narodskih v r reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. red de vane od »/nn ezn ISieitveisa* Tečaj Vif. T sredo ?. svečana ffebruarija) 1849. ÍASt jWmenitno oznanilo vsim udam krajnske kmetijske družbe. Minister kmetijskih reci je povzdignil kmetijske družbe na visoko stopnjo, in jim je oblast dal, de smejo ? zraven tega odkritosercno vse zaderzke kmetijstva na znanje dati pa tudi svetovati, kako bi se ti zaderžki odpravili, de se kmetijstvu v boljsi stan pomaga. — Đe bi se ta reč naglo in dobro zgodila, je treba, de se bojo nove naprave in nove postave dale, ktere kmetijstvo zadevajo. De bo minister kmetijskih reci v stanu, dobre nove naprave vpeljati, in dobre nove postave dati, je za potrebno spoznal, se poprej posve-tovati z modrimi in zvedenimi mozmi, ktere nej vsak a vV na Dunaj posije, de se bojo zastran vsih dežela potrebnih reci z ministram pogovorili. Za nar potrebniši reci, čez ktere bi se nar poprej s poslanci v kmetij-skim zboru konec bi!o tega ? mesca posveto vati treba je minister odločil: 1) napravo tacih gospósk, ktere se imajo po deželah s kmetijstvam pečati (Organisirung der Landeskulturbeborden) , 2) vpeljanje kmetij- , 3) ? skiga podúka (landwirthschaftlicher Unterricht) g ojzdne postave (Waldordnung}, 4) vodne posta ve (Wasserordnung) in 5) razdelitev in zlože- n j e z e m 1 j i š ali gruntov. , Kmetijska družba se ima po ministerskim ukazu z deželnim poglavarjem pomeniti, kteri u d j e k m e ti j sk e družbe nej se posije jo za poslance v kmetijski zbor, in to se je že zgodilo. De bojo pa ti poslanci zraven svoje vednosti od več strani podučeni, kaj bi bilo treba za našo deželo v zboru govoriti, prosimo gosp. namest-nike kmetijske družbe po deželi (Bezirkscorresponden-ten) in pa vse rodoljube in zvedene ude kmetijske družbe de nej spi sejo čez eno ali 5 drugo zgorej imenovanih 5 reci dobre svete in nej svoje spiske pošljejo kmetijski družbi v Lj ubij a no do 15. tega mesca. de jih bojo poslanci seboj na Dunaj vzeíi mogli. — Nadjamo se, de bomo veliko korištnih in dobro podpertih svetov dobili iz vsih treh kresij krajnske dežele! Odbor krajnske kmetijske družbe v Ljubljani 5. svečana 18-19. Velki zbor družbe v Ljubljani. (Dalje.) , oskerbnik družbiniga verta na krajnske Gosp. Dr. Strupi vésic, od 1 do 7 lét starih «, na vertu na prodaj pri 55 de pravljenih, ktere družba po tako nizki ceni prodaja si jih lahko vsakdo omisli. Veliko so že Novice od mur-b in i h drevés in reje žid n ih go se ne ali svilo-préjk pisale in kmetovavcam priporočevale ; nadjamo se, de se bojo se le zdej kmetje po Slovenskim práv z veseljem tega pridelka poprijeli, ki ne potřebuje veliko stroškov in vender zamore marsikteri goldinarček prid-nimu gospodarju privabiti. — Na dalje je gosp. Dr. Strupi oznanil, de je že tudi sa dni h drevésic, posebno žlah-IIih j ab elk na vertu na prodaj pripravljenih. St. Eiensko pšenico, od ktere je bilo v Novícah že veliko govorjenja, je tudi na vertu, ki ima precej pešeno zemljo, sejal in je je lani iz 1 mernika S mernikov pridelai. En mernik je vagal 45 funtov in je dal 32 funtov moke. Moka čiste St. Elenske pšenice da bolj černkast, ne posebno vkusen (žmahen) kruh ; namešana z moko domače ali banaške pšenice pa da prav dober kruh. Slama St. Elenske pšenice je terda in debela ? , tedej za zivinsko kèrmo nima posebne vredno-tudi se da ta pšenica težko mlatiti. Gosp. grof BI a-gaj R i hard so še opomnili, de St. Elenska pšenica veliko pozneje zori od domače, in je tedej navadni drugi setvi na poti. To so gotove domače skušnje. Nej tedej vsak kmetovavec dobro prevdari, ali mu kaže St. Eien- sko pšenico sejati ali ne. Gosp. Dr. Strupi je tudi abisinsko sinja je dežela v Afriki) poskusil, ktero mu je pred * v rez (Ab i 3 léti gosp Drobnič iz Marskiga poslal. Ta oziinna ^ v rez od ktere pravijo, de eno žerno v svoji domacii 80 zern da , se pri nas ni tako rodovitna skazala, vender v je poskusnje vredna. Dala je po 12—14 zern; en mernik vaga 42 funtov in da 30 funtov posebno lepe moke. Zerno je sicer inajhno, pa je jekléno; slama je dolga in enmalo debelejši od navadne. — Kdor želí to rèz posku- siti ? jo tudi dobi pri Dr. Str up it u na Poljanah. Slabejši se je Alesandrinska réž obnêsla. Kar krom pir lanjskiga pridelka zadéne, se je pokazalo: de je nar menj gnjil navadni domači krom pir; bolj je gnjil iz semena izrejeni, nar bolj pa ru v de ča sorta. Sicer je bilo gnjiline na druzbinim vertu lani že veliko menj viditi kakor predlanjskim, in upati je , de bo ta bolezin pošla kakor je prišla. Med vsimipleméni na Poljanah sajene tur šice se Poljanah v Ljubljani, je oznanil svoje poglavitniši opravila in po pravici zasluži, de jo kmetovavci poskusijo. je tista nar boljši obnêsla, ktero so gosp. fajmoster Žit nik iz štