ljubljane: Anja German in Matic Anžej. Slovesne akademije so se poleg domačinov udeležili tudi likovni umetniki, udeleženci Tabora likovnih samorastnikov.
(Dalje na 5. strani)
Praznik sonca na Čatežu
S sej OS
V dobrem mesecu so se zvrstile kar štiri seje Občinskega sveta Občine Trebnje, od tega dve korespondenčni, redna in izredna seja.
Na 2. korespondenčni seji OS 5. junija so svetniki sprejeli program nalog na področju kmetijstva za leto 2002, na podlagi katerega se je objavil razpis v Glasilu občanov za dodelitev sredstev za finančne intervencije v kmetijstvu za leto 2002.
Na pobudo Alojza Gregorčiča in še sedmih svetnikov je župan sklical 3. korespondenčno sejo o ponovnem glasovanju o izdaji soglasja k imenovanju direktorja ZD Trebnje. 7. junija je občinska uprava telefonsko pozvala vse dosegljive svetnike, ki so odločali o dveh točkah dnevnega reda:
1.	Ali se strinjajo s predlogom sklica korespondenčne seje OS o ponovnem glasovanju o izdaji soglasja k imenovanju direktorja ZD Trebnje.
2.	Ali se strinjajo s predlogom, da Občinski svet Občine Trebnje izda soglasje k imenovanju direktorja ZD Trebnje ge. Elizabeti Žlajpah, dr.med.,spec.spl.med.?
Za sklic korespondenčne seje je bilo 19 svetnikov, proti 6, za pozitivno soglasje k imenovanju direktorja ZD Trebnje Elizabete Žlajpah, dr.med.,spec.spl.med., pa je glasovalo 18 svetnikov.
Na redni seji 3. julija so nekateri svetniki N.Si in Desus-a nasprotovali potrditvi zapisnika 3. korespondenčne seje, ker omenjena seja ni bila sklicana v skladu s poslovnikom in statutom in drugimi predpisi. Svet je namreč na prejšnji redni seji zavrnil soglasje k imenovanju direktorja ZD Trebnje. Zahtevali so od župana in pravne službe, da predložijo pisno dokumentacijo za sklic omenjene seje in pravno utemeljitev. Edini odgovor župana na to je bil, da je za njega seja zakonita, ker je za sklic seje in sklep glasovalo 18 svetnikov. Svet je kljub temu sprejel zapisnik te seje.
Sicer pa so svetniki dnevni red še dopolnili, in sicer: na predlog Hribarja so vključili seznanitev s sodbo vrhovnega sodišča RS, ki je 28. junija sprejelo sklep v zvezi z imenovanjem direktorja JP Komunala in zakonitih zastopnikov tega javnega podjetja; na predlog Slaka, direktorja občinske uprave, pa so uvrstili točko Prijava občinskih programov CRPOV za leto 2002.
OS je sprejel zaključni račun za 2001, s tem je omogočil Občini Trebnje pridobitev kreditov za dokončanje OŠ Mirna.
Sprejeli so predlog razdelitve javnih sredstev za področje socialnega varstva, kulture in športa za leto 2002. S tem je omogočeno normalno delovanje vseh izvajalcev omenjenih področij.
Svetniki so tako finančno podprli zbornik Trg Mokronog v zgodovini in izdajo glasbene publikacije Ah, te orglice. Prav tako so sklenili, da se iz rebalansa zagotovi sredstva za obnovo kulturne dediščine - cerkvice na Račjem selu in za obnovo fasade župnijske cerkve v Velikem Gabru ter dodatna sredstva KS Velika Loka za zamenjavo kritine na strehi kulturnega doma.
Svetniki so se odločali tudi o nakupu zemljišč za rešitev romske problematike. Kupnina te zemlje bo znašala dobrih 10 mio., pri čemer tudi vse ostale stroške v zvezi s prepisi nosi Občina Trebnje. Svetniki pa so se zavzeli, da se Rome omeji na območju, kot so naseljeni zdaj. Krajani, katerih Romi zasedajo zemljišča, pa imajo možnost zamenjave zemljišč, ki bodo kupljena kot višek. Čimprej bo treba narediti ureditveni načrt, po katerem bo možno sklepati razmerja s posameznimi lastniki.
Razpravljali so tudi o predlaganem povišanju cen v vrtcih v občini Trebnje, ki bodo veljale od 1. julija dalje.
Že člani Odbora za družbene dejavnosti kakor tudi OS je sprejel povišanje cen v skladu z višino sredstev, ki so bila zagotovljena v proračunu Občine Trebnje za leto 2002, ni pa sprejel najvišjo predlagano različico
Tako cene programov v vrtcih v občini Trebnje od 1. julija znašajo:
A)	Dnevni program (6-9 ur)
Prva starostna skupina (1-3 let) 73.140 sit/otroka, druga starostna skupina (3-7 let) pa 54.480 sit/otroka in nekoliko več za otroke s posebnimi potrebami. Skrajšan program na malo šolo pa bo stal 2,5 mio sit/oddelek.
B)	Cena bivanja otrok nad 9 ur dnevno
Starši, ki podajo pisno izjavo da je njihova odsotnost zaradi službe z upoštevanjem časa vožnje prevoza na delo in z dela, daljša kot 9 ur, se zaračunava vsaka ura nad 9 ur po 150 sit dnevno. Če pisne izjave ne podajo pa 500 sit dnevno. Staršem, ki pridejo po otroka po končanem delovnem času vrtca, se vsaka začeta ura zaračunava s 1500 sit.
Hkrati so svetniki sprejeli, da se v VVZ Trebnje - objekt Ostržek v štirih igralnicah zaradi prostorske stiske normativ zmanjša za dva otroka. Izpad dohodka na ta račun se VVZ Trebnje poračuna iz občinskega proračuna.
S 1. septembrom pa začne v občini Trebnje veljati tudi cena za dnevni program starostno kombiniranega oddelka v višini 57.370 sit/otroka.
Svetniki so potrdili projekt razvoja za kmetijstvo s pripombo, da je treba dati večji poudarek čebelarstvu in vinogradništvu. Potrdili so tudi prijavo CRPOV za naslednje projekte:
1.	Sofinanciranje ukrepov prostorskega urejanja - Obnova vasi, in sicer:
Graščino Vesela Gora (ureditev in napeljavo vseh potrebnih inštalacij),
domačijo Občine 11 (obnovo sanitarij, beljenje, rekonstrukcija oken na zapah izvedba greznice, postavitev notranje opreme ...), h gradnji avtobusnih nadstrešnic v vaseh Replje, Dol. Podšumberk in Orlaka (zaradi izboljšanja pogojev čakanja šolskih otrok in drugih potnikov) in k dokončanju poslovilne vežice na Čatežu.
2.	Razvoj infrastrukture povezane z razvojem kmetijstva v letu 2002, in sicer: k ureditvi povezovalne lokalne ceste Mala vas - Selce - Babna gora z lokalno cesto proti Selu Šumberku in infrastrukturna povezava, povezana s Steklasovo potjo.
OS je dal pozitivno soglasje k imenovanju direktorice CIK-a Darinki Tom-plak. Imenovali so predstavnika ustanovitelja v Svet Centra za socialno delo: Staneta Hostnik in Franca Smoliča in v Svet Glasbene šole Trebnje Pavla Rota.
Prav tako so imenovali posebno občinsko volilno komisijo za izvedbo volitev predstavnika romske skupnosti za Občinski svet Občine Trebnje.
Občinski svet se je seznanil s razsodbo Vrhovnega sodišča RS v zvezi z imenovanjem direktorja JP Komunala Trebnje. Omenjena sodba vrhovnega sodišča je dokončno ovrgla imenovanje direktorja s strani župana C. M. Pungartnika. Seznanili so se tudi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu o imenovanju v.d. direktorja Jožeta Povšiča kot zastopnika JP Komunale Trebnje. Ker je župan izjavil, da sodbe do dneva te redne seje še ni prejel, ni želel sprejemati v zvezi s tem nobenih sklepov.
Odboru za lokalno samoupravo so svetniki naložili, da preuči možnost zaposlitve v posameznih krajevnih skupnostih in na tem področju pripravi ustrezen dokument.
Župan Občine Trebnje je 9. julija sklical izredno sejo OS v zvezi z izvedbo postopkov, povezanih z dokončnostjo sodbe Vrhovnega sodišča glede imenovanja direktorja JP Komunala d.o.o.Trebnje. Župan je predlagal 4 sklepe, in sicer:
-	ugotovitev, da je sodba Upravnega sodišča RS pravnomočna
-	da se s pravnomočnostjo sodbe Upravnega sodišča RS Pavlu Jarcu ne prekine delovno razmerje v JP Komunala Trebnje
-	da Občinski svet Občine Trebnje na 7. izredni seji 9.7. imenuje v.d. direktorja JP Komunala Trebnje
-	da Občinski svet Občine Trebnje ponovno objavi razpis za imenovanje direktorja JP Komunala Trebnje.
Večina svetnikov se ni strinjala s predlaganimi sklepi, ker je del sklepov OS že sprejel, sklepa Vrhovnega sodišča RS pa ni treba potrjevati. Kljub temu je župan vztrajal na glasovanju teh sklepov. Prva dva sklepa je OS zavrnil pred glasovanjem, nato pa je večina svetnikov zapustila sejo. Tako je bila 7. izredna seja zaključena.	IV
Sprejem učencev pri županu Občine Trebnje
V torek, 18. junija 2002, ob 10. uri je bil ob zaključku šolskega leta 2001/2002
v dvorani CIK-a Trebnje svečan sprejem najuspešnejših osnovnošolcev. Na slovesnosti, ki jo je povezovala Zvonka Falkner, so nastopili člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Trebnje pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič Gregorčič. Ob tej priliki je uspešne učence nagovoril župan Ciril Metod Pungartnik, ki se je zahvalil tudi obema ravnateljema, Jožku Zupanu in Štefanu Kaminu ob njunem zaključku dolgoletnega uspešnega vodenja šentruper-
ske in trebanjske šole (na sliki).
Sledila je:
1. Podelitev pohval učencem ter njihovim mentorjem, ki so na državnem nivoju osvojili zlata priznanja:
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert:
MOJCA GORENC - zlato priznanje iz znanja zgodovine in zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni
ALEKSANDRA RATAJ - zlato Preglovo priznanje iz kemije in zlato priznanje iz znanja o čebelarstvu
UROŠ RIBIČ - zlato priznanje iz
Vesele šole za 3. r.
NINA BARTOLJ - zlato priznanje iz Vesele šole za 6. r.
MATIC JURGLIČ - zlato priznanje iz Vesele šole za 6. r.
KRISTINA FRELIH - zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni
Zlato priznanje na državnem tekmovanju v čebelarstvu so še dosegli:
Tjaša Brcar, Peter Hrovat, Martina Gorenc, Barbara Lamovšek in Petra Ramovš
Mentorice: Mira Brezovar, Irena
Naše Društvo za pravno urejeno občino Trebnje je bilo obveščeno, da je župan Občine Trebnje na predlog osmih svetnikov OS Občine Trebnje dne 7.6.2002 odredil nezakonito korespondenčno sejo, da člani Občinskega sveta Občine Trebnje ponovno glasujejo (po telefonu) za soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Trebnje.
Društvo za pravno urejeno občino Trebnje se ne opredeljuje, kateri kandidat je bolj ali manj primeren za to delovno mesto, ampak je dolžno opozoriti na nezakonitost delovanja organov občine, ker društvo izkazuje pravni interes, da organi občine delujejo zakonito.
Korespondenčna seja in glaso-
Anžur Brcar, Marjana Ogrinc in Jožica Gole
OŠ Mirna
SIMON KOVAČIČ - zlato Preglovo priznanje iz kemije TAJA BORŠTNAR - zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni GREGA KAŠIČ - zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni Mentorica vsem trem učencem je Danica Vidmar.
OŠ Mokronog:
ANJA GORENC - zlato Vegovo priznanje iz matematike PETRA ŠKARJA - zlato Vegovo priznanje iz matematike
MOJCA ABINA - zlato Preglovo priznanje iz kemije
JANJA PAPEŽ - zlato priznanje iz znanja zgodovine
BLAŽ METELKO - zlato priznanje iz Vesele šole za 5. r.
Mentorji: Kristina Bregar, Irena Brcar, Amalija Vitman in Stanka Ban Virant.
OŠ Trebnje:
FLORJAN ROT - zlato Vegovo priznanje iz matematike in zlato Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika
BARBARA MARKELC - zlato Pre-
glovo priznanje iz kemije JERNEJ ZUPANČIČ - zlato Preglovo priznanje iz kemije
URŠKA CVETAN - zlato priznanje iz znanja zgodovine in zlato priznanje iz Vesele šole za 8. r.
JANA VIŠČEK - zlato priznanje iz Vesele šole za 7. r.
MITJA SMOLIČ - L mesto v sestavljanju konstrukcij z zbirko Fischer s področja tehnike MIHA MOHORČIČ - zlato priznanje iz Vesele šole za 4. r.
Mentorji: Jožica Žabkar, Marta
vanje na tej korespondenčni seji je bilo nezakonito in pravno neveljavno. Ne Zakon o lokalni samoupravi, ne Statut Občine Trebnje in ne Poslovnik Občinskega sveta Občine Trebnje ne določajo, da je mogoče opravljati glasovanje za določeno kadrovsko zadevo na korespondenčni seji. Če bi bil izražen dvom o glasovanju na redni ali izredni seji OS s strani članov OS, bi lahko glasovanje na isti seji ponovili.
Glasovanje na nezakoniti korespondenčni seji po telefonu preko uslužbenke Občine Trebnje dne 7.6.2002 je bilo nezakonito zaradi nezakonite same korespondenčne seje in ker so svetniki OS Občine Trebnje o isti zadevi že glasovali na redni seji OS dne 15.5.2002. Na tej
Gačnik, Tončka Novak, Milena Ratajc, Metoda Livk, Marija Mohorčič in Zvonka Prelogar.
2. Podelitev pohval s področja športa:
EVA LOGAR - OŠ Mirna - 3. mesto na državnem prvenstvu v smučarskem teku
KATJA STRMOLE - OŠ Mirna - 3. mesto na državnem prvenstvu v biatlonu
MATEJ ZORC - OŠ Mirna - 3. mesto na državnem prvenstvu v biatlonu
2. mesto na državnem prvenstvu v badmintonu ekipno za OŠ Mirna so priigrali:
Tadej Jezernik, Tina Jezernik, Blažka Andolšek in Grega Skerbiš.
Zvonka Falkner ■ neutrudna in nepogrešljiva kulturna delavka, ki oblikuje in sodeluje pri številnih prireditvah, je povezovala in rodila tudi srečanje najboljših pri županu.
TAJA BORŠTNAR - OŠ Mirna -1. mesto na državnem prvenstvu v badmintonu
MAJA VTIČ - OŠ Mirna - 1. mesto na državnem prvenstvu v smučarskem teku
SUZANA POVŠE - OŠ Mirna - L mesto na državnem prvenstvu v biatlonu
MATEJ DRČAR - OŠ Mirna - 1. mesto na državnem prvenstvu v biatlonu
PETRA GORENC iz Osnovne šole s prilagojenim programom Mirna L mesto na državnem prvenstvu v teku na 300 m
Mentorja: Veljko Kolenc in Mar-
seji je šlo namreč za predlog, da Občinski svet poda soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Trebnje. Na seji je bilo v času glasovanja prisotnih 15 svetnikov, ZA je glasovalo 6 svetnikov, PROTI je glasovalo 6 svetnikov, vzdržani 3 svetniki. Iz navedenega glasovanja sledi, da soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Trebnje ni bilo dano. Torej o zadevi je bilo odločeno na seji Občinskega sveta 15.5.2002 in ni mogoče o isti zadevi ponovno odločati, nikakor pa ne na korespondenčni seji.
Glede na vsa zgoraj navedena dejstva sledi, da mora Zdravstveni dom Trebnje opraviti ponovni razpis za direktorja in opraviti vse postopke v vezi z imenovanjem. Po
lies Bračko
DEJAN GLAVAN iz OŠ Veliki Gaber je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu v teku na 300 m Mentor: Jože Kocjan DOMINIK STEKLASA iz OŠ Trebnje je kar dvakratni državni prvak, osvojil je L mesto na državnem prvenstvu v krosu in 1. mesto na državnem tekmovanju za mali atletski pokal - tek na 1000 m Mentor: Alojz Radelj 3. Podelitev pohval s področja glasbe:
Vidne dosežke na državnih tekmovanjih in številnih ostalih tekmovanjih so dosegli:
1.	GODALNI TRIO “VIVA” iz Glasbene šole Trebnje, ki ga sestavljajo:
-	Manca Žnidaršič, violina
-	Urška Prevolšek, violina
-	Maja Žnidaršič, violončelo Njihova mentorica: Galina Golod-
nikova
2.	MARTIN KRIŽMAN, učenec pozavne iz Glasbene šole Trebnje
Njegov mentor: Matevž Sila
3.	DAMJAN BRCAR se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Italiji in osvojil 2. mesto. Je učenec klavirja pri mentorici Loreni Mihelač.
4.	Podelitev pohval učencem za odličen uspeh v vseh letih osnovnega šolanja:
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert: MOJCA GORENC in ALEKSANDRA PRIJATELJ
OŠ Mirna: MATEVŽ KRŽAN, TAJA BORŠTNAR, MANCA KOLENC, MANCA MIKEC in IGOR KRIŠTOF OŠ Mokronog: MANCA HOČEVAR, KARMEN HRASTAR, JANJA PAPEŽ in DAMJANA ŠPELIČ OŠ Trebnje: MOJCA LONGAR, PRIMOŽ ROGELJ, SEBASTJAN SKU-BE, SEBASTJAN ŠLAJPAH, KLEMEN BREGAR, ALJA MIHEVC, MIHA RUGELJ, URŠKA CVETAN, ANTON KUKENBERGER, MATJAŽ MURN, TEJA PODRŽAJ, MARTIN KRIŽMAN, ANŽEJ ŽUŽEK, MAJA PETERLE, ALJAŽ POŽES, MANCA ŽNIDARŠIČ
OŠ Veliki Gaber: SAŠO ŠEPEC
Obvestilo
Cenjene stranke obveščamo, da bodo vloge za izdajo osebne izkaznice in potne listine v juliju in avgustu 2002 lahko vlagale tudi ob torkih od 8. do 11. ure na sedežu Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje
Upravna enota Trebnje
Srečanje krajanov
V soboto, 20. julija, sta KS Dol. Nemška vas in PGD Ponikve organizirala srečanje krajanov in gasilsko veselico, kjer so se v družabnih igrah in poznavanju kraja pomerile ekipe iz posameznih vasi KS Dol. Nemška vas. Gasilci so poskrbeli za bogat srečelov, hrano in pijačo. Za ples in dobro voljo pa je skrbel ansambel Vasovalci.
izboru novega direktorja pa na seji Zdravstvenega doma Trebnje ponovno zaprositi OS Občine Trebnje za soglasje, ki ga le ta lahko poda samo na svoji redni ali izredni seji. Za čas, ko bodo tekli ti postopki, predlagamo, da Zdravstveni dom Trebnje povsem zakonito imenuje vršilca dolžnosti direktorja za določen čas. Velik napredek za pravno urejeno občino Trebnje bi bilo tudi uskladitev Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Trebnje, Statut in interni akti Zdravstvenega doma Trebnje.
Na nezakonitost delovanja korespondenčne seje in nezakonito delovanje organov občine bi morala opozoriti tudi pravna služba pri Občinski upravi Občine Trebnje, katero plačujejo davkoplačevalci.
Društvo za pravno urejeno Občino Trebnje
Najuspešnejši osnornošolci ob županu. (Foto: L. Murn)
Nezakonita korespondenčna seja
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKl ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing.Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto / Naklada: 6200 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8,5% stopnji.
Odmevi na vrtčevsko problematiko
V zvezi z objavljenima člankoma Otroci ■ naše bogastvo? in Spoštovani sokrajani in starši v junijski številki Glasila občanov smo v uredništvo prejeli številne odmeve, tako s strani ustanovitelja, ravnateljice vrtca, kakor tudi s strani staršev. Problematika je gotovo aktualna, potrebna temeljitega skupnega reševanja, zato jih navajamo; podatki o starših so znani uredništvu.
Odgovor na prispevek Spoštovani sokrajani in starši
Priznam, da sem bila tudi jaz šokirana, ko sem prebrala članek, saj dejansko nisem mogla dojeti, da lahko nekdo s toliko laži, podtikanj in natolcevanj nekoga blati in žali.
Res je, da sem bila od vzgojiteljice oddelka “Srnice” naprošena, da pridem na roditeljski sestanek zaradi pojasnil v zvezi z vpisom otrok v program priprave otrok na šolo in v tem zvezi z organizacijo programa in razporeditve otrok v naslednjem šolskem letu.
S strani staršev je bila izpostavljena tudi problematika glede prostorske stiske, sprejema otrok v vrtec, investicij vzdrževanja, interesnih dejavnosti, programov, letnega delovnega načrta ...
Glede prostorske stiske sem staršem pojasnila načrte razrešitve in sicer z načrtovano preureditvijo obstoječih prostorov in predvideno novogradnjo ter kratkoročno omilitvijo problematike z zmanjšanjem števila otrok v oddelkih vrtca "Ostržek".
Predlog zmanjšanja števila otrok smo posredovali ustanovitelju Občini Trebnje v sprejem in po pridobljenih informacijah je Občinski svet ta predlog sprejel. Glede investicij in investicij vzdrževanja sem seveda obrazložila, da se trudimo po najboljših močeh, a izvedemo lahko toliko, kot dobimo za to sredstev, in da so naši vsakoletni plani potreb veliko večji od možne finančne realizacije, ki jo zagotavlja ustanovitelj.
Glede sprejema otrok v vrtec sem pojasnila, da sprejmemo toliko otrok, kot dovoljujejo kapacitete in da smo nekaj let nazaj vsako leto odprli nov oddelek, vendar so kapacitete še vedno nezadostne glede na potrebe.
Vsako leto sem po zasedanju komisije za sprejem otrok v vrtec posredovala Občini Trebnje podatke o odklonjenih otrocih in prosila za razreševanje problematike, čeprav mi zakon tega ne nalaga. Starši v skladu z Uredbo o merilih za oblikovanje javne mreže vrtcev pisno izrazijo interes za vključitev otroka v vrtec občini, ki je dolžna, ko je zadostno število zainteresiranih, začeti postopek za odprtje novega oddelka oz. razpisati koncesijo.
Tudi očitki glede letnega delovnega načrta ne držijo.
Letni delovni načrt VVZ Trebnje je bil obravnavan in sprejet v skladu s predpisi, in sicer ga je obravnaval Svet staršev, ki ni imel nanj nobenih pripomb in nato sprejel tudi Svet VVZ Trebnje. Letne delovne načrte oddelkov pa so sooblikovali tudi starši na L roditeljskem sestanku, kjer so bili tudi seznanjeni s programom oddelka oziroma kurikulu-mom.
Letni delovni načrt VVZ Trebnje izvajamo vsi delavci vrtca in lahko trdim, da smo ga tudi izvedli. Naša napaka je bila, da nismo pri določenih dodatnih nadstandardnih dejavnostih navedli konkretno, v katerih oddelkih jih bomo izvajali, da ne bi prišlo do nesporazumov, da nismo kaj izvedli. Pojasnila sem, da na strokovnih sestankih odločamo o tem, katera dejavnost je primerna za določeno starost otrok glede na razvojne potrebe in tudi glede na možnosti, ki so nam dane ob izvedbi določene dejavnosti. Mimogrede naj še omenim, da so to dejavnosti, s katerimi želimo delavci vrtca popestriti in obogatiti program življenja in dela v vrtcu in niso naša primarna naloga in obveza (interesne dejavnosti, Zlati sonček, bralna značka, pevski zbor, hranilnica, razni obiski, ogledi, izleti ...)
Res je, da sem imela namen sklicati še en skupni roditeljski sestanek in predstaviti Kurikulum za vrtce, čeprav so to za posamezne starostne skupine opravile vzgojiteljice in čeravno ni bilo v letnem delovnem načrtu zapisano kot moja naloga, vendar pa je tudi res, da sem veliko, predvsem svojega prostega časa, namenila praznovanju 50-letnice vrtca.
Trditev, da sem morala na Ministrstvo poslati izjavo glede seznanitve staršev s kurikulom je tudi laž. Na osnovi Odredbe o postopnem uvajanju kuriku-luma za vrtce, so nekateri vrtci stopili v projekt postopnega uvajanja že v šolskem letu 1999/00 in še v letu 2000/01. V tem projektu so imeli vrtci, ki so bili na osnovi prijave izbrani, tudi poseben postopek in naloge od imenovanja projektnih skupin do seznanitve staršev in podpisa izjave, da so to storili, in do sklepa sveta vrtca, da se vrtec lahko vključi v postopno uvajanje.
Vrtec Trebnje se v ta projekt postopnega uvajanja ni vključil, zato tega postopka tudi ni izvedel.
Tudi očitek, da staršev na seznanjam s pravicami, ne drži, saj so s pravicami in tudi obveznostmi med ostalim seznanjeni že pred vstopom otroka v vrtec in sicer v publikaciji, ki jo prejmejo vsi starši.
Vse zakonodaje za področje predšolske vzgoje vrtec ni dolžan predstavljati staršem, vsem, ki to želijo, pa to tudi omogočimo.
Staršem smo hvaležni za vse pobude, predloge, ideje in pomoč in tudi tokrat je bilo tako, zato sem tudi zagotovila, da bomo pripravljeni material razdelili in
“Če nisi zadovoljen, izpiši otroka ”
Res je, da je vrtec dolžan poskrbeti za osnovni program (ki ga morda lahko razumemo vsak po svoje), res pa je tudi, da starši želimo svojim otrokom najboljše - med drugim, da imajo v vrtcu ustrezne prostore in opremo.
Morda je primerjanje za koga nehvaležno, a starši kljub temu to delamo. Od kje, na kakšen način si drugi vrtci priskrbijo sredstva za boljše pogoje dela, opremo, igrače, igrala?
Žal mi je, da vrtec Trebnje nima “konkurence”, saj bi tako gotovo razmišljali o obogatitvenih programih in pestrejšem osnovnem programu, primernem vsem starostnim stopnjam.
Iskati krivca je morda smiselno ali pa tudi ne. Pomembno je, da se vsak odgovoren spozna in se zave, kaj mora storiti. In to, da nekdo reče: “Če nisi zadovoljen izpiši otroka, pa bo takoj prostor za drugega!” je zelo primitivna izjava, ki je nekdo, ki je po zakonu dolžan skrbeti in zagotavljati predšolsko vzgojo vseh otrok, nikakor ne bi smel dati.
zaskrbljena starša
Enaki pogoji za vse otroke
Po UNESCO-vi deklaraciji morajo imeti vsi otroci enake pogoje oz. pravice za varstvo, vzgojo in izobraževanje. Pa jih res imajo? V Trebnjem žal ne.
Pri nas pridejo nekateri otroci s čakalne liste v vrtec šele po treh letih. Strokovne analize so potrdile, da otroci, ki so zgodaj vključeni v vrtec, bolj napredujejo kot vrstniki, ki te možnosti nimajo. Res pa je tudi, da so zelo pomembni pogoji, v katerih naši otroci bivajo v njihovem najbolj občutljivem obdobju.
Želela bi poudariti, da občudujem iznajdljivost in potrpežljivost vzgojiteljic, ki delajo v takih pogojih, saj nimajo niti svojega delavnega kabineta oz. zbornice. Najbrž pa je prav ta “ženska potrpežljivost in pokornost” kriva, da se v vseh teh letih stvar materialno ni dovolj izboljšala.
Kakor danes mi skrbimo zanje, tako bodo jutri oni skrbeli za nas.
zaskrbljena mama
Problem varstva rešujem sama
Opisala bom svojo izkušnjo. Sem mama otroka, rojenega po septembru 2001. Vpisala sem ga v vrtec. Pisno so me obvestili, da je moj otrok 22. rezerva izmed letnika 2001. Telefonsko sem poklicala v vrtec, kaj naj naredim, ker potrebujem varstvo. Odgovorili so mi: “Glede na to, katera rezerva je, vam svetujemo, da si takoj začnete iskati privatno varstvo, ker ni možnosti, da ga sprejmemo.”
mati nesprejetega otroka
Ne jeze, sodelovanja si želimo
Kljub elanu, dobri volji, da boš naredil nekaj dobrega, si na konce razočaran. Razočaran, ker se je pozabilo na osnovni namen: otrokom zagotoviti optimalne pogoje in spoštovati zakon. Doti-čni so se zaposlili z iskanjem izgovorov, napačnim tolmačenjem in predvsem zaščiti svojih položajev. Kaj pa otroci?
Ni res, da se v vrtcu Trebnje ni potrebno držati pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih. Zakon velja! Obstaja nekaj olajšav za vrtce, ki so delovali pred sprejetjem tega zakona, ampak teh normativov starši nismo niti omenili. Saj ne pričakujemo, da bodo čez noč zagotovljeni vsi normativi. V Trebnjem se nadstandardni programi izvajajo le za otroke nad 5 let. Ko sem to izpostavila kot problem, so mi prebrali čustveni razvoj štiriletnega otroka, ki interesnih dejavnosti še ne potrebuje. Ko sem omenila ograjo, so mi povedali, da so se nekoč že pogovarjali o smisel-
tudi premislila se nisem, kot očitate v članku, le sprejela sem predlog in želje vodij strokovnih aktivov, pomočnice ravnateljice in spec. ped. - defektologinje, ki so moj posvetovalni organ, da se z razdeljevanjem počaka do izvedbe osrednje prireditve ob 50-letnici vrtca in predhodno skliče tudi svet staršev, o
nosti le-te. In tako dalje za vsak problem. V zakonu sta predvidena dva parkirišča na en oddelek. Prav z občudovanjem opazujem več kot potrpežljive bližnje stanovalce in g. Borštnarja.
Zagotoviti normalne delovne pogoje vzgojiteljicam, katerim smo vsi od srca hvaležni za trud, toplino in ljubezen, ki jo kažejo pri delu z našimi otroki. One so tiste, ki so zaslužne, da ima ime vrtec v Trebnjem pozitiven prizvok.
Ko je zadeva postala javna, so pristojni pohiteli z javnimi pojasnili. Na tem mestu bi nekaj vprašala gospoda župana. Pred seboj imam dve povratnici (14.06.2001 in 11.07.2001), ko sem mu poslala priporočena pisma, v katerem sem mu podrobno opisala situacijo, v kateri se je znašla naša družina, in stisko, v kateri smo bili, ko naš otrok ni bil sprejet v vrtec. Prosila sem ga, naj nam svetuje ali na kakršenkoli način pomaga. Niti na eno od pisem ni odgovoril, čeprav župani iz mest z več stotisoč prebivalci svojim občanom odgovorijo, če ne osebno, pa njihovi sodelavci. S čim si občani zaslužimo tak odnos, ne vem.
Upam samo, da bodo pristojni lahko presegli politične, osebne interese, si levi in desni podali roke, zavihali rokave in iskreno ter brez zadržkov naredili nekaj za naše otroke. To vas prosimo, mi, starši, v imenu naših malčkov, ki
niso vredni nič manj, kot njihovi vrstniki kjerkoli drugje v Sloveniji. Naši otroci si to zaslužijo in vam, dragi svetniki, bodo hvaležni.
Naj nam bodo vsem naši malčki zgled v svoji iskrenosti, neobremenjenosti, odkritosti, nepokvarjenosti in čisti ljubezni do sočloveka.
Špela Smuk
Starši, vztrajajmo v dobrobit naših otrok
Sploh ni presenetljivo, da Občina Trebnje in vodstvo vrtca ni našlo razumevanja za stvari, ki bi morale samoumevno funkcionirati že po zakonu, tako ni moč pričakovati, da bi se kdo razumevajoče odzval na prošnje staršev, ki so vseskozi opozarjali na pomanjkljivosti, ki se dogajajo pri vzgoji njihovih otrok, ki jim pomenijo veliko, veliko več, kot pa osebam, ki zasedajo stolčke na občini in za naše mesto tako ali tako ne naredijo ničesar, na kar bi bili občani ponosni. Sama sem vrtec obiskovala pred petindvajsetimi leti in so bile tedaj razmere v vrtcu boljše, kot pa danes, v tretjem tisočletju.
čemer sem takoj telefonsko obvestila tudi go. Špelo Smuk, ki je pakete s kuvertami prinesla.
Očitek glede moje nekorektnosti oz. podtikanja z apeliranjem na vzgojiteljice je tako plod vaše domišljije, predvidevanja ali še česa drugega.
Uspelo vam je oblatiti mene in vrtec,
Žalostno pa je dejstvo, da se zaradi specifičnih okoliščin, načina razmišljanja Trebanjcev in pa v dobro svojega otroka ne upam podpisati.
mamica dveletne deklice Večja varnost
Najino ogorčenje in zaskrbljenost ni od včeraj. Res pa je, da so naju starši s svojo dobro voljo, da je potrebno nekaj narediti, vzpodbudili, da jim javno izraziva podporo.
Izpostavila bova samo tri stvari, ki naju motijo najbolj.
Prva je varnost naših otrok. Zakaj vrtec ni ograjen s primerno ograjo in vrati? Spoštujte zakon in otrokom nemudoma zagotovite varnost! Se zavedate odgovornosti, ki jo nosite?
V jaslih sva nezadovoljna s higieno. Zagotovljen ni niti minimum. Npr. po kosilu se zmoči plenička in se obrišejo usta vsem otrokom z isto. Zato je najin otrok večkrat bolan.
Nekateri otroci imajo omarice za shranjevanje svojih svari, najin ima le obešalnik ...
starša iz Trebnjega Starši imamo pravico vedeti Veseli naju, da se je očitno našla dobra, pozitivna volja, da se v Trebnjem nekaj spremeni in končno opozori na napake. Zato sva z velikim veseljem sodelovala in pomagala, kolikor se je le dalo, pri pripravljanju materialov za
starše. Koliko dela, veselja, dobre volje, prostega časa in končno tudi denarja smo vložili, vemo le mi. Namen je bil dober. Žal nama je, da pripravljeno ni prišlo do vas, dragi starši. Potem bi razumeli še bolje, da so vsi odgovori pristojnih dejansko zamegljevanje dejstev.
Prosiva vse odgovorne, gospo ravnateljico VVZ Trebnje in Občino Trebnje, da se nehajo sprenevedati, pozabijo na politične interese, spore ... in vendarle storijo nekaj v dobro naših otrok.
starša
Potrebno varstvo v popoldanskem času
Sem mamica dveh fantkov, eden je v vrtcu, drugi ga bo pričel obiskovati jeseni. Sem ena od redkih staršev, ki sem prejela pripravljeno dokumentacijo, za kar sem hvaležna. Strinjam se z vsem navedenim iz dopisa in izjave. Mislim, da je stvar potrebno razčistiti v dobro naših otrok.
Moja pripomba je, da Trebnje kot mesto ne zagotovi varstva v popoldanskem času. Poleg vrtca moramo plačevati še dodatno varstvo popoldne, če
a kljub vsemu se zavedam, da vsebine, tako kot v kurikulu vrtca, niso pomembne, pomembne so poti, ki vodijo k skupnim ciljem ob spoštovanju drug drugega, strpnosti, zaupanju in demokratičnosti.
Tudi v članku “Otroci - naše bogastvo?”, ki ga je napisala ga. Ivanka Višček,
imamo srečo in ga dobimo. Moti me tudi neograjenost vrtca in nevarna vrata, neurejena parkirišča, premalo interesnih dejavnosti in premajhni prostori v vrtcu.	ogorčena mama
Če svojih in otrokovih pravic ne poznaš, se zanje ne moreš boriti!
Spoštovani, glede na to, da je bil po zadnji objavi članka v Glasilu občanov, ki smo ga sestavili nekateri starši iz skupine Srnic, sklican sestanek sveta staršev, na katerem je bil le-ta glavna tema, se čutimo dolžne dati nekaj pojasnil.
Očitano nam je bilo blatenje vrtca in ge. ravnateljice. To prav gotovo ni bil naš namen. Edini in iskreni namen je bil, da se končno nekaj premakne na bolje, da se odgovorni zavedo svojega poslanstva. Če se je kdo počutil prizadetega ali oblatenega, se mu iskreno opravičujemo, ker to ni bil naš namen.
Kar je pri zadevi najbolj žalostno, je to, da smo mi, katerih namen je pomagati pri zagotovitvi varnosti, kvalitetnejšega otroštva in na koncu koncev normalnih delovnih pogojev zaposlenim, zdaj tarča pristojnih. Kako nam lahko očitate kaj takšnega?
Minili so časi, ko so bile javne osebe nedotakljive. Minili so časi, ko javni delavci niso odgovarjali za svoje delo in napake pri njem. Kot občani, kot davkoplačevalci imamo vso pravico izraziti svoje mnenje in opozoriti na morebitne nepravilnosti. Javni uslužbenci delujejo v interesu državljanov in jim za svoje delo tudi odgovarjajo.
Starši, ki želite pripravljeno dokumentacijo prejeti, Vam jo bomo poslali po pošti. V dokumentaciji so kopije Zakona o vrtcih, Odlok o ustanovitvi VVZ Trebnje, Odredbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, Letni delovni načrt za šolsko leto 2001/2002, Kurikulum za vrtce... Našteto ni v celoti skopirano zaradi prevelikega obsega in stroškov.
Če svojih in otrokovih pravic ne poznaš, se zanje ne moreš boriti!
Vse, kar boste prebrali, je zakonsko obvezno, pri vsem so tudi upoštevane vse naknadno sprejete spremembe in olajšave, normativi. V občini Trebnje te zakone ignorirajo. Ne zadovoljujejo potreb po predšolskem varstvu (letošnje leto so spet zavrnili veliko število otrok). Dojenčki, ki bodo dopolnili 11 mesecev po 1. 9. 2002, nimajo možnosti, da so sprejeti. Torej moramo paziti, kdaj bomo planirali otroke. Prav tako pa otrokom, ki so sprejeti v VVZ Trebnje, ne zagotavljajo varnosti in vseh pravic, ki so zakonsko določene.
Glede na to, da so naši otroci prikrajšani, manjvredno obravnavani, v primerjavi z drugimi občinami, smo se odločili, da temu naredimo konec. Zakoni in država stojijo za nami.
Ravnateljica do sedaj ni bila dovolj agresivna, glasna ali pa ni imela interesa za uspešno prezentacijo problematike in zahteve po ustreznih rešitvah.
Vsa angažiranost in srčnost naših vzgojiteljic in vodstva vrtca ni dovolj, če imajo pri tem zavezane roke zaradi
je nekaj netočnosti, posebno pa smo bili zgroženi ob navedbi, da potekajo mnoge aktivnosti za pol skupine, druga polovica lahko le gleda, drugi dan pa se zamenjajo, kar seveda ne drži.
Ravnateljica VVZ Trebnje Marija BIZJAK
prostorskih stisk in finančnega omejevanja s strani občine. Kako se naj izvaja program, če morajo v prvi vrsti paziti na varnost otrok, ker so zaradi neupoštevanja normativov ogroženi.
Morda je skrajni čas, da na glas povemo, da ne bomo več po Trebnjem z vozičkom iskali privatnega varstva od hiše do hiše (pri tem občina zavestno podpira delo na črno); da zahtevamo, da so naši otroci v vrtcu varni (ograja 1,2 m, vrata, parkirišča, okna ...); Ne zanima nas, na čigavem zemljišču stoji vrtec in igrišče in ne proračunski primanjkljaj in prioritetne investicije, od Občine Trebnje zahtevamo, da zagotovi predšolsko varstvo vsem otrokom v naši občini in da takoj zagotovi vse, kar je zakonsko obvezno po Pravilniku o minimalnih normativih in to brez improvizacij; da zagotovi različne dejavnosti za vse otroke, ne samo nad 5 let.
Ne bomo več prenašali ignorance in sprenevedanja. Nočemo le besed. Zahtevamo dejanja. In to takoj!
Za konec bomo uporabili odstavek, ki smo ga zapisali v prejšnjem članku, pa zanj verjetno ni bilo prostora.
Brez vsakih osebnih interesov, brez predsodkov in v želji po le najboljšem za naše otroke, smo želeli nekaj narediti. Neprijetno smo bili presenečeni, koliko polen smo že dobili pod noge. Zdaj lažje razumemo vse starše, ki so v zadnjih 15 letih poskušali kaj premakniti, pa se je vse ustavilo pri vodstvu vrtca. In so raje odnehali. Otroci so odrasli in zapustili vrtec, starši pa na vse pozabili.
Bo tako tudi z nami?
skupina staršev iz skupine srnic
Problematika ostaja enaka
Glede na to, da se problematika vrtca (prostori, ograja, oprema, izvajanje zakonov ...) vleče že več let, se nova generacija staršev, vzporedno s svojimi otroki srečujemo z istimi vprašanji in težavami kot generacije pred nami. Na sestankih ožjega in širšega kroga staršev, vzgojiteljic ... se iz leta v leto pojavljajo nove pobude, želje, interesi (vedno v pozitivnem smislu napredka in razvoja naših otrok), zgodi pa se pravzaprav nikoli nič ali pa le najmanjše zadeve, ki so pravzaprav le pesek v oči nam staršem pa tudi vzgojiteljicam. Starši ne prosimo pomoči Vzgojno varstvenega zavoda niti Občine Trebnje, temveč želimo pomagati rešiti vsaj eno, če ne več odprtih vprašanj. Ne pričakujemo nemogoče, želimo le dosledno izvajanje zakonov.
Navsezadnje - usluge vrtca plačujemo po zakonih!
predstavnik sveta staršev
Tako se ne dela
Vsi predlogi in sugestije s strani staršev so bile do sedaj ali pospravljene pod preprogo ali pa celo vržene na grob način v smeti.
Tako se ne dela.
Kaj narediti? Pustiti zadevo in se odseliti drugam, daleč od rodnega kraja in prijateljev? Ne, preveč smo že vložili v življenje tukaj med dolenjskimi griči in še nekaj se bojim, da bodo rekli, če grem drugam: poglej ga, prišel je iz dolge blatne vasi Trebnje, kjer moraš po dveh kolesih v kraj, kjer se po butalsko prerekajo, kje naj jim cesto speljejo, po mačehovsko z otroki ravnajo in kdo naj bo šef tu in tam? Glede na komunikacijo in rezultate občinskih sej bi se lahko ljudje, ki smo jih volili, učili sklepanja kompromisov in reševanja težav, v vrtcu, od naših otrok. Potem bi bilo v Trebnjem marsikaj bolje in drugače.
trebanjski starši
Otroci so naše bogastvo!
Odgovor na članek Otroci - naše bogastvo?
Občina Trebnje je ustanovitelj javnega Vzgojno varstvenega zavoda Trebnje, prav tako petih osnovnih šol, kjer delujejo tudi enote vrtca. Po podatkih vpisa iz meseca septembra 2001 je bila vključenost otrok v starosti 1-7 let v vrtce 47,17% (skupaj 566 otrok), v šolskem letu 98/99 pa komaj 31,25% (skupaj 477 otrok). V redne oddelke je vključenih v tem šolskem letu tudi 18 otrok s posebnimi potrebami.
Število otrok v javnih vrtcih se zadnja leta torej povečuje, zato je občina glede na izražen interes staršev zagotovila v zadnjih treh letih v občini pet dodatnih oddelkov dnevnega varstva, s tem pa investirala tudi v usposobitev prostorov. Občina se trudi, da bi vrtce čim bolj približala stalnemu bivališču otrok, s tem pa razbremenila vrtec v Trebnjem. Obseg sredstev v občinskem proračunu za izvajanje dnevnih programov varstva iz leta v leto močno raste, prav tako občina zagotavlja sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije. Ne gre pa zanemariti dejstva, da se izvajajo tudi programi, ki niso obvezni del dnevnih programov (na področju športa, bralna značka, Cicibanove urice, prireditve v tednu otroka, ob novem letu ..). Vseh želja in potreb pa naenkrat žal ni možno realizirati, saj tudi proračun ni vreča brez dna, potrebe pa so velike na vseh področjih življenja in dela vseh kategorij prebivalcev naše občine.
Do sedaj je občina rešila vse predloge za oblikovanje dodatnih oddelkov vrtca, če so le ti bili posredovani na način, ki ga predvideva zakonodaja in če so bili izpolnjeni kriteriji za oblikovanje oddelkov.
Izpostavljeni problemi na skupnih sestankih z vrtcem se niso končali z zameglitvijo dejstev, ampak s predlogom občinskemu svetu, da zniža normativ števila otrok v tistih oddelkih, kjer so igralnice manjše. Programska naloga, ki jo je izdelalo pooblaščeno podjetje, glede ustreznosti prostorskih normativov po novem pravilniku, pa je bila predstavljena organom vrtca tako s strani ravnateljice kot strokovnih služb občine. Postopki za rešitev prostorske problematike so nekoliko dolgotrajnejši, celovito bodo rešeni z novogradnjo vrtca v okviru zazidalnega načrta Stari trg, ki je v zaključni fazi sprejema. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca pa v prehodnih in končnih določbah, za vrtce, ki so že delovali do dneva uveljavitve tega pravilnika, določa tudi rok za zagotovitev minimalnih igralnih površin na otroka. Ta rok je tri leta po začetku popolne uveljavitve zakona o osnovni šoli oziroma tri leta od takrat, ko bodo vstopili v šolo vsi 6-letni otroci.
V kolikor bo v bodoče realno izkazana potreba po razpisu koncesije za izvajanje programov otroškega varstva, jo bo občina, ko bodo izrabljene tudi ostale možnosti po zakonu, prav gotovo razpisala, seveda pa bodo zahtevani normativi in standardi enaki, kot to velja za ostale javne vrtce.
Kar pa se tiče očitkov glede prekoračitve števila otrok v posameznih oddelkih, so le-ti po podatkih vrtca popolnoma neutemeljeni.
Glede na navedeno menimo, da se ni potrebno spraševati, ali so otroci naše bogastvo. Otroci so naše bogastvo! Tega se zavedajo tudi delavci vrtca, pa tudi lokalna skupnost.
Občinska uprava Občine Trebnje
Is česa je tudi stkano življenje, kakršnega šivano
Trebnje je praznovalo desetletnico mesta. Krajevna skupnost nas je z risbo Lucijana Reščiča in verzi Franceta Režuna povabila na praznovanje 21. junija, obenem pa smo prejeli program prireditev Iz trebanjskega koša, okranctjan z mislijo, kako je življenje lepo in nas bogati.
Le kak teden prej je vsaj nekatere bogatila prisotnost družine sov uharic, ki so počastile Trebnje s tem, da so tu vzrejale svoj zarod. Ne tako bližnjega soseda hiše, ki si jo je ta zaščitena in redka živalska vrsta izbrala za svojo, je njihovo oglašanje motilo, pa je povabil moža s puško, da je enega izmed mladičev obstrelil. Na srečo zaradi posredovanja prebivalcev hiše, kjer so gnezdile, več smrti ni bilo. Ali je sosed popeljal na pohod divjega ali “pravega” lovca, ne
vem, vem le, da oba, ki sta šla na ta lovski pohod celo z otrokom, menita, da je življenje bogato le, če so na svetu samo ljudje (pa še ti najbrž le po njuni meri); vsa druga bitja so moteča.
Drugo bogastvo in lepota sta se izkazala v košku 22. junija, ko je mesto (!?) ponudilo vaško veselico na zaprti cesti v središču v imenu turizma in gostincev. Kje je bogastvo, naj premisli vsak sam, lepota pa se je kazala na cesti in za vogali do prvega dežja v sragah maščobe in človeških izločkov.
Okusi so pač različni in menda so veselice zato, da se veseli. Vendar v skrbno pripravljen program praznovanja krajevnega praznika popivanje na cesti ne sodi.
Sove so odletele in packarije ni več. Naše življenje pa je stkano iz ... Česa že?	Bariča Smole
H^SDS
Program stranke SDS Trebnje
_ , .	l.Socialno področje
IreDnje	. uravnotežena socialna pomoč
ogroženim občanom
dvig kakovosti bivanja otrok v vrtcih (zmanjšanje števila otrok v skupinah in izboljšanje standardov bivanja)
izpolnitev pogojev za uvedbo devetletke v osnovnih šolah socialna stanovanja za mlade družine (predlagamo ustanovitev posebnega sklada v okviru Občine v ta namen in graditev novih stanovanj za najbolj socialno ogrožene)
Ostali programi socialne pomoči:
večja skrb za starejše občane (dostava hrane na dom, prevozi,..) za brezposelne brezplačno došolanje, prekvalifikacije , pospešeno vključevanje v javna dela.
2.	Gospodarstvo in obrt
•	odprtje trgovinsko industrijske cone
•	ustvarjanje dodatnih delovnih mest - poudarek zlasti na zaposlovanju žensk
•	financiranje samozaposlitev, ustvarjanje pogojev za obrtnike začetnike
•	predstaviti dolgoročni razvoj gospodarstva in obrti
•	maksimalna izraba sofinancirajnja iz državnih in evropskih razpisov za programe na področju regionalnega razvoja: gospodarskega, ekološkega, kmetijskega, itd
3.	Ekologija in komunala
•	zaščita neokrnjenih virov pitne vode in varstva tekočih voda
•	odstranitev črnih odlagališč odpadkov
•	ekološko osveščanje, pospešeno uvajanje ločevanja odpadkov po gospodinjstvih in
•	zbiranje nevarnih odpadkov
•	povečanje učinkovitosti javnega komunalnega podjetja in posledično zniževanje stroškov komunalnih storitev
•	hitrejši razvoj in posodobitev komunalne infrastrukture: vodovoda, kanalizacije, čiščenje odpadnih voda, urejanje javnih površin in zelenic
4.	Kmetijstvo
•	priprava kmetovalcev na vključitev v Evropsko unijo, s poudarkom na neposrednih subvencijah
•	preprečevanje zaraščanja kmetijskih površih
•	uvajanje dopolnilne dejavnosti za manjše kmetije v večjem obsegu
5.	Finance
pri vseh javnih sredstvih zagotoviti čim večjo preglednost in smoter-nost porabe sredstev
•	enakomernejša razdelitev sredstev po krajevnih skupnostih
•	zagotovitev dodatnih finančnih virov iz državnih in evropskih programov
6.	Kultura in šport
zagovarjamo vlaganje v kulturo in šport, ki animira čim večje število občanov,
dodatna podpora pa velja vsem projektom, kateri uspešno promovirajo občino na državnem in evropskem nivoju
zagotovitev ustreznega kopališča z vso spremljajočo infrastrukturo
00 SDS Trebnje
Postavitev nove kapelice
Ko civil (kakor Romi imenujejo g. Peter Kokotec. Pri blagoslovu je
tiste, ki niso Romi) vstopi v romsko hišo, najprej zagleda lepo okrašen kot ali steno. Na tem kraju stoji slika ali kip Marije, ki jo Romi posebej častijo in se ji priporočajo. Njihova ljubezen do Marije se pokaže tudi na Brezjah pri Mariji, kamor vsako leto 15. avgusta množično poromajo. Iz tega spoštljivega in svetega odnosa do Marije je tudi v romskem naselju na Hudejah že dolgo časa tlela želja, da bi postavili Marijino kapelico. Prvi je od besed k dejanjem prešel g. Jože s sinom in družino ter postavil kapelico, v kateri je velik in lep kip lurške Marije. Z vso družino se je veselil blagoslova kapelice, ki jo je v ponedeljek, 24. junija blagoslovil trebanjski kaplan
poudaril vrednote, kot so družina, otroci in ljubezen do Marije, v katerih, kot je dejal »so Romi lahko zgled civilom«. Obred blagoslova je bil lepo doživet tudi zato, ker je bil prilagojen romskemu čutenju. Sledil je zelo vesel večer za celotno romsko naselje. G. Jože je povedal, da kapelice ni bilo lahko postaviti. Potrebno je bilo veliko odpovedi, vendar je za Marijo to vredno storiti. Pri tem so mu nekateri ljudje z veseljem priskočili na pomoč. Tako je na Hudejah svoj dom na poseben način dobila tudi Jezusova mati Marija. Naj prinaša mir in ljubezen tudi med Rome, ki se ji priporočajo z besedami: »Maria pomosini mang-he.«
Projekt Nasilje - ne, strpnost, ljubezen - da
Tako smo učenci in delavci Osnovne šole Veliki Gaber naslovili projektno delo, ki je potekalo kar nekaj mesecev. Problematika nasilja je žal stalno prisotna v naši družbi, šole pri tem nismo izjeme.
Rezultate projekta smo strnili na zaključni prireditvi in v publikaciji, ki je izšla ob tej priložnosti.
Nataša Kumer, dipl. psih.
Tvorno sodelovanje ZŠAM s policijo
Številni šoferji in avtomehaniki so se zbrali 13. julija, na dan šoferjev in avtomehanikov, za Dolenjsko in Posavje je bilo živahno srečanje z bogatim športnim, kulturno-za-bavnim programom v Brežicah. Dan prej pa so predstavniki ZŠAM Novo mesto, Gorjanci in Trebnje položili venec na spomenik padlim borcem prve motorizirane čete v 2. svetovni vojni na Cvibljah pri Žužemberku.
Združenje šoferjev in avtomehanikov je za uspešno sodelovanje s policijo na predlog trebanjskega komandirja Edvarda Fišterja, prejelo to pomembno priznanje, ki jim zelo veliko pomeni. Priznanje jim je bilo izročeno 21. junija na proslavi ob dnevu slovenske policije na Policijski upravi Novo mesto.
Dejavni predsednik Jože Trlep (na sliki) je povedal, da člani društva prostovoljno in priza-d e v n o sodelujejo s policijo zlasti prve šolske dneve pri varo-vanju prvošolcev, sicer pa se skozi leto vključujejo v različne aktivnosti.
Ekološki otoki
KS Trebnje je uredila enajst ekoloških otokov na območju krajevne skupnosti. Na teh mestih so locirani po trije kontejnerji za ločeno zbiranje papirja, plastike in stekla. Prosimo vse krajane, da se jih čimbolj poslužujejo in s tem pripomorejo k ekologiji našega kraja.
Ekološki otoki so nameščeni: ob krajevni cesti odcep za Primštal, Pot na hrib pri trafo postaji, v Starem trgu pri KZ (nekdanja tehtnica), ob Glavarjevi ulici pri TP, na Cankarjevi ulici ob parkirišču, ob Gubčevi cesti pri stan. bloku št. 14, ob Kidričevi ulici pri odcepu k OŠ, ob Rimski cesti pri gasilskem domu, v naselju Grmada, v naselju Repče, v naselju Vrhtreb-nje
Svet KS Trebnje
DeSUS v občini Trebnje - danes in jutri!
Skrb za starost je pomemben dejavnik in nas morajo zanimati naloge, ki so pomembne za upokojence in vse državljane.
5. kongresa DeSUS marca letos v Postojni smo se iz DeSUS Občinski odbor Trebnje udeležili trije, predsednik Janez Kovačič, dr. Franc Žnidaršič in Jože Rebolj. Dnevni red je bil obsežen. Glavni poudarki so bili dani statutu, programu in volitvam organov DeSUS. Iz Pokrajinskega odbora DeSUS za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje je bila za enega od podpredsednikov DeSUS izvoljen Dragica Nenadič, predsednica pokrajinskega odbora.
V	programu je poudarjeno določilo, ki razglaša stranko za samostojno, odprto in idejno-politično neodvisno, kot osnovno vodilo pri našem nadaljnjem delu. V programu je poudarjen odnos DeSUS do nekaterih aktualnih vprašanj, denimo zavzemanje za spodoben socialni položaj vseh generacij in da zagovarjamo aktivno vlogo - toda tudi odgovornost - države pri zagotavljanju nacionalnih interesov. Bila je razprava o imenu stranke. Nekateri so menili, da je potrebno ime stranke spremeniti tako, da bi se s stranko lahko poistovetili tudi aktivni delovni ljudje. Prevladalo je mnenje, da je ime DeSUS tako zasidrano med ljudmi, da ga ni smiselno spreminjati. Bilo je ponovno poudarjeno, da je stranka odprta do vseh, ki želijo sodelovati v njej, s tem da sprejmejo statut in program stranke. Kot je dejal novi predsednik Anton Rous, je STRANKA VSEH ZA VSE, ki se zavedajo pomena stabilnosti v družbi.
DeSUS je v tem mandatu vladna stranka. Dosedanji predsednik Janko Kušar je poudaril, da je bil največji uspeh stranke reforma pokojninskega sistema. Če ne bi bilo našega sodelovanja, bi reforma dosti globlje zarezala v pravice upokojencev. Kot gost na kongresu je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec med drugim dejal, da bi bilo treba sicer dobro sodelovanje še okrepiti, ocenil je tudi, da je delo DeSUS v koaliciji dobro.
V	občini Trebnje je 3.660 upokojencev, včlanjenih v 6-DU 2.234, članov stranke 450. DeSUS je na zadnjih volitvah volilo 581 volivcev. Tako imamo v občinskem svetu 2 svetnika, Janeza Kovačiča z Mirne in Jožeta Rebolja iz Trebnjega. Občina Trebnje velja za občino z nadpovprečnim številom starostnikov. Bilo bi upravičeno, da bi imeli več članov v občinskem svetu, a zato moramo poskrbeti upokojenci, člani in simpatizerji stranke sami na volitvah.
Novembra letos bodo volitve za predsednika države, državne svetnike, župana, občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnosti. V DeSUS Trebnje pripravljamo liste za občinske svetnike in imeli bomo svojega kandidata za župana. Usmeritev DeSUS-a je, da pri kandidiranju za župana v prvem krogu ne sklepamo nobenih koalicij.
V	nekaterih medijih se vztrajno ponavlja, da naj bi bil DeSUS Trebnje v koaliciji s pomladnimi strankami. DeSUS Trebnje nima nobene formalne ali neformalne koalicije. Podpiramo tako predloge teh strank kot drugih ali posameznikov, glede na program in naravo samih zadev.
Kot zanimivost in spodbudo naj povemo, da so bili od stranke DeSUS na občinskih volitvah v mandatu 1998-2002 najuspešnejši v Žalcu. Od 25 svetniških mest so zasedli 9 mest in pravijo, da zelo dobro delujejo. Potrudimo se v tej smeri tudi v občini Trebnje, saj imamo glede na število upokojencev, članov stranke in simpatizerjev vse možnosti, da to dosežemo tudi mi.
V	času oddaje prispevka DeSUS Občinski odbor Trebnje še ni določil kandidatnih list in kandidata za župana občine.
_____________________________Območni odbor DeSUS Trebnje
DeSUS
REPUBLIKA SLOVKNUA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
podeljuje
BRONASTI ZNAK
za pomemben uspeh pn zagotavljanju varnosti
zirmmuštjtntv in amtnmmm lrebnje
'h-zn
Svetu KS Trebnje
Ponosna sem, da živim v mestu, ki ga je neutrudno gradil in soustvarjal tudi moj mož Slavko. Vesela sem, da znajo to ceniti mlajši rodovi. Ob 10-letnici ustanovitve mesta Trebnje Vam želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu za dobrobit vseh meščanov in krajanov.
Iskrena hvala za prisrčne besede in darilo ob praznovanju najmlajšega mesta.
Anica Kržan
Baragov dan - spominski dan občine Trebnje
(Nadaljevanje s 1. strani)
V soboto, 29. junija, se je na pohodu po Baragovi poti udeležilo kakih 300 udeležencev. Na srečo se je vreme umirilo in tradicionalna pot je bila prijetna. Kot običajno so pohodnike na poti osvežili z napitki. Razveselji-
EviAenca pohodnikov pred župnijsko cerkrijo r Trebnjem (Foto M. Kapus)
vo je, da sodeluje vedno več mladih, poleg skavtov je bila letos zelo močna udeležba mladih gasilcev, ki so bili opazni po rumenih in rdečih majicah.
V nedeljo, 30. junija, je bila ob 10. uri v Knežji vasi sv. maša, ki jo je vodil Andrej Glavan, ljubljanski pomožni škof ob sodelovanju številnih duhovnikov. Pri organizaciji maše se je izkazal dobrniški župnik Ivan Povšnik. Sledil je kulturni program, ki ga je Andrej Glavan	oblikoval Trebanjski oktet.
Navzoče je nagovoril predstavnik Knežje vasi, kot slavnostni govornik pa je nastopil Franci Petrič, odgovorni urednik Družine. Maša in kulturna prireditev sta se odvijali na prostem. Domačini so pod velikim kozolcem pripravili dovolj miz, kjer so se gostje in ostali obiskovalci ob glasbi in domači hrani lahko še zadržali. Kdor je želel, si je v Mali vasi ogledal Baragovi spominski sobi, kamor se je lahko odpeljal z zapravljivčkom.
Ob prijetnih kulturnih dogodkih in srečanjih z likom Barage, kot so ga pred-starili govorniki, smo spet začutili, da se tudi danes lahko od Barage učimo zaupanja, plemenitih dejanj za druge in še marsičesa.	IV

Franci Petrič
30 let gostilne Šeligo
Letošnjo prireditev Iz trebanjskega koša je poleg ostalih popestrila tudi prireditev, ki jo je skupaj z glavnim pokroviteljem Pivovarno Laško d.d. ob pomoči Tomaža Zlobka in prof. Igorja Teršarja organiziral gostilničar Marjan Šeligo iz Trebnjega.
Prireditev, ki se je odvijala v petek,14. junija, je bila posvečena 30-letnici zasebnega gostinstva družine Šeligo v Trebnjem ter jubilejni ekskluzivni prodaji izdelkov Pivovarno Laško d.d v tej gostilni.
V januarju 1972 je prevzela poslovanje gostilne Špringar v Trebnjem v svoje roke prekaljena gostilničarka Tilčka Šeligo iz Celja. Tedanje družbene in tudi politične razmere so jo prisilile, da je v mestu ob Savinji zaprla in prodala uveljavljeno in dobro stoječo gostilno ter prevzela v najem poznano gostilno Špringer v središču Trebnjega.
Prvoten namen gostilničarke in njene družine je bil, da bodo v tem kraju ostali največ pet let. Tragične življenjske preizkušnje, predvsem izguba sina, ki je bil odločen, da bo nadaljeval družinsko tradicijo gostinstva, pa so gostilničarko in njeno družino prisilile k odločitvi, da bo
je skupaj s svojo Jožico nadaljeval družinsko tradicijo gostinstva.
Kmalu sta spoznala, da je poslovanje v starem objektu nemogoče, tako zaradi omejenih prostorskih kot sanitarno tehničnih omejitev. Njuna odločitev, da bosta zgradila nov objekt, kjer bosta lahko pripravila in gostu ponudila še boljšo gostinsko ponudbo, je bila v prvi fazi skoraj utopična, vendar sta jo ob precejšnjem odrekanju in podpori cele družine vendarle izpeljala. Vodila ju ni samo želja po uveljavljanju v tej gospodarski panogi, temveč tudi želja, da nadaljujeta tisto dejavnost, katero sta kljub težkemu delu najbolj vzljubila - ustreči zadovoljnemu gostu, kakor tudi da središču mesta podata nov, urejen videz z objektom, kjer bo možno prijetno druženje krajanov in občanov. To jima je zagotovo uspelo!
V kulturnem sporedu, ki se je odvijal na gostilniškem parkirišču, so sodelovali BIG BAND Tomaža Zlobka z gosti, Trebanjski oktet in Občinski pihalni orkester pod vodstvom prof. Igorja Teršarja. Prireditev, ki jo je popestrila modna revija z izdelki Boutika Nataly, Frizerstva
Trebnje postal njihov novi dom.
V tem prijetnem dolenjskem kraju so ob podpori spoštovane gospe Slavke Špringer in njenega sina navezali tople prijateljske vezi, tako z domačini, sosedi (posebno z družino Zupančič) in okoličani, kot tudi z ostalimi, ki so kot gostje radi zahajali v to gostilno.
Po njeni smrti v letu 1985 je poslovanje gostilne prevzel v svoje roke sin Marjan (nesojeni ekonomist), ki
Ratajec in Optike Markelj, je iskrivo vodila domačinka Petra Založnik.
Polna zasedenost čudovitega akustičnega prireditvenega prostora ter spontan odziv obiskovalcev je pokazal željo naših krajanov, da se radi odzovejo vabilu na obisk prireditve, ki ni zgolj veseljačenje in nekontrolirano popivanje, temveč da si želijo na tej lokaciji kulturnih poletnih večerov v družbi domačih in drugih umetnikov.
Praznik sonca na Čatežu
(Nadaljevanje s L strani) Organizatorji in člani društva smo bili navdušeni nad številno množico, ki se je zbrala na osrednjem vaškem trgu na Čatežu in dala prireditvi res prazničen videz. V upanju, da obiskovalcev nismo razočarali bolj tiho kot na glas pravimo: “Tudi zato je vredno truda...”
Z vabili na prireditev smo obiskovalce nagovarjali s čudovito pesmico Marije Mencinger “Le tisto imamo, kar drugim damo.
Naj bo pesem ali ples, naj bo igra ali kres, naj roka bo ali nasmeh. ”
In ti verzi naj bodo moto delovanja našega kulturnega društva tudi v prihodnje; morda bo pa še
komu segla do srca.
Mija Benedičič, Predsednica KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež
Dan iz srečnih sanj
Lucijana
Reščiča
Salon pohištva TOM je 5. junija na Puščavi
pri Mokronogu na ogled ponudil 35 slik slikarja Lucijana Reščiča, ustvarjenih za knjigi Polonce Kovač S pravljico na izlet in Nežke Mlakar Znamke pripovedujejo.
Morda bi razstavo morali odpreti zjutraj; potem bi se nas lahko scelo-ma dotaknilo bogastvo nadrobnosti in likovne pripovedi, s katerimi slikar zarisuje kraje in ljudi, sedanjost in preteklost in jih veže z zgodbami, pravljicami in pesmimi. Jutro bi bilo pravi čas za podobe, ki namesto trde anekdotičnosti ponujajo hrepenenjske vzorce resničnosti, ustrezajoče avtorjevemu krhkemu doživljajskemu tkanju. Pa so taki dogodki na večer, ko so ljudje že polni vsakdanjih vtisov, ko skoraj ni več prostora za lepoto in resnico drugega.
V ta prostor sta obiskovalcem pomagala vstopiti višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič (na sliki) in profesor Jožko Zupan. Vsak na svoj način - oba tudi osebno obarvano - sta potegnila konture Lucijanovemu življenju in delu. Za dobrodošlico pa je poskrbel g. Skerbiš iz TOM-a, podjetja, ki ve, da v salon poleg pohištva sodi tudi umetniško delo.
Razstava bo odprta do konca počitnic. Vsem obiskovalcem je do tedaj v dar ponujen dan iz srečnih sanj, kakor piše v odlično oblikovanem vabilu na razstavo.
Bariča Smole
35. Mednarodni tabor
V soboto, 22. junija, je bila v Trebnjem otvoritev 35. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov. Trebnje gosti umetnike že od leta 1968 dalje, letos pa se je vabilu odzvalo 16 umetnikov iz Francije, Italije, Hrvaške, BIH, Jugoslavije, Slovenije in prvič tudi iz Avstralije.
Ob tej priložnosti se je župan Ciril Metod Pungartnik za 35-letno delo zahvalil umetniškemu svetu dr. Zoranu Kržišniku, dr. Mirku Juteršku in Janezu Gartnarju in jim podaril kristalno statuo SAMORASTNIK.
Umetniki so ustvarjali v galeriji
Imetnik Boris Žohar
ITirani ob nagrajenai (z desne proti leii):župan Ciril Metod Pungartnik, direktor JSKI) Igor Teršar, nagrajenec Stane Peček, direktor občinske uprave Janez Slak, Duška Peček, predstavnik medija F«s kanal Janez Janežič in vodju trebanjske območne izpostave JSKD Mojca Femec.
Stane PEČEK
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v torek, 18. junija, v veliki dvorani Narodnega doma v Celju podelil priznanja ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem za
njihove izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ali za življenjsko delo. Med štirimi prejemniki teh visokih odlikovanj je bil tudi Stane Peček iz Mokronoga, ki je prejel srebrno plaketo Sklada za leto 2001, zlato plaketo Sklada za leto 2001 pa je prejel Peter Božič iz Ljubljane.
Dejavnost Staneta Pečka je očitna na številnih področjih ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja od literarnega, informativnega, gledališkega, kot zborovodja in nepogrešljiv je na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični kot pisec scenarijev in režij za to manifestacijo, poleg tega je tudi reden udeleženec Tabora z zbori. S svojim delom navdušuje, lepša trenutke ljudem v svojem kraju, občini in daleč izven nje. Skratka Stane Peček je resnično zaslužen prejemnik tega odličja, ki mu ga je na slovesnosti izročil direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar, ki je bil na to funkcijo imenovan v juniju.
Čestitka k imenovanju prof. Igorja Teršarja na to pomembno funkcijo.
teden dni, v soboto, 29. junija, je bil slavnostni zaključek, ko so umetniki predali galeriji svoja likovna dela in se pogovorili s člani umetniškega sveta.
V 35 letih je na taborih sodelovalo preko 200 umetnikov iz 33 držav. Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje so zapustili več kot 850 čudovitih slik, kipov in reliefov.
Beletrinina literarna delavnica
Knjižna zbirka Beletrina (Študentska založba), vabi mlade, še neuveljavljene pesnike in pisatelje na literarni konec tedna v Izolo.
Od 27. do 29. septembra 2002 bodo imeli svoje delavnice za poezijo in prozo odprte JOSIP OSTI, ALEŠ ŠTEGER in ANDREJ SKUBIC. Pripravljamo tudi predavanja o jeziku in dva literarna večera, na katerih se bodo predstavili Beletrinini avtorji.
Ob prijavi pošljite nekaj pesmi ali strani proze z vašimi podatki na naslov:
Študentska založba Beletrina (za Izolo), Beethovnova 9/1, 1000 Ljubljana ali elektronski naslov: zalozba@kiss.uni-lj.si.
Prijave zbiramo do L 8. 2002. Kotizacija znaša 2000 SIT.
Galerija na Mali Loki
*
©
isT'
'Jj. • Ob gradiču Mala Loka, kjer je sedež ARTI-ja, Zavoda za vzpodbujanje ustvarjalnosti, stoji \ grajska kapela z rotundo. Sama kapela, ki je ; j zaščiten sakralni objekt, je pred časom dobi-f la novo namembnost, ohranila pa je svoj pr-^' votni zgodovinski in arhitekturni značaj. Ro-tundo je v tridesetih letih prizidal znani ar-suŠrenrABO hitekt Ivan Vurnik, ki sodi med pionirje sodobne slovenske arhitekture. Tako se tu domiselno srečujeta starodavna sakralna arhitektura in moderna, z obdelanimi kamni obdana geometrična prostornina s kvadratnimi okni.
Kapela ima zdaj značaj galerije in je ob določenih dnevih odprta za javnost. V njej stalno razstavlja svoja slikarska dela grajski lastnik V. Dušan Šparovec Mokronoški - Point. V prvem delu kapele so dela t.i. “ciganskega opusa”, v rotundi pa ekspresionistična dela, naslikana z intenzivnimi barvnimi nanosi in silovitimi potezami v stilu novega ekspresionizma in neo-fauvizma oz. slikarstva t.i. “novih divjakov”.
Z nastankom galerije v Vurnikovi kapeli se je v občini Trebnje popestrila kulturna ponudba, saj ima kapela večnamenski značaj: poleg že omenjene stalne zbirke slikarskih del so v njej občasno inštrumentalno vokalni nastopi, pesniške in gledališke predstavitve, ezoterične prezentacije in podobno.
za ARTI M.D.
Mali likovni tabor
V okviru 35. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov je že tretje leto potekal tudi enodnevni mali likovni tabor osnovnošolcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območne izpostave Trebnje. Mladi udeleženci so slikali na temo mesto Trebnje - detajli po lastni izbiri tehnike. Vodja tabora je bila Zdenka Bukovec s pomočnico Marinko Mohorčič. Po trije udeleženci z mentorjem so prišli iz OŠ Belokranjskega odreda Semič, Žužemberka, dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Mirne, Velikega Gabra, Mokronoga in Trebnjega. Nastala dela na tem taboru so razstavljena v avli Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Na otvoritvi, 29. junija, je številnim udeležencem na harmoniko zaigral Matej
Dragan, učenec mokronoške osnovne šole, navzoče je pozdravil župan Ciril Metod Pungartnik, dr. Mirko Juteršek pa je po strokovni plati spregovoril o razstavi. Ob zaključku je vodja tabora, Zdenka Bukovec, podelila še vsem udeležencem in njihovim mentorjem spominska priznanja za sodelovanje.
Razstava bo na ogled do 16. septembra letos.
Prvi koraki
Člani literarno-novinarskega krožka Osnovne šole Veliki Gaber so šolsko leto zaključili z glasilom Prvi koraki, ki prinaša literarne sestavke, prve korake v svet poezije, poročila, slikopise učencev razredne stopnje, horoskop in še kaj...
NASA DEDIŠČINA
Juijeva domačija
Prenova kašče v letu 2000 in prenova ostrešja ter zamenjava kritine na hiši v letu 2001
Od zadnjega poročanja o posegih na Jurjevi domačiji je preteklo kar nekaj časa, zato bom v tem kratkem članku podal nekaj osnovnih informacij o izvedenih delih.
Po petih letih naporov je Jurjeva domačija v letu 2000 končno dobila trajni status kulturnega spomenika, tako da je s tem poskrbljeno tudi za njeno pravno varovanje.
V letu 2000 pa smo še pred pridobitvijo trajnega statusa kulturnega spomenika izvedli sanacijo kašče in vodnjaka. Na začetku smo odstranili grmovje in drevesa, ki so rasla tik ob obeh objektih. Odstranili smo tudi nadstrešek z betonskimi stebri. Staro kaščo smo v celoti razstavili, lesena bruna smo očistili in jih zaščitili
z restavratorjem. Utrdili in delno poravnali smo tudi teren pod kaščo in postavili ustrezne kamnite podstavke. Kaščo smo ponovno sestavili, lesene dotrajane podnice pa zamenjali z novimi. Očistili in zaščitili smo tudi obstoječo notranjo opremo, tj. lesene pregrade in jih ponovno montirali. Pri vhodu v kaščo smo postavili še leseno stopnico. Na podlagi predhodno pridobljenih podatkov smo postavili novo ostrešje, saj ga kašča pod betonskim nadstreškom sploh ni imela. Istočasno je potekala tudi sanacija zunanjih in notranjih sten vodnjaka in oboka nad vodnjakom. Na podlagi starega dotrajanega vedra in lesenega pokrova smo rekonstruirali novo kovinsko vedro in lesen pokrov odprti-
ne vodnjaka. Sanirali in zaščitili smo še lesen steber vage oz. vzvoda in zamenjali dotrajan lesen dvižni drog. Rekonstruiran je bil tudi lesen žleb z odvodom v vodnjak. Ta dela je izvedla firma SGI inžiniring d.o.o., Ljubljana.
Celotno ostrešje kašče smo nato pokrili s slamnato oz. rženo škopo in izvedli vertikalno obilje obeh zatrepov s starimi deskami. Ta dela je izvedel mojster Franci Barbič, krovec iz Hraš tka pri Podbočju.
V začetku leta 2001 smo še odstranili rušo nad ohranjenimi kamnitimi temelji nekdanjega hleva in jih sanirali, tako da so sedaj vidne tudi horizontalne dimenzije nekdanjega hleva in velikost notranjih prostorov.
Jeseni istega leta, ko so bila zagotovljena finančna sredstva, smo sanirali še ostrešje in zamenjali kritino na Jurjevi hiši. Odstranili smo dotrajano betonsko kritino in razstavili leseno predimenzionirano ostrešje iz leta 1962, ki je bilo na posameznih mestih podprto z lesenimi opornimi stebri. Stare špirovce smo pri sanaciji in ponovni postavitvi ostrešja ohranili. Istočasno smo sanirali tudi ostrešje svinjaka, ki stoji tik ob hiši. Nato smo izvedli novo preklanje ostrešja hiše in svinjakov ter celotno ostrešje pokrili z novo slamnato kritino. Lesen zračnik na strehi, ki odvaja dim iz črne kuhinje, smo prav tako ohranili. Na podlagi starih fotografij smo z novim lesom rekonstruirali tudi oba lesena zatrepa hiše in zračni lini v obliki keliha. Vsa dela na ostrešju hiše in pokrivanje strehe je izvedel mojster Franci Barbič.
Vsa dela na objektih sta obe firmi izvajali na podlagi smernic obstoječega konservatorskega programa. Lastnik domačije Občina Trebnje je za posege pridobila tako kulturnovarstveno soglasje, ki ga je izdala naša služba, kot ustrezna dovoljenja, ki jih je izdala Upravna enota Trebnje.
Konservatorski svetovalec Dušan Strgar, univ. dipl. etnolog ZVKD RS OE Novo mesto
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO
ZBIRA PRIJAVE
za vpis v šolskem letu 2002/2003
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE: 5., 6., 7. in 8. razred - izobraževanje je brezplačno, predavanja pa lahko potekajo tudi v soboto in nedeljo
PROGRAMI TRILETNEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
trgovec
pečar (keramičar), slikopleskar-črkoslikar (EDO Kranj) vrtnar-cvetličar, kuhar, natakar (GDI Univerzum) bolničar-negovalec, voznik (Šolski center Novo mesto)
PROGRAMI ŠTIRILETNEGA SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA
ekonomsko komercialni ali upravni tehnik (star program 3. in 4. letnik), vzgojitelj predšolskih otrok, (PTI) ekonomsko komercialni tehnik, ekonomski tehnik (nov program, 1. in 2. letnik) gostinski tehnik, turistični tehnik (GDI Univerzum)
(PTI) strojni tehnik (Šolski center Novo mesto)
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
Ekonomske fakultete iz Ljubljane, organizirane kot ŠTUDIJ NA DALJAVO
Vpisi v srednješolske programe bodo potekali od 10. do 15. septembra 2002. predavanja pa se bodo pričela po 16. septembru 2002.
Informacije in prijave:
CIK Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje, 07 / 34 82 100, info@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si
Ženska zveza pri 00 Nove Slovenije
V	petek, 5. julija, je bila v Baragovi galeriji v Trebnjem prireditev, na kateri smo ustanovili Žensko zvezo pri Občinskem odboru Nove Slovenije.
Po pozdravnem govoru predsednika občinskega odbora dr. Pavlina so v kulturnem programu sodelovale Ragle, domača dekliška skupina.
Osrednjo temo večera z naslovom Vloga ženske v javnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju na eni strani in skrb za družino na drugi so oblikovale gostje.
Lidija Drobnič, predsednica Ženske zveze pri Novi Sloveniji, je predstavila program in delo Ženske zveze, ki združuje žene in dekleta vseh družbenih skupin z namenom neposrednega sodelovanja in soodločanja pri oblikovanju politike, ki temelji na krščanskih vrednotah.
V	Barbari Brezigar, kandidatki za predsednico države, ki jo podpira koalicija Slovenije, vidi Drobničeva pokončnega in modrega človeka, ki bo v pravem času znal sprejeti pravilno odločitev v korist vseh nas. Prepričana je, da mora biti letošnje leto čas za premik, za novo razmišljanje, nov izziv, ki naj bi ga na krmilo države prinesla Brezigarjeva.
S svojo prisotnostjo je prireditev počastila poslanka N.Si
Majda Zupan, ki je spregovorila o delu v parlamentu.
Problematiko šolstva v zadnjih letih je predstavila prof. Slavica Navinšek, nekdanja ravnateljica na eni izmed ljubljanskih srednjih šol.
Županja Moravč, prof. Ljudmila Novak, je razkrila izkušnje, dobre in slabe, ki jih je pridobila v času županovanja ter svoje prepričanje, da je politika služenje ljudem.
Marija Čepon, mati desetih otrok iz Borovnice, pa vidi vlogo žene v politiki predvsem v vzgoji otrok za resnico, dostojanstvo in enakopravnost.
O novoustanovljenem odboru Ženske zveze Nove Slovenije v Trebnjem, katerega predsednica je Marjeta Uhan, podpredsednica Nada Marn, tajnica pa Emiljana Pavlin, je spregovorila Malči Kostevc, članica odbora, ki ni mogla mimo aktualne romske problematike v občini.
Na koncu se je vsem prisotnim za izkazano priznanje in lep večer zahvalila pred. Ženske zveze pri OO N.Si Trebnje Marjeta Uhan, dipl.inž.agr., in poudarila, da se bomo na ta način tudi ženske v Trebnjem aktivno vključile v politično dogajanje v občini in državi.
Nova Slovenija
Kresovanje ob dnevu državnosti na Trebelnem
Člani občinskega odbora Nove Slovenije Trebnje in poslanec Lojze Peterle so v soboto, 22. junija, s pomočjo
Franc Kozlerčar, Lojze Peterle in Marko Pogorevc ob rinu z Medvedjeka, ki ga je Kozlevčar poklonil Pogorevcu.
gasilskega društva in krajanov Trebelnega pripravili praznovanje ob dnevu državnosti.
Praznovanje se je pričelo z mašo pred cerkvijo Sv. Rozalije, ki jo je daroval domači župnik, sledil je krajši kulturni program in druženje ob kresu.
V imenu soorganizatorja prireditve je navzoče pozdravil dr. Marjan Pavlin, predsednik občinskega
odbora N.Si Trebnje. Prizadevnim krajanom se je zahvalil za opravljeno delo, saj so v tednu dni vstavili nova vhodna vrata in zamenjali streho na cerkvici. Obljubil jim je kar največjo finančno in moralno pomoč, vsem navzočim pa, da bo maša za domovino in kresovanje pri cerkvi sv. Rozalije tradicionalna junijska prireditev na Trebelnem.
Gost večera in slavnostni govornik, gospod Marko Pogorevc, generalni direktor slovenske policije, se je spominjal osamosvojitvenih dni in spregovoril o ljubezni do domovine ter odgovornosti vsakega izmed nas, da ohranimo vrednote, ki smo si jih pridobili z novo državo, našim zanamcem.
Poslanec in član konvencije ob vključevanju Slovenije v EU Lojze Peterle, je govoril predvsem o širitvi Evropske zveze in združevanju Evrope. Prepričan je, da mora ostati spoštovanje kulture in jezikovne različnosti ter upoštevanje manjših držav temeljno izhodišče za sožitje in prihodnjo ureditev Evropske zveze.
Na koncu je zagorel mogočen kres in osvetlil vso okolico v spomin na dan državnosti in na enega najlepših običajev na Slovenskem, prvi poletni praznik, ko dobi svoj pomen znani rek, “o kresi se dan prevesi” in ko spregovori bogastvo šeg in običajev.
Oglasili sta se pesem in harmonika, ljudje so zaplesali. Zbrani ob kresu so imenitno praznovanje nadaljevali pozno v noč.
Dan odprtih sedel
Milijon let pred človekom so se pasli po praznih planjavah.
Puščali so glasove, ki so jih slišali le oni.
Človeka so spoznali kot lovca. Preden ga je začel uporabljati za delo, ga je ubil za hrano.
Sožitje s človekom je bilo krhko.
V njihova srca se je naselil strah. Tako močan je bil, da se ga ni dalo otresti.
Od neolitika, ko so konju prvič nadeli povodec, so nekateri ljudje to razumeli. Razumeli so njihovo dušo in ublažili so njihovo bolečino.
Skrivnosti so nežno polagali v utrujena ušesa. Tem ljudem so rekli šepetalci.
Ta misel, verjetno se je nekateri še spomnite, je iz filma Šepetati konjem. Če se poglobimo vanjo, ugotovimo, da oznanja zgodovino odnosov med konjem in človekom in obratno, med človekom in konjem. Oznanja krhkost in plahost, medsebojno navezanost in ubogljivost teh živali.
Dan odprtih sedel je del programa naših ponudb, ki smo ga letos organizirali v okviru prireditev Iz trebanjskega koša. Dan odprtih sedel je pripravila Šola jahanja Viktorija, ki jo vodi Toni Maver.
Šola jahanja Viktorija ima svoj sedež v Slepšku, v vasi, ki je slaba 2 kilometra oddaljena od Mokronoga. Viktorija so jo poimenovali po prvi kobili z rodovniškim imenom Viktorija Hann, pasme hanoveranec. Šola je bila ustanovljena oz. registrirana oktobra leta 2000. Za opravljanje svoje dejavnosti ima na razpolago 4 jahalne konje in vso potrebno kakovostno
opremo.
Ljubitelji konj in jahanja imajo v Viktorijini šoli možnost opravljati začetni tečaj za pridobitev naziva JAHAČ 1 in opravljati nadaljevalni tečaj za JAHAČA 2 IN JAHAČA 3. Šola nudi v spremstvu inštruktorja tudi terensko jahanje po čudovitih okoliških krajih šentruperske, mirnske, tržiške in trebelske krajevne skupnosti.
Za vse tiste, ki nimajo dovolj poguma, ki ga je treba zbrati za sesti na konja, pa nudi tudi možnost
vožnje z zapravljivčkom do Mirne, Tržišča ali Šentruperta.
Dopolnilna dejavnost šole jahanja je tudi ujahavan-je mladih konj, korekcija ujahanih konj pa tudi nastanitev v hlevu.
Šola jahanja je za čas dnevov odprtih sedel skupaj s trgovino Drobižek in mesarstvom Bizjak poskrbela tudi za ublažitev žeje in zaposlitev želodčkov po ugodni ceni. Pridružil se jim je tudi harmonikaš Aleš Barle.
V imenu TD vsem lep turistični pozdrav.
Udeleženci šole jahanja.
Občinsko gasilsko tekmovanje
V nedeljo, 2. junija, je v trebanjski občini potekalo občinsko gasilsko tek-
movanje članov, članic in veteranov, ki gaje organizirala trebanjska gasilska zveza v sodelovanju z gostiteljem PGD Mokronog. Tekmovanja se je udeležilo 40 ekip iz 21 prostovoljnih gasilskih društev. Za članice in člane je tekmovanje potekalo v obliki avtoreleya z začetkom pri gasilskem domu v Šentrupertu, do Svetega Križa in Svetega Roka z zaključkom v Mokronogu pri gasilskem domu, kjer so tekmovale tudi veteranske ekipe iz 7 društev. Tekmovanje na posameznih delovnih točkah so si že dopoldan ogledali župan naše občine, Ciril Metod Pungartnik,
namestnik poveljnika OŠ CZ, Dušan Mežnaršič, in direktor Tom oblazinjeno pohištvo Mokronog, Alojz Gliha.
Vse ekipe so si prizadevale za čim boljši rezultat. Tako so pri veteranih pokale za prva tri mesta osvojile ekipe iz PGD Trebnje, Dobrnič in Mirna.
Pri članicah kategorije B so prva tri mesta dosegle tekmovalke iz PGD Mokronog, Velika Strmica in Štaten-berk, pri članih kategorije B pa Šta-tenberk, Mokronog in Velika Strmica. V kategoriji članov A je sodelovalo 16 ekip, pokale pa so v društvene vitrine odnesle ekipe iz PGD Štatenberk 11, Štatenberk I in Mokronog.
Letošnje občinsko gasilsko tekmovanje je bilo hkrati tudi tekmovanje za prehodni pokal Gasilske zveze Trebnje, ki ga je osvojila ekipa z najvišjim številom doseženih točk v kategoriji članov, ekipa PGD Štatenberk 11.
Pokale zmagovalnim ekipam so podelili: predstavnik generalnega sponzorja Trima d.d. iz Trebnjega, Martin Hočevar, ter predstavniki
sponzorjev Tom Oblazinjeno pohištvo Mokronog, Alojz Gliha, Tios d.o.o. Šentrupert, Nataša Slapšak, Krajevna skupnost Trebnje, Marjan Krmelj, in Zavarovalnica Tilia d.d. Novo mesto, Franc Kržič.
S tem tekmovanjem je zaključena letošnja tekmovalna dejavnost na nivoju naše zveze. Ob tej priložnosti se vodstvo Gasilske zveze Trebnje zahvaljuje vsem tekmovalkam, tekmovalcem, njihovim mentorjem in jim hkrati čestita za dosežene uspehe, zahvaljuje pa se tudi generalnemu sponzorju in sponzorjem pokalov, domačim sodnikom in sodnikom iz Gasilske zveze Ivančna Gorica, Osnovni šoli Mokronog za tekmovalni prostor, pomočnikom pri organizaciji tekmovanja in gostitelju tekmovanja, prizadevnim članicam in članom PGD Mokronog.
Razvitje in blagoslov novega gasilskega prapora
Vrhtrebnje, 21. julija - Prostovoljno gasilsko društvo Vrhtrebnje je po žegnanjski maši, vodil jo je škof dr. Franc Perko, v cerkvici sv. Jakoba na Vrhtreb-njem organiziralo pri gasilskem domu razvitje in blagoslov novega gasilskega simbola.
Že ir sto let nepremagljiri člani veteranske ekipe PCD Trebnje (: lete); Aloj: Požes, Iran Marolt, Rudi Grmovšek, Iran llren, Jane: kamin, Franr Slak (čepi) in desetar Božo Pungartnik.
Udeležba na državnem gasilskem tekmovanju
Vsako drugo leto je organizirano izbirno regijsko tekmovanje, ki se ga udeležijo prve tri ekipe v posamezni kategoriji na občinskem tekmovanju. Na lanskem regijskem tekmovanju, ki je potekalo v Novem mestu, v septembru, je kar 8 naših ekip doseglo normo za nastop na državnem tekmovanju.
Državno mladinsko tekmovanje je potekalo 18. maja letos v Ločici ob Savinji, kjer so sodelovale tri ekipe pionirk iz PGD Občine, Trebelno in Štatenberk ter dve ekipi pionirjev iz PGD
Štatenberk in Mokronog. Ekipa pionirjev PGD Štatenberk je dosegla 9. mesto, ostale ekipe pa so tudi zelo solidno zastopale našo zvezo.
V Moravskih Toplicah je 25. maja potekalo državno tekmovanje članov, članic in veteranov. Iz trebanjske gasilske zveze so se tega tekmovanja udeležile tri desetine: članice iz PGD Mokronog in Štatenberk ter veterani z Mirne (na sliki). Članice so se uvrstile na 16. in 17. mesto, veterani pa tekmovalne vaje niso zaključili zaradi hujše poškodbe tekmovalca.
Spoštovani svojci umrlih!
Človek v svojem življenju ne sme biti nikoli sam. Se posebno
ne, ob tako težki preizkušnji kot je smrt bližnjega.
Ker se zavedamo pomena zadnjega slovesa, vam želimo glede na dolgoletne izkušnje ponuditi profesionalno uslugo. Na voljo smo vam, ne glede na dan ali uro.
07/ 33 71 420 in 041/ 514 233
POGREBNA SLUŽBA NOVAK, Sonja NOVAK s.p. Gubčeva cesta, 8230 Mokronog, pr.: Novo mesto, Aškerčeva 7
Taborjenje gasilske mladine Lipnik
PGD Vrhtrebnje je organiziralo za najmlajše gasilce njihovega društva taborjenje v Lipniku pri Trebnjem. V taboru s šestimi šotori ob vikendu Cesarjevih je taborilo 23 mladih gasilcev od petka do nedelje. V tem času so se izobraževali v okviru gasilskih znanj in veščin, opravili pohode, športne igre in praktični prikaz gašenja trave z nahrbtnjačo ter tečaj prve pomoči. Ob večerih so pripravili taborni ogenj in prepevali ob kitari in harmonikah. Ob skrbnih kuharicah, Slavka, Majda in Ela ter vodja tabora Franci Čeh z mentorji, ki so skrbeli za red in pravo taborsko vzdušje, se je taborjenje kar prehitro prevesilo v nedeljsko popoldne, ko so v tabor že prišli starši po svoje tabornike.
Savudrija
V četrtek, 11. julija, se je na taborjenje odpeljalo 43 mladih gasilcev z mentorji iz šestih prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Trebnje, katere mladinska komisija je organizator štiridnevnega bivanja v kampu Veli Jože v Savudriji v sodelovanju z Gasilsko zvezo Škofja Loka. V tem času so se mladi po programu taborjenja usposabljali za gasilske veščine in preventivno značko, poleg tega pa je program zajemal tudi športne in družabne dejavnosti.
24. julija pa se bo v isti tabor napotila še druga skupina mladih gasilcev.
Taborjenje mladine je del nagrade za njihovo delo v gasilski organizaciji, kar so jim omogočili starši, prostovoljno gasilsko društvo, Občina Trebnje in Gasilska zveza Trebnje.
Ali grozi Mirni ekološka katastrofa?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ker župan navaja koncesijo, ugotavljamo, da župan in občinske strokovne službe premalo poznajo tovrstno zakonodajo. Koncesijo podeljuje lastnik.
Da bi bile zadeve glede lastništva jasne, je potrebno javnost obvestiti, da je župan tožil s sredstvi davkoplačevalcev Kolinsko d.d. Ljubljana in GOP d.o.o. Mirna za razveljavitev pogodbe o prenosu lastniškega deleža. Tožbo je župan izgubil na Okrožnem sodišču v Novem mestu in pritožbo na Višjem sodišču v Ljubljani. Sedaj pa je na račun davkoplačevalcev poleg revizije po izgubljeni tožbi vložil tudi revizijo lastninjenja družbe Kolinska d.d. Ljubljana, kar pa daleč presega njegove pristojnosti ter meje politične in človeške kulture. O takih posegih bi moral predhodno razpravljati občinski svet.
Mnenja smo, da so vsi problemi posledica županovega neizvajanja odločitev Občinskega sveta, kar bo lahko imelo za posledico tudi ekološko katastrofo na Mirni. Zato apeliramo na župana, da preneha izvajati svojo nesmiselno in škodljivo politiko do čiščenja odpadnih voda iz gospodinjstev in ostalih porabnikov široke potrošnje na Mirni, ter ga pozivamo, da KS Mirna poravna vse obveznosti izhajajoče iz sklepa Občinskega sveta z dne 5.7.1996.
Upravljavec CČN Mirna Stanislav Pančur, direktor
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil
Adolf Šepic
rojen 15. 8. 1934 s Hudej
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno pomoč, cvetje, sveče, izraze sožalja in darovane maše.
Zalivala velja tudi medicinskemu osebju ZD Trebnje in dr. Petkovi, osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Čehovi, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, upokojencem, gospe Majerjevi za besede slovesa, gospodu Hribarju za zaigrano Tišino, podjetjem Akripol, TMT Velika Loka, Labod, Interstar, KLIPE Peskar.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi žalujoči
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in babica
Ivana Tori
rojena 30. 10. 1923 Dečja vas 21
Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče.
Hvala novomeški bolnišnici in g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in Pogrebni službi Novak. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sin Ludvik, hčere Anica, Mihaela,
Mariina z družinami in sestra Kristina
KMETIJSTVO
ZXx Razvoj kmetijstva v občini Trebnje za
Kmetijska
svetovalna
služba
Slovenije
Na zadnji julijski seji Sveta občine Trebnje, so svetniki soglasno potrdili dokument “Razvoj kmetijstva v občini Trebnje za obdobje 2001-2006” (do-
kument bo na osnovi želje svetnikov dopolnjen z večjim poudarkom na čebelarstvu in vinogradništvu). Izdelava dokumenta je bila zaupana strokovnim službam Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Novega mesta. Omenjeni dokument, ki zajema strokovne osnove in analizo stanja kmetijstva v občini, je tudi osnova za razdelitev finančnih pomoči občine kmetijstvu v tem obdobju.
Leta 2000 je bil sprejet Zakon o kmetijstvu, ki poleg številnih določil omejuje financiranje lokalnih skupnosti (občine) kmetijstva na področju tržno-cenovnih ukrepov. To pogosto pomeni pri tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, nerazumevanje, saj na osnovi omenjenega zakona lokalne skupnosti ne smejo izplačevati pomoči na enoto površine oz. glavo živine ali regresirati seme, gnojila ali plemenske živali. Del teh sredstev lahko uspešno nadomestijo s financiranjem iz naslova Slovensko-kme-tijsko-okoljskega programa (SKOP), seveda pa se morajo kmetije vanj vključiti (petletna pogodba z ministrstvom za kmetijstvo).
Za kmetijstvo v občini Trebnje so poleg številnih težav, ki pestijo slovensko kmetijstvo, značilni vsaj še to, da je 90 % kmetijskih površin kategoriziranih v območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo ter da je večina kmetij usmerjena v živinorejo - govedorejo, predvsem v prirejo mleka. Ravno ti dve kmetijski panogi pa se srečujeta z izrazitimi problemi: tako pitanje govedi že nekaj let ne pokriva kaj dosti več od stroškov prireje, pri prireji mleka pa je tudi v prihodnosti pričakovati realen padec cen (tudi problem kvot in razdeljevanja le teh). Naveden trend potrjuje dejstvo, da je leta 1995 mleko oddajalo 1026 kmetij, leta 2000 pa le še 529, leta 2002 430 kmetij, v istem obdobju se je količina mleka povzpela na zavidljivih 16 milijonov litrov mleka. Čeprav so na podeželju tudi v kmetijstvu opazne izrazite strukturne spremembe, so v panogi, kot je živinoreja, še zlasti izrazite in problematične, saj je reja govedi pomenila tudi določen socialni “amortizer" na podeželju. Dodaten problem lahko pomeni tudi razdeljevanje kvot za krave dojilje, saj je možno, da država ob vstopu v EU ne bo več mogla izplačevati premij za vse krave dojilje.
Sama tehnologija reje živali in organizacija dela pri mlečni prireji zahteva, da morajo na kmetiji rediti minimalno 50 krav molznic, da bi lahko s prirejo mleka dosegali primerni
dohodek na kmetiji za družino (2 polnovredni delovni moči). Za tak obseg prireje kmetija potrebuje vsaj 25 ha kmetijskih površin - takih kmetij pa je v občini Trebnje po statističnih podatkih le 23 (nad 10 ha kmetijske zemlje obdeluje 223 kmetij). Navedeno ponazarja, da bo večina živinorejskih kmetij moralo v prihodnosti povečati obseg prireje, če bodo želele dosegati z živinorejo primerni dohodek eni ali več osebam, ali pa obstoječo živinorejsko prirejo dopolniti z neko drugo kmetijsko panogo ali dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Med panogami, ki lahko pomenijo možnost za kmetije, je zagotovo sadjarstvo in vrtnarstvo, za posamezne kmetije v nižinskih predelih tudi reja prašičev. Z novim Pravilnikom o vrsti in obsegu kmetijskih dejavnosti se lahko kmetije odločajo med številnimi storitvenimi dejavnostmi, predelave kmetijskih pridelkov, ribogojstvom in rejo perutnine in seveda različnim oblikam turizma na kmetijah. V prihodnjih letih bo tako občina sofinancirala večji del stroškov priprave zahtevane dokumentacije za kmetije, ki se bodo odločale za investicije in jim tako posredno omogočile lažji dostop do pomoči s strani države oz. predpristopne pomoči (SAPARD).
Če je danes v občini Trebnje aktivnih 1400 kmetij (po statističnih podatkih 2022, iz popisa leta 2000), je verjetno, da bo dobri polovici kmetij kmetovanje le dodatna dejavnost. Te kmetije so pomembne s stališča ohranjanja kulturnega izgleda krajine oz. preprečevanja zaraščanja, zato je tudi tem kmetijam namenjen določen delež sredstev. To velja za vse vrste kmetijskih panog: od živinoreje do sadjarstva in vinogradništva.
Kmetije lahko posredno povečajo dohodek na kmetiji (neodvisno od vrste in obsega kmetijske panoge) z vključevanjem v SKOP. Zato je del sredstev namenjen načrtnemu vključevanju kmetij v te programe - vsaj 30 % kmetij (do leta 2001 je bilo v SKOP vključenih le 70 kmetij). Med posameznimi postavkami SKOP programa velja poudariti vsaj tri: integrirana pridelava (sadjarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo), ekološka pridelava in sonaravna reja domačih živali. Seveda so še številni drugi programi SKOP-a, ki kmetom omogočajo ob upoštevanju izdelane tehnologije pridelave določil dodatni dohodek, največkrat gre za plačilo na hektar površine.
Med postavkami finančnih pomoči s strani občine velja izpostaviti še: sofinanciranje stroškov z zakoni oz. pravilniki obveznega izobraževanja za kmete (tečaji za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, tečaji z namenom integrirane in ekološke pridelave, tečaji varstva pri delu), sofinanciranje ureditve (zadostne s pravilnikom predpisane velikosti) skladišč za
2001 - 2006
živalske odpadke, sofinanciranje ureditve pašnikov do 2 ha površin (nad 2 ha sofinancira ureditev pašnikov država). Med pomembnejšimi razvojnimi problemi oz. programi so strokovne službe navedle dva programa: načrtno preusmerjanje kmetij ter možnosti trženja pridelkov iz sonaravnih načinov pridelave.
mag. Zdenka Kramar
Vabilo
Kmetijska svetovalna služba Trebnje vabi vse zainteresirane orače na traktorsko tekmovanje v oranju, ki bo 10 avgusta 2002 na površinah KPD Dob v Slovenski vasi.
Prijave zbira do 5. avgusta 2002 Kmetijska svetovalna služba Trebnje na tel. 07 3460-670; 3460-671.
Brez predhodne prijave ne bo možno tekmovati.
MAK D.O.O.,
RODINE PRI TREBNJEM.
Tel. 34-66-051. 041-358-218
Obveščamo, da lahko nabavite žita, krmila, krmne dosevke, gnojila:
koruza za krmo 33,00 SIT / kg, ječmen 32,00 SIT, tritikala 30,00 SIT. soja 69,00 SIT in K19 briketi po 48 SIT za kg,
KAN 2100,00SIT/vreča.
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC MED TREBANJSKIMI ROMI
Ni pošteno, da so Romi le skrb dvajsetih občin
Na povabilo nekaterih Romov iz največjega romskega naselja, je Hudeje obiskal Matjaž Hanžek -varuh človekovih pravic. Predhodno se je v občinski upravi Občine Trebnje sestal z direktorjem občinske uprave Janezom Slakom in koordinatorjem za romska vprašanja Dušanom Mežnaršičem. Povabilu so se odzvali tudi novinarji lokalnih sredstev informiranja ter osrednjih novinarskih in televizijskih hiš. Mežnaršič je varuha človekovih pravic seznanil s problematiko romskega vprašanja v občini Trebnje, z njihovimi socialnimi in bivalnimi težavami. Poudaril je, da je v občini Trebnje okoli 230 Romov, ki živijo v enem večjem naselju - Hudeje ter treh manjših, posamezniki pa so raztreseni po zahodnem delu občine. Njihovo življenje je dejansko pod življenjsko ravnijo, saj večina Romov živi brez ustrezne infrastrukture (vode, elektrike, stranišč in kanalizacije). Razen enega so vsi nezaposleni, do zaposlitve ne morejo priti kljub napredku na področju izobraževanja, ki ga je občina dosegla z veliko zavzetostjo Centra za izobraževanje in kulturo.
Hkrati je Mežnaršič Hanžka seznanil tudi s težavami, s katerimi se srečuje občinska uprava pri delu z Romi, saj se Romi večkrat zavedajo le pravic, ne pa tudi dolžnosti. Občina vlaga znatna sredstva za izboljšanje njihovega življenja, a Romi ne razumejo, da občina ni vreča brez dna. Njihovo bivanje pa je tudi izredno moteče za krajane, ki živijo v bližini romskih naselij, saj se čutijo osebno ogrožene, ne upajo se na polja v bližini Romov, Romi se naseljujejo po njihovih zemljiščih, jim pobirajo pridelek, pasejo konje, sekajo v njihovih gozdovih in druga neprijetna dejanja.
Direktor občinske uprave je varuha opozoril, da ni primerno, da država prelaga vso skrb za reševanje romske problematike na pleča občin. Občina je v postopku odkupa zemljišča na Hudejih, pri tem pa
bi nujno morala finančno sodelovati tudi ustrezna ministrstva. Država tudi nalaga, da so lokalne skupnosti dolžne speljati postopek spremembe statuta občin ter zagotoviti volilna opravila za izvolitev predstavnika Romov v občinski svet. Pri tem pa občinam ne zagotavlja sredstev za te namene. Občina se ni strinjala s predlogom zakona o spremembi zakona o lokalnih skupnostih, saj niso dorečena merila, kaj je avtohton Rom, kolikšen procent v občini živečih Romov je vzrok za spremembo števila svetnikov, vendar je parlament zakon vseeno sprejel.
Varuh človekovih pravic je dejal, da se je prišel v Trebnje seznanit s težavami romske skupnosti. Strinjal se je tudi, da se država mačehovsko obnaša do 20 lokalnih skupnosti, ki imajo Rome. S tem, ko prenaša bremena romske populacije na občine, ustvarja konflikt s prebivalci.
Zatem si je. Hanžek ogledal naselje Hudeje, kjer so mu predstavniki Romov povedali, da si želijo predvsem zaposlitve, vode in elektrike. Velika želja jim je tudi, da bi Komunala Trebnje dovolila na deponiji sortiranje odpadkov, predvsem pa zbiranje železnih predmetov. V tem vidijo bodočnost in samozaposlitev številnih Romov, saj bi delovali kot samostojni podjetniki. Varuha so seznanili tudi z odpori delodajalcev glede zaposlitve Romov, pa tudi negodovanja domačinov glede razselitve Romov v druga naselja.
Hanžek je menil, da je potrebno ustvariti pogoje, da bodo Romi lahko reševali svoje eksistenčno vprašanje. Država vse prevečkrat rešuje težave tako, da le deli denar, ne rešuje pa bistvenih vprašanj: izobraževanje, zaposlovanje, sodelovanje med lokalno in državno oblastjo. Na koncu je varuh človekovih pravic obljubil, da bo s problematiko romske skupnosti opozoril vlado in ustrezne institucije.
D.M.
Oratorij v Trebnjem
V počitnicah mnogi otroci odidejo s starši na dopust, še več pa je takih, ki ostanejo doma. Ti so velikokrat prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. Za vse te otroke po veliko slovenskih župnijah organizirajo oratorije. To so počitniški dnevi, kjer otroci od
male šole do sedmega razreda ves teden aktivno preživljajo prosti čas. V župniji Trebnje smo ga letos organizirali petič. Udeležilo se ga je 119 otrok, ki so bili razdeljeni v skupine. Skupine je vodilo 31 mladih animatorjev, ki so svoj čas z veseljem podarili otrokom. Na svoje delo so se temeljito pripravljali na srečanjih pred oratorijem in na posebnem tečaju za vodenje otrok po skupinah. Brez te pri-
prave, predvsem pa vsakodnevnega skupnega pogovora, molitve in tihega premišljevanja, bi jim težko uspevalo biti z otroki s takšnim veseljem in zagnanostjo. Vsak dan so otroci skupaj z animatorji prepevali in poslušali zgodbo o egiptovskem Jožefu. Na praktičen način so spoznavali besede plemenitost, odpuščanje, sodelovanje, blagoslov .... čez dan pa so obiskovali delavnice, ki so jih
vodili odrasli animatorji. V 16 različnih delavnicah so se bogatili iz njihovih življenjskih izkušenj in znanja. Ob odraslih so lahko začutili pripravljenost, modrost in zavzetost za delo in vrednote. Ob takšnem sodelovanju in povezovanju različnih generacij je oratorij dobil širši pomen in vsebino. Tako smo vsi skupaj v veselju in razigranosti obogatili svoje poletne počitniške dneve.
Kmetijska zadruga Trebnje
Ponudba velja od 10.7. do 30. '.2002 oz. do prodaje zalog
jalne repromateriala: PC Stari trg Trebnje - tel. 3481 526, PC Mokronog - tel. 3498 i3, Mirna-tel. 3435 120, Šentrupert-tel. 3435 139, Dobrnič - tel. 3482 170, Velika Loka-tel. 3488150, Veliki Gaber - tel 3488140, Žužemberk - tel. 3087 039, Vrtni center - tel. 3481 525, Tekstil - tel. 3481 515. Skladišče krompirja Šentlovrenc - 3048 611.
m trg Trebnje-tel. 3481 528, PC Mokronog - tel. 3498 ika -tel. 3481 524, SP Šentrupert - tel. 3435 130, SP Velika Loka - tel. 3488 151, SP Šentlovrenc - tel. 3048 429, SP Žužemberk - tel. 3087 007, SP Ajdovec - tel. 3088 445, SP Hinje - tel. 3043 902.
_ Samopostrežne prodajalni
160, Mesnica Rimljanka P Šentlovre
RAZPRODAJA
•d 15.07. do 05.08.2002
romsr na izdelke POLETNE KONFEKCIJEI
NA ODDELKU 1
BARAGOV TRG 3, TREBNJE
e

Pomivalni stroj Gorenje GS 6820 W
I”............ 89.990,00 SIT
Pralni stroj
Gorenje WA 1182 S ____________
89.990.00 SIT_—_________________—
S
Barvni televizor Evelux 51 cm
,39.990,00 SIT
V času od 01.08. do 31.08.2002 vas čaka v trgovinah z živili Kmetijske zadruge Trebnje, pri nakupih nad 10.000 SIT prijetno presenečenje.
VINARSKO KLETARSKA OPREMA! ,
^----------------------7 , «*£>
X (,()1()\ INC) \
L


Akcijske cene veljajo do razprodaje zalog. Nekatere slike so simbolne. Pridržujemo si pravico do napak pri tisku.
Trgovina ‘SLONČEK’, Šentlovrenc 9, 8212 Velika Loka
Ženske capry hlače! Ženske majice brez rokavov!
Otroške kratke hlače - 630 SIT! Ženske kopalke - 5.220 SIT! Otroške enodelnekopalke - 900 SIT! Moške polo majice - 2.920 SIT!
In še mnogo drugih oblačil...
Ognjičevo mazilo -1.530 SIT, zeliščno olje - 2.150 SIT, zeliščna krema za noge -1.530 SIT, krema za roke - 570 SIT, geli za tuširanje - 520 SIT. losioni zatelo - 1.370 SIT, mleko in tonik za čiščenje obraza - 990 SIT, roli on 520 SIT,parfumi (moški in ženski) - od 1.470 SIT naprej, in še mnogo drugih artiklov...
Odprto vsak delavnik od 8 ure do 19 ure in ob sobotah od 8 ure do 13 ure. Vljudno vabljeni!
Z*
Jakob Agnič s.p. Majcnova ulica 1, Trebnje Tel. In faks: 07/ 34-61-680 Tel.: 07/34-61-681 Odprto: od 7 do 18. ure Sobota: od 7 do 12. ure
N
I
I
I
I
I
I
I
1
Tudiv poletnih dneh vam Pleskar nudi pestro izbiro blaga priznanih proizvajalcev JUB, HELIOS, R0FIX, BELINKA, TIM,...
bl.. .au: n mi
I i. jl j 4L a s
s =>
-15

on • e**»■	»*>*•
M »e*
m,	i ••« w-
*>■*»* ■ Uk ni
O,*"! '
lil
rastra aras
» o+r* <«• n
sscazssra: s.“ ssaratas jj==; r.Tsrassrssa
n***) * f»twK



ažT
CD
1
m
£
O
§
v
I
a
Za zaključna gradbena dela, kot tudi za avtoličarje in mizarje.
•	v mešalnici pa vam pripravimo barvo za dom (preko 3000 odtenkov).
•	za vse vrste avtomobilov ali	pa	napolnimo |
barvni spray.	|
Pridite in se prepričajte!
Le barvanje s pravo barvo je prava malenkost!	j
v-_____________________________________J
Valeta 2002 na OŠ Trebnje -
Osmošolci, 125 nas je, smo se od osnovnošolskih klopi poslovili v petek, 14.junija, v športni dvorani šole. Priprave na zaključno prireditev so se pod vodstvom ge. Zvonke Falkner začele že sredi šolskega leta. V naših glavah se je porodilo veliko idej, o katerih smo dobro razmislili in oblikovali zanimiv dvourni program. Vodilo ga je 13 voditeljic in voditeljev. Na izviren način seje predstavilo vseh pet razrednih skupnosti. Za popestritev programa je na dudah nastopil Erik Potočnik, na harmoniko je zaigral Toni Kuken-berger, zaplesala sta Anžcj in Iva, nastopili sta instrumentalna skupina pod taktirko prof. Kocjana in glasbena skupina, prav vsi osmošolci pa smo pod vodstvom plesnih učiteljev Borisa in Mirjane Vovk zaplesali ča-ča-ča, disko fox in country mix.
Na svečanosti so odličnjaki in najuspešnejši tekmovalci na državnih tekmovanjih prejeli priznanja in knjižne nagrade.
Učence, starše in učitelje sta nagovorila tudi predsednica sveta staršev ga. Tatjana Bregar in ravnatelj šole g. Stefan Kamin.
Po pogostitvi v jedilnici smo se osmošolci odpravili v diskoteko Africa, kjer smo sc zabavali do zgodnjih jutranjih ur.	Darja Slak, 8.d
Življenje je težka veslaška pot, polna viharjev in zmot.
Večkrat je treba plavati vmes, zmagati jo, priti čez.
To vodilo smo si izbrali letošnji os-marji, da nam bo “olajšalo” obdobje, ki nas čaka do želenega poklica.
Na osnovnošolsko šolanje so nam ostali le najlepši spomini. Obudili smo jih na zaključni slovesnosti, kjer smo se zadnjič zbrali z učitelji in starši.
Učenci smo se na to slovesnost pripravljali vse leto, temeljiteje pa vse
od končnega izleta v Benetke. Marsikdaj je bilo težko uskladiti vse ideje učencev (letos sta bila dva oddelka), a nam je kljub temu uspelo.
Kot je v navadi, smo na začetku valete slovesno zakorakali v telovadnico, kjer je prireditev potekala, in se zavrteli v tradicionalni mazurki in drugih ritmih. Program smo nadaljevali s pesmijo Vem, da danes je srečen dan, ki je bila kot narejena za ta dan. V osmih letih šolanja pa smo se tudi dodobra spoznali, tako učenci kot učitelji, in tako smo za vsakega napisali nekaj
verzov, po katerih smo ga prepoznali. Ob poslušanju teh verzov je bilo nemalo smeha. Sledili sta tradicionalni prodaja in predaja ključa, za katero so nam sedmarji pripravili pravo presenečenje. Sledile so zahvale, s katerimi smo se zahvalili učiteljem in staršem za vse znanje in vzpodbudo. Po podelitvi spričeval smo ob večerji pokramljali ter zaplesali. Bilo je prijetno, zato se bomo tega večera še dolgo spominjali.
Mojca Gorenc in Kristina Frelih, OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
Mirnski osmošolci
V petek, 14. junija, so osmošolci (47 učencev) na Mirni tako kot drugje v občini in državi, zaključili pouk in s tem tudi osnovnošolsko obveznost. Vsi so bili uspešni, zato so se tudi vpisali v srednje izobraževalne programe.
Na zaključni prireditvi z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili osmošolci pod mentorstvom profesorja Janeza Gregorčiča, so pokazali nekaj utrinkov iz življenja v šoli. Prireditev so spremljali starši in sorodniki učencev ter učitelji.
Učenci so na zaključni slovesnosti prejeli tudi vsa priznanja, pohvale in najuspešnejši tudi knjižna priznanja. Teh ni bilo tako malo. Najuspešnejši so se udeležili sprejema pri županu.
Osmošolcem želim, da bi jih tudi v prihodnje spremljala sreča in razum, kajti oboje bodo še kako potrebovali pri nadaljnjem šolanju in v življenju.
Anica Marinčič v.d. ravnateljice
Osnovno šolo Veliki Gaber je v letošnjem šolskem letu uspešno zaključila najštevilčnejša generacija 33 učencev, ki so pouk obiskovali v dveh oddelkih. Njihova razrednika sva bila Olga Podpadec in Jože Kocjan.
Od nas so se poslovili z lepo in slovesno oblikovanim programom zaključne prireditve - valete. Na prizorišče so vsi učenci priplesali z vrtnicami. Predstavili so se s pesmimi, ki so jih sestavili za učitelje in učence, zazvenela je pesem, prebrali so nekaj sestavkov in zaplesali. Učitelji in
mentorji smo jim podelili priznanja in pohvale za njihove dosežke.
V programu so se zahvalili ravnateljici, učiteljem, razrednikoma, delavcem šole in svojim staršem.
Želimo jim, da bi bili najmanj tako uspešni tudi na novih šolah, zadovoljni in uspešni na izbranih poklicnih poteh in srečni v osebnem življenju.
Olga Podpadec
Mokronoški osmošolci
Bogato praznovanje Mirne
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vrstile so se odmevne razstave: stari radijski, televizijski in telefonski aparati v PC Mercator, bionika-tehnika prihodnosti v OŠ na Mirni; predstavil jo je Tehniški muzej z Bistre, izredno zanimivo razstavo je pripravila mlada domačinka, akademska slikarka in ilustratorka Kristina Krhin.
Mladi so pripravili športni mesec z naslovom Mirna v gibanju: nogometni
Bohinjske gore
Po vzpodbudni napovedi, da bo v nedeljo, 16. junija, lepo, sončno in vroče vreme z možnostjo neviht v severnem delu Slovenije, smo se ob 6. uri zbrali na avtobusni postaji v Trebnjem. Bilo nas je 23, naš cilj pa so bile bohinjske gore, točneje Jezerski Stog (2040 m) in Ogradi (2087 m).
Do planine Blato smo se pripeljali brez problemov.
Oprtali smo si nahrbtnike in se po gozdni poti pričeli najprej rahlo, nato pa vse strmeje vzpenjati proti planini Krstenica. Na planini se nam je odprl čudovit pogled na naša dva cilja - na desni Jezerski Stog, nekam strmo v zrak, na levi pa Ogradi, malo bolj kopasti in manj strmi, ampak takooo daleč. Vmes pa cela paleta hribov od Adama in Eve, Škednjovca, Hribaric do Debelega vrha ter Lazovškega prevala.
Nebo je bilo modro, v daljavi tu pa tam kakšen bel oblaček, sonce je pripekalo, sopara nas je tiščala k tlom, znoj je tekel v potokih in nam kapljal s čel, ko smo prisopihali do izvira nad Planino Jezerce. Kako čudovita, hladna, osvežilna je bila voda. Nobena Radenska, Zala, izvir ali kakšna druga iz steklenice ni tako dobra. Po kratkem počitku, ko smo dopolnili zaloge vode, smo nadaljevali proti Jezerskemu Stogu. Na travnikih je bilo ogromno temno modrega encijana, živo rumenih pogačic, košutnika in drugega alpskega cvetja. Encijan so posadili
kar v terase, da ga lažje obdelujejo.
Na 2040 m visokem vrhu smo zadovoljni posedeli in ob malici prepoznavali gore okoli nas: Triglav, Vernar, Tosc, Mišelj vrh in še in še. Na zahodnem obzorju se je že začela delati “stena” oblakov, tudi nad nami je postajalo nebo vse bolj sivo. Ker je bila pred nami še dolga pot, smo jo kmalu ubrali v dolino in nato proti Lazovškemu prevalu. Od tu smo šli najprej malo po ruševju, nato se je bilo treba oprijeti skal, še malo po travi in že smo bili na vrhu Ogradov. Naš drugi dvatisočak. Kako lepa, zelena in predvsem mehka travica je bila na vrhu. Kot nalašč za počitek in ležanje. Vendar od tega žal ni bilo nič, ker so grozeči, sivi oblaki viseli na nitki, do doline pa je bilo še dve uri hoje. Kljub naglemu spustu nas je nekje na sredini zajela nevihta. Bliskalo, grmelo, deževalo je kot za stavo. Toča, debela kot lešnik, nam je padala po rokah, telesu, glavah (prazne so donele). Hudourniška voda je tekla ravno po naši stezi, zato so čevlji veselo cmokali. Mokri do gole kože smo prišli do avtobusa. Nevihta je ponehala. Nekateri so jo v hribih doživeli prvič in ko smo se preobuti in preoblečeni peljali proti domu, smo se pomenkovali o svojih občutkih in strahu, ko je strela parkrat udarila čisto blizu.
Prepričana sem, da nam bo izlet ostal v spominu. Milojka Vitez http://pdtrebnje.4mg.com
ofROSC/kor/c^
Risbico Boruta Metelka, 3.b OŠ Mirna, bo naš sponzor Štefan Pepelnak okviril,
zato naj se oglasi na Obrtniški 39, vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18 ure, v soboto pa od 9. do 12. ure; lahko pa ga prej pokliče na GSM 041/ 040 725 948
turnir, ulična košarka (na sliki).
Na dan praznika je bila sklicana skupščina daleč najuspešnejšega kluba na Mirni, to je TOM badminton, ki praznuje 10. obletnico ustanovitve, zato so najzaslužnejšim podelili priznanja.
Že tradicionalno se je s svojim prijetnim nastopom v praznovanje vključil tudi Ženski pevski zbor Svoboda z Mirne pod vodstvom Staneta Pečka, sodeloval pa je tudi Mešani pevski zbor DU Mirna pod vodstvom Valerije Rančigaj ter gostujoči Šentjernejski oktet. Mešani pevski zbor Dl! Mirna	Na proslavi je predsed-
nik Sveta KS Janez Bračko podelil tudi priznanja KS, prisrčno pa je v naši sredini pozdravil generalnega direktorja firme Prevent iz Slovenj Gradca, Jožeta Kozmosa (na sliki).
Kot vedno so svoje k proslavljanju pri-dodali tudi mirnski lovci, ki so organizirali regijsko pokalno tekmo v lovskem streljanju.
V nedeljo, 9. junija, je Orkester slovenske policije pod gradom izvedel odličen promenadni koncert.
Gasilci PGD Sevnica, Selo, Volčje Njive in Mirna so prikazali gasilske sposobnosti s poudarkom na usposabljanju mladih gasilcev ob mirnskem bazenu.
Novost in res prijetno presenečenje so pripravili Selani v okviru Društva kmečkih žena in prikazali nekdanje pranje perila na novo obnovljenem vaškem vodnjaku in perišču. Ob tem so ponudili bogato izbiro domačih dobrot in žlahtne kapljice. Želja številnih prisotnih je, da druženje postane tradicionalno.	Zapis in fotografije: D.Z.
Obisk v Preventu
V aprilu smo učenci 3.a in 3.b valili, ker nam je Prevent omogočil, razreda obiskali tovarno Prevent na da imamo pouk lahko kar v njihovi Mirni, ki je bila ustanovljena 1998. stari zgradbi, potem ko nam je naše leta. V njej je zaposlenih 290 de- učilnice lansko leto popolnoma uni-
Ena izmed učilnic r Pretentati zgradbi.
matematikom. Četrtošolci smo predali predsedniku 3. razreda ključ, ki ga bodo celo šolsko leto hranili in ga na podoben način predali naslednikom.
Nato je besedo dobila še učiteljica Ana Kastigar, ki se je zahvalila ravnatelju za vsa prizadevanja, da je dobrniška šola preurejena in sodobno opremljena. Tudi predstavnica Sveta staršev Slavka Smolič mu je v znak zahvale izročila šopek.
Mislim, da nam je prireditev uspela in da se je bom spominjala še mnogo let, saj bom naslednje šolsko leto nadaljevala šolanje v Trebnjem.
Sonja Zupančič, 4. r PŠ Dobrnič
lavcev. Izdelujejo prevleke za tri vrste avtomobilov. Izvažajo jih v Nemčijo, Francijo in na Češko.
Po tovarni nas je vodila direktorica Martina Breč. Najprej smo si ogledali krojilnico. V njej smo videli velike bale blaga in zanimive stroje. Na enem od teh strojev se je vozil delavec. Delo, ki ga je opravljal ta delavec, je bilo videti enostavno, ampak ni, ker mora zelo natančno odmeriti kos blaga, da ga stroj potem pravilno izreže. Tudi šivilje, ki smo jih opazovali v veliki šivalnici, morajo biti hitre in natančne. To delo je zelo naporno. Delavci delajo 8 ur dnevno. Blago, ki ni več uporabno, odpeljejo v Avstrijo, kjer ga sežgejo.
Obisk v Preventu se mi je zdel zelo zanimiv.
Ob koncu smo se direktorici zah-
Zaključna prireditev v naši šoli
čila toča.Tako nam na ogled tovarne ni bilo treba iti daleč, ampak le čez dvorišče, ki ga delijo z nami. Upamo, da nam bodo v Preventu posodili “našo šolo” tudi drugo leto - dokler ne bodo zgrajene nove učilnice.	Katja Novak 3. b
OŠ Mirna
Staršem naše šole smo
z zaključno prireditvijo polepšali vroče četrtkovo popoldne.
Ta dan za nas ni bilo pouka. V šolo smo prišli okrog 13. ure in imeli generalko. Ob 16. uri so prišli starši in gostje: ravnatelj Štefan Kamin, njegova naslednica prof. Rožica Zak-šek, pedagoginja Radiča Atanasova in učiteljica Alenka Meglič.
Imela sem veliko tremo, saj sva s sošolcem Simonom povezovala program. Uspešno sva napovedala vse točke. Goste smo razveselili z recita-
cijami, plesom, igricami, petjem ter z živahno spremljavo, igranjem na Orffova glasbila. Ob pogledu na nasmejane obraze sem postala zelo sproščena.
Prireditve je bilo konec, a še ne čisto zares. Gospod ravnatelj Štefan Kamin je podelil priznanja in nagrade odličnjakom in uspešnim
Lipa prijateljstva ob OŠ Veliki Gaber
Na OŠ Veliki Gaber smo na pobudo ravnateljice Marije Mežnaršič v letošnjem šolskem letu izvajali celostni ekološki projekt z naslovom NARAVA - NAŠ DOM, ki ga bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. Zavedamo se, da je človeštvo prešlo v obdobje posledic svojega nepremišljenega odnosa do narave, našega doma. Čeprav letos poteka deset let po Riu de Janeiru (1992 - Deklaracija o trajnostnem razvoju sveta), je zastrupljenost globalnega in tudi slovenskega okolja vse hujša. Jasno je, da mora postati odgovorno ekološko delovanje način življenja vsakega civiliziranega posameznika, institucije, podjetja in države kot celote.
tili kar nekaj priznanih ljudi iz raznih delov Slovenije, ki so dodali pomemben delež v celostno zastavljen ekološki projekt. To sta Anton Komat in Marjan Ščuka s predavanjem Zdrava voda - zdrav človek. Namenjeno je bilo učiteljem, staršem in krajanom. Ljoba Jenče je predstavila slovensko ljudsko pesem in pravljico, Franc Cvelbar, predsednik Planinskega društva Trebnje, pa je ob dnevu gora učencem skušal vzbuditi ljubezen in spoštovanje do gora. Marjeta Keršič Svetel je s predstavitvijo diapozitivov in predavanjem z naslovom Gore in ljudje navdušila vse prisotne.
Najlepši del celoletnega dela pa
Korenine bolne narave so v onesnaženih človeških srcih. Zato smo udejanjanje ciljev našega projekta začeli pri samem izvoru - pri ekologiji srca. Skozi celo leto smo veliko časa posvetili odnosu do sebe, medsebojnim odnosom, osebnemu zdravju in urejanju šolskih prostorov. V vsakem razredu so učenci oblikovali ekološko prisego. Urejali smo okolice šole, nasadili stare sorte jablan in hrušk, uredili zeliščne gredice in cvetlična korita. Spoznavali smo krajevno in slovensko ljudsko ter naravno dediščino. Iz številnih okoljskih tem smo za celoletno obravnavo izbrali naslednje ključne teme, ki zadevajo naš kraj: voda, energija, ekološko vrtnarjenje in odpadki (tudi črna odlagališča, ki so velik problem našega šolskega okoliša). Ob dnevu Zemlje smo pripravili ekološki dan odprtih vrat pod naslovom Dan prijateljstva. Dan smo začeli z razrednimi urami prijateljstva, nato pa so učenke in učenci lahko izbirali med devetnajstimi delavnicami, ki so bile po vsebini zelo raznolike.
V okviru projekta Narava - naš dom so bogat program ekoloških aktivnosti realizirali tudi v vrtcu pri OŠ Veliki Gaber.
Skozi šolsko leto smo na šoli gos-
je prav gotovo posaditev LIPE PRIJATELJSTVA ob svetovnem dnevu okolja, 5. rožniku. Posadili smo jo kot vzpodbudo za več prijateljstva med nami. Bose otroške nožiče so zaplesale po sveži zemlji okrog posajene lipe za njeno dobro rast, družno smo zapeli slovensko ljudsko pesem, Dušica Kunaver pa nam je spregovorila o simboliki slovenske lipe, o slovenskem kruhu in nam povedala našo najlepšo pravljico o Zlatorogu.
Ob zaključku šolskega leta smo izdali ročno napisano in narisano glasilo Pismo Sloveniji, posvečeno mednarodnemu letu gora in letu ekološkega turizma.
Lipa prijateljstva že rojeva slovenski sad. 21. junija ob 21.00 zvečer je skupaj s krajani Velikega Gabra pozdravila Pismo miru Sloveniji in svetu.
9. avgusta odhaja Pismo miru na Triglav. V spremstvu članov PD Trebnje in mnogih Slovencev ga bodo na Triglav nosili in 10. avgusta izročili javnosti otroci OŠ Veliki Gaber.
Naj rastejo slovenske lipe prijateljstva in budijo sožitje med ljudmi in z naravo, našim edinim domom.
Marija Maja Kos
Šola v naravi
Učenci četrtih razredov Osnovne šole Mirna so bili v času od 22. do 28. junija v šoli v naravi v Strunjanu. Trije učitelji plavanja in animator dejavnosti, ki so se odvijale izven časa plavanja so skrbeli, da so se učenci ob igri v vodi in na kopnem izobraževali.
Učenci so bili razdeljeni v tri skupine glede na predznanje plavanja. Tisti, ki so plavanje že obvladali, so svoje znanje še poglabljali in iz-
popolnjevali ter osvajali še dodatne veščine.
Tisti, s slabšim znanjem plavanja, pa so osvojili tudi to veščino.
Večerni čas je bil namenjen spoznavanju rastlinskega in živalskega sveta sredozemske Slovenije in življenju ljudi v tem delu naše države.
Seveda pa brez razvedrila ni šlo. Večeri, bogati s smehom, bodo učencem ostali v trajnem spominu.
Predstavitev Lovske družine Trebnje
Naša lovska družina je bila ustanovljena 19. 10. 1946 in danes šteje šestdeset članov. Družina upravlja s skupno površino lovišča 5.395 ha, od tega je lovne površine 4691 ha in se le-ta iz leta v leto zmanjšuje zaradi večjih posegov v naravo (ograjevanje zemljišč, zasajenimi s trajnimi nasadi jabolk in vinske trte), kar onemogoča prost prehod divjadi in zapiranje na določen teritorij. Zmanjšuje se količina obdelovalne zemlje, ker se namenja za izgradnjo objektov in širitev in obnovo infrastrukture.
Preko lovišča poteka tudi glavna prometna žila Ljubljana - Zagreb in Trebnje - Sevnica, in to cestni in železniški koridor. Ta vpliv se bo v bodoče le še povečeval. Glede na omenjene prometne poti pa se iz
leta v leto povečujejo tudi naravne izgube.
V našem lovišču je opazna in stalno bivajoča naslednja divjad: srnjad, lisica, jazbec, divja mačka, zajec, divja raca, kuna, itd. Prehodno pa se pojavljajo še: zlasti v zimskem času, jelen, damjak in divji prašič.
Srnjad, ki je pri nas najzanimivejša parkljasta divjad, je v zadnjem času v upadanju, tako po teži kot po trofejah.
Zaradi zmanjšanja divjadi je nekoliko nižja tudi od divjadi nastala škoda. Sodelovanje med lovci in lastniki glede plačevanja škode je dokaj tekoče in korektno.
Odstrel, ki ga lovska družina vsako leto izvaja, se ravna po predpisih, ki jih predpisuje zavod za
Zelo aktivna je naša strelska skupina, ki nas vsako leto zastopa na tekmovanjih znotraj zveze LD Novo mesto. Od leve proti desni: Peter Flis, Janez Žurga, Ivan Slak in Jožko Kastelic.
gozdove, ki po novem bedi nad njim.
Zaradi povečanja staleža zajca in race mlakarice ima lovska družina nekatere predele lovišča tudi zaščitene. Odstrel fazana LD že nekaj let ne izvaja, je pa bilo vloženih veliko finančnih sredstev in dela članov v ohranitev te divjadi.
LD posveča tudi večjo skrb divjim prašičem v smislu zmanjšanja škode na poljih, zato sta bila tudi nabavljena dva krmilnika.
Vzdržujemo precejšnje število opazovalnic in krmnih njiv, ki jih vsako leto zasadimo z določeno kulturo, ki ustreza divjadi.
Samo lovišče je razdeljeno na dvanajst sektorjev, kjer je za posamezni sektor imenovan vodja, ki je zadolžen za realizacijo nalog v lovišču. Sama družina ima tudi štiri lovske čuvaje, ki so s pogodbo ve-
zani, da izvajajo pregled in o ugotovitvah poročajo gospodarju LD.
V aprilu vsako leto organiziramo čistilno akcijo, ki se je udeležimo skoraj vsi člani. Vendar pa akcije ne osveščajo ljudi, ker se smeti kmalu po čiščenju spet pojavijo.
Na vsakoletnem občnem zboru pregledamo opravljeno delo, volilno skupščino, ki smo jo imeli letos, pa izpeljemo vsaka štiri leta. Že v drugem mandatu je bil izvoljen za predsednika LD Trebnje Marjan Rozman, za tajnika Izidor Nebesni, gospodar LD je Marjan Kotar, blagajnik Ivan Koren, gojitverni referent Stane Višček in kinolog Pavel Kmet.
Lovci sodelujemo tudi z nižjimi razredi OŠ, vsako leto jih obišče naš član Izidor Nebesni, ki s poučnimi nasveti vzgaja mladi rod k varovanju narave.
Marjan Rozman
Nagradna križanka
Izmed 198 prispelih križank, na katerih je zapisano geslo BARTOG HITRI SERVIS, so dobitniki vrednostnih bonov BARTOGA: Magdalena Kladušek, Stan 30, 8233 Mirna. Slavka Fišter, Obrtniška 6, 8210 Trebnje in Zlatka Crljenkovič, Glavna cesta 54, 8233 Mirna.
Nagrajenkam čestitamo! Tokrat so imele več sreče ženske, ki bodo gotovo znale izkoristiti bogat vrednostni bon, enako tudi sestavljalec križanke; bon boste lahko vnovčili pri BARTOGU d.o.o., veletrgovina in zastopstva na Obrtniški ulici 18 v Trebnjem, kjer lahko poleg pnevmatike in akumulatorjev najdete še vrsto stvari, ki jih potrebujete za svoje jeklene konjičke, oz. za kmetijske stroje.
Geslo julijske križanke pošljite do 5. julija na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5,8210 Trebnje. Tokrat so naš sponzor Dolenjske pekarne d.d., podjetje za proizvodnjo kruha, peciva in slaščic, podjetje, ki je pretekli mesec začelo obratovati z večjo zmogljivostjo, saj tam zdaj pečejo poleg raznih vrst kruha številne sladke dobrote, po katerih je v trgovinah veliko povpraševanja. Reševalci križanke, obetajo se vam sladke nagrade - po vaši izbiri! Geslo križanke pošljite do 2. septembra na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje.
SLADICE
IZ
"REBNJEGA
SKEPTIK
NEZNANEC
VEČKRA-
TNO
SESTAJA-
NJE
SLOVENSKI PISATELJ IN POLITIK CENE
NASLON
KEMIJSKI
ELEMENT
HRVAŠKA
NAFTNA
DRUŽBA
PREGOVORI
PREBIVA-
LEC
J. AMER. DRŽAVE
GR. ČRKA
OSEBNO IME PRI STARIH RIMLJANIH
AMER.IGR.
LANDO
PRVI
ČLOVEK
RIMSKI
VOJAŠKI
PRAPOR
KRMILNA
RASTLINA
CIRIL
SLOVENSKI
POLITIK
AMERIŠKI
IZUMITELJ
POVRŠINSKA MERA
IZVLEČEK
23.ČRKA
ZIMZELENI
GRM
EDO
VLAH
KAPETAN
SLOVENSKE
NOGOME-
TNE
REPREZEN.
ANGLEŠ. M.
ITALIJAN-
SKA
REKA
ŽELEZNI.
ZAPORNI.
PREDAVATELJ NA UNIVERZI
NEKD.AM. ATI FT
SRBSKO
MESTO
KRIŽANKO
SESTAVIL
I.V.
TONE
LEGAT
STARO-
GRŠKI
BASNO-
PISEC
DEL
OBRAZA
KATJA
TOMŠE
22.ČRKA
ŽVEPLO
ANTON
JAGER
MESTO V SIBIRIJI
19.ČRKA
PAS
PRI
KIMONI
RIMSKA
3
MOŠKO
IME
4. IN
2. SAMOGLASNIK
JURČIČEV
JUNAK
HRASTAR
GREGOR
GOSPOAR-SK1 IN SOCIALNI SVET OZN
MESTO
V
NEMČIJI
39. AMER. PREDSEDNIK JIMMV
DRAG
OKRAS
IZ
KAMNA
ITALIJAN-
SKI
KIPAR
1849-
PILOTSKA
KABINA
PIVSKI
VZKLIK
GLAVNI
ŠTEVN1K
BERLINSKI
NOGOME-
TNI
KLUB
NEKDANJI
SLOVENSKI
KOŠARKAR
ALJOŠA
MESTECE V FRANCIJI BLIZU VERDUNA
ČEŠKI
PISATELJ
ALOIS
RISTO
SAVIN
JAVNA
PONUDBA
LEPE
POČITNICE
GLASILO
OBČANOV
OKRASEK
V
KNJIGI
PRIPADNIK NARODA V
FLEMSKI
PISATELJ
KATRAN
NORDISKI
BOG
MORJA
NEMŠKI
SKLADA-
TELJ
LOJZE
MARN
ZAPOLNJEN
TRG
Z
ROBO
SORODNA INDIJANSKA PLEMENA V SEVERNI AMERIKI
VTIČ
ROBOT
NA
LUNI
MESTO V NEMČIJI
EVA
MAVEC
Geslo križanke
Ko bom velik...
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče vi-sokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 Sit.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred
njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Se bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšol-skih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala naj višja vrednota znanje in zdrava samozavest.
Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke. Podrobnosti o akciji: http:// www.karitas.si/.
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči:
Koper (tel.:05/330 02 33),
Ljubljana (tel.:01/439 21 30),
Maribor (tel.:02 / 252 26 97).
Peter Tomažič Slovenska karitas
®lasilo občanov
1 •	občine Trebnje
_______________ m e a e e n i h
Naslednja številka Glasila občanov izide 15. septembra, zato članke in druge prispevke oddajte do 2. septembra na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5,8210 Trebnje
Cenik oglaševanja v Glasilu občanov
		
1/1 stran	275x380mm	95.000,00 SIT
1/2 strani	275xl90mm	58.000,00 SIT
1/4 strani	136xl90mm	35.000,00 SIT
1/8 strani	90x95mm	20.500,00 SIT
1/16 strani	90x47m m	13.000,00 SIT
logotip podjetja*		6.000,00 SIT
i		
Navedene cene so za notranje strani, oglas na prvi ali zadnji strani pa je 30% dražji. Vsi oglasi so barvni, v okviru zakupljenega prostora se lahko objavijo tudi PR članki, ki reklamirajo določeno dejavnost oz. izdelek.
Osmrtnice so po enotni ceni 14.400,00 SIT.
*cena objave logotipa podjetja z osnovnimi podatki velja v primeru 6(šestih) zaporednih objav.
Letni naročniki oglaševanja imajo 30% popusta, pri takojšnjem plačilu pa še dodatnih 5%.
V ceni je že obračunan 20% DDV.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	r I Ime in priimek:	
16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29		Naslov:	
															I L
J
Mokronoška Dolenjska balanca v Portorožu
Pred kratkim se je ljubiteljem rekreativnega kolesarjenja v Mokronogu porodila ideja o ustanovitvi kolesarskega kluba in zgodila se je Dolenjska balanca. Na ustanovitvenem sestanku smo si razdelili klubske kapice in majice, kdor pa je želel, je primaknil
še nekaj malega ter dobil lično klubsko trenirko. Kupili smo tudi pravo pravcato kolesarsko prikolico za približno 20 koles, k sodelovanju pa smo pritegnili številne sponzorje.
Po izvolitvi vodstva kluba je bila prva naloga sestaviti program kolesarskih izletov, kar pa ob tako številni ekipi sploh ni bilo težko, saj so ideje kar deževale. Upoštevaje večino predlogov, smo soglasno sprejeli program izletov in za začetek organizirali zanimivo turo iz Krmelja v Portorož, ki se je odvijala v noči s petka, 21. 6. 2002 na soboto, 22. 6. 2002 s pričetkom ob drugi uri zjutraj. Vse skupaj pa smo skrbno načrtovali, saj sta nas vseskozi spremljali tudi dve vozili s hrano in pijačo ter logistično podporo,
pa tudi z zdravnico smo imeli stalen telefonski kontakt, za vsak primer.
Da je bilo vse skupaj bolj pestro in napeto, je za nameček padla še stava; saj je član našega kluba stavil s svojim prijateljem, da bo za 100.000 SIT prevozil celotno pot od Krmelja do Portoroža v 24 urah, mi pa smo ga seveda pridno spodbujali.
Torej, start v Krmelju, potem Puščava, kjer so se nam pridružili še preostali kolesarji, pot pa smo nadaljevali čez Račje selo, Trebnje, Višnjo Goro, Ivančno Gorico do Ljubljane - vmes je bilo nekaj krajših postankov, da so se vrli kolesarji osvežili in svoje bidončke napolnili s svežimi napitki - pa veselo naprej, Vrhnika, Postojna, Koper ter seveda cilj ...Portorož !!!!
Zaradi zgodnje jutranje ure je bila večina poti prijetna in sveža, na cilj pa smo prispeli okrog 13. ure tako, da smo se v veliki meri izognili hudi vročini. Pot smo torej prevozili v 11 urah, s tem pa je bila tudi stava dobljena - čestitamo!!!
V	imenu celotnega kluba se zahvaljujem vsem sponzorjem, ki pa jih tokrat ni moč našteti, saj bi bil seznam za objavo predolg. So pa vsi zelo dobro razvidni na naših kolesarskih majicah in prikolici, na kateri skoraj ni več prostora za nalepke morebitnih novih sponzorjev.
V	času počitnic nas čaka še veliko dela v klubu, saj se moramo temeljito pripraviti na naš novi daljši kolesarski izlet v Logarsko dolino, morebiti pa tudi v Bohinj, bomo videli. Do takrat pa Vam vodstvo in člani KK Dolenjska balanca želimo obilo kolesarskih užitkov v času počitnic ter dopustov in vam obljubljamo, da boste o nas še brali.
Edita Dobaj, Puščava
MOTOCIKLIZEM
Vročina v zraku, vročina na poligonu
Trebnje, 15. junij -Za četrto dirko državnega prvenstva v spretnostni vožnji z motociklisti na ploščadi gasilskega doma v Trebnjem je bilo prijavljenih 31 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se pomerili v sedmih tekmovalnih razredih. Svojo premoč sta znova potrdila mladi Rok Rokavec v razredu juniorji in Marko Klemenčič v razredu od 100 do 350 ccm, ki sta beležila že četrto zaporedno zmago. V razredu od 350 do 750 ccm je bilo tokrat zelo razburljivo, saj smo videli dvoboj očeta in sina - Janezov Prosenik, kjer je bil sin hitrejši, a je oče vseeno zadržal vodilno mesto v skupnem seštevku 4 dirk. V razredu nad 750 ccm je zopet zmagal odlični Gregor Vozelj. Okoli 300 gledalcev si je lahko ogledalo sicer previdno vožnjo domačinke Irene Us, ki se je prvič preizkusila v takšni konkurenci. Za dodatno zanimivost dirke je znova poskrbel pripadnik slovenske policije na motorjih Srečo Falkner, ki je dokazal, da policisti motoristi svoje težke motorje resnično dobro obvladajo.
Rok Rokavec
Trebanjke na Grand - Prix 2002
Villach - Na kegljišču St. Niklas v Avstriji so na mednarodnem kegljaškem turnirju (internatinonales Kegelturnier fur Sportkegler) prvič nastopile trebanjske kegljavke, okrepljene z prihodom Krčanke Slavice Hribšek. Med desetimi nastopajočimi se je izkazala Slavka Kožar s 421 podrtimi keglji. V igri mešanih dvojic sta Milena Veber (416) in Niko Goleš (433) dosegla 849 podrtih kegljev in se trenutno uvrstila na 5. mesto.
Hribškova in Šribarjeva v Trebnjem
Trebnje - V letošnjem prestopnem roku so v trebanjsko ekipo prišle Krčanke Slavica Hribšek in Katja Šribar, kar bo velika okrepitev ekipi, ki si je zastavila cilj povratek v prvo ligo.
Trebanjske deklice na državnem prvenstvu Litija - Po nedavno uspešno končani »šoli kegljanja« so na litijskem kegljišču na državnem prvenstvu v dvojicah nastopile mlade Trebanjke.
Svoj prvi nastop na državni ravni so, kljub veliki tremi, končale zadovoljivo in po pričakovanjih trenerja. Izidi - 3. kategorija (12-13 let): 6. Mojca Pekolj/Tina Mandelj 500... 4.kategorija (14-15 let): 7. Sabina Kožar/Barbara Smrke 583, 8. Karmen Rogelj/Maja Repar 529...
Pred nastopom v Litiji. Na sliki (z leve proti desni): Tina Mandelj, Sabina Kožar, Ema Jevnikar, Maja Repar, Barbara Smrke, Karmen Rogelj in Mojca Pekolj. (Foto: N.G.)
Tomovi igralci zelo uspešni
Badmintonska sezona se zaključuje z lepo bero uspehov za igralce BK Tom Mirna. Špela in Urška Silvester osvojili skupno kar enajst naslovov državnih prvakinj, med evropskimi mladinkami pa so med prvimi.
Državno prvenstvo do 11 let Najuspešnejši tekmovalec TOM-a je bil perspektivni komaj devetletni Urban Turk, ki je postal trikratni vice-prvak, saj je osvojil kar tri srebrne medalje: posamezno, v moških in mešanih dvojicah.
Tokrat so prvič na takem tekmovanju nastopili in si nabrali prvih izkušenj tudi štirje mladi Trebanjci: Nik Gerden (9. mesto), Rok Florjančič, Žiga Starič in Anže Vovk (delili so 17. mesto). Vzpodbudno.
Državno prvenstvo do 13 let Aljoša Turk in Matevž Bajuk sta osvojila naslov državnega prvaka v moških dvojicah. Matevž je med posamezniki osvojil srebrno medaljo, Aljoša pa bronasto. V mešanih parih pa sta žlahtnost medalj zamenjala, saj sta Aljoša in klubska soigralka Blažka Andolšek osvojila 2. mesto, Matevž in Tina Jezernik pa tretje. Tina in Blažka sta osvojili srebrno medaljo tudi v igri ženskih dvojic.
Državno prvenstvo do 15 let Špela Silvester in Blaž Holc sta TOM-u priigrala kar vsak po tri naslove državnih prvakov. Tako je Špela osvojila zlate medalje v igri posamezno, v ženskih dvojicah s klubsko soigralko Tajo Borštnar in v mešanih dvojicah z Blažem Holcem, ki je postal zlat tudi v posamični konkurenci in v moških dvojicah z Grego Skerbišem.
Medalje so osvojili še: Taja Borštnar poleg zlate v ženskih dvojicah še srebrno za 2. mesto v igri posamezno in bronasto v mešanih parih s Skerbišem; Tadej Jezernik je osvojil bronasto medaljo v igri posamezno in v moških dvojicah z Ljubljančanom Arapovičem ter srebrno skupaj s Katjo Strmole v mešanih parih. Bronasto medaljo pa Ekipa RK TOM Mirna na mednarodnem turnirju v Muranu.
Matevž Bajuk med posamezniki.
V kategoriji do 15 let je z lahkoto zmagala Špela Silvester med posameznicami, Blaž Holc je osvojil 2. mesto, srebrni pa sta bili tudi Taja Borštnar in Katja Strmole v dvojicah.
Med sedemnajstletnicami se je Urška Silvester praktično sprehodila do 1. mesta. Tudi v dvojicah sta z mlajšo sestro Špelo z lahkoto končali na najvišji stopnički.
Na mnogo močnejšem turnirju ob Bodenskem jezeru je Urški kljub oslabelosti zaradi bolezni uspelo zmagati v kategoriji do 17 let, prav tako pa je zmagala tudi Špela v kategoriji do 15 let. V dvojicah so Urški pošle moči in sta s Špelo v finalu izgubili proti Nemkama.
Odlično drugo mesto je uspelo osvojiti tudi Tini Jezernik in Blažki Andolšek v dvojicah do 13 let.
Na končni mladinski evropski jakostni lestvici sta Urška in Špela na 1. mestu v dvojicah, med posameznicami je Urška druga, Špela pa četrta.
sta si priigrali tudi Katja Strmole in Aleša Draginc v ženskih dvojicah.
Državno prvenstvo do 17 let
Urška in Špela Silvester sta na domačem terenu v trebanjski športni dvorani z lahkoto osvojili naslov državnih prvakinj v ženskih dvojicah do 17 let. Bronasto medaljo sta osvojili Taja Borštnar in Katja Strmole.
V	posamični konkurenci je postala državna prvakinja Urška, ki je v finalu premagala sestro Špelo. Katja Strmole je osvojila 3. mesto.
Pri fantih je v posamični konkurenci uspelo osvojiti bronasto medaljo Blažu Holcu. V moških dvojicah je srebrno medaljo osvojil Tadej Jezernik v navezi z Ljubljančanom Milijem Arapovičem, bronasto pa sta si priigrala Blaž Holc in Grega Skerbiš.
V	mešanih parih je postala državna prvakinja Špela skupaj z L. Kumljem (Ježica), ki sta v finalu premagala Urško in N. Boljko (OL). Tretja sta bila Taja Borštnar in Blaž Holc.
Mladinsko državno prvenstvo fdo 19 let)
Urška Silvester je postala trikratna mladinska državna prvakinja. V finalu igre posamezno je premagala sestro Špelo, naslov državne prvakinje je osvojila še v mešanih dvojicah z Mariborčanom Luko Petričem in v ženskih dvojicah s setro Špelo. Špela in Ljubljančan L. Kumelj sta v mešanih parih osvojila bronasto medaljo.
Utrinki z mednarodne scene
V	maju sta potekala dva pomembna mednarodna turnirja: v italijanskem mestu Merano in nemškem Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru.
V	Meranu so TOM-ovi igralci nastopili v treh starostnih kategorijah in osvojili lepo število medalj. V kategoriji do 13 let sta bila najbolj uspešna Aljoša Turk in Matevž Bajuk, ki sta v dvojicah osvojila zlato medaljo. Bronaste medalje pa so osvojili še: Blažka Andolšek med posameznicami in v dvojicah s Tino Jezernik ter
Državni prvak Dejan Glavan
Osnovna šola Veliki Gaber je manjša šola, tudi v kraju šport nima posebne tradicije. Kljub temu vsako leto posamezni učenci s svojimi naravnimi sposobnostmi dosežejo dobre rezultate, zlasti v atletiki. Na šoli kmalu zasledimo te talente in jim omogočimo ustrezno vadbo v okviru razpoložljivih možnosti. V preteklosti smo tako imeli kar nekaj državnih prvakov.
Letos nas je s 1. mestom na državnem prvenstvu v teku na 300 m presenetil učenec 7. razreda Dejan Glavan. Nanizal je kar štiri zaporedne zmage - na šolskem tekmovanju, občinskem in področnem prvenstvu ter državnem, kjer je z rezultatom 40.49 prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka. Na državnem prvenstvu se je s 4. mestom v suvanju krogle odrezal tudi učenec 8. razreda Tadej Hribar.
Jože Kocjan
Na golf radbišču je redno živahno, trenutno poteka že drugi tečaj golfa. Na sliki: predsednik društva Jane: Marn pred odločilnim metom.
iUHNO
Trgovina
Gubčeva 7 (pri gostilni Pavlin) Telefon: 07/304 454 26
metražno blago ♦ blago za kostime ♦ pozametrijat blago na kilograme
Bogata spomladanska kolekcija.
Velika izbira in najugodnejše cene modnih tkanin!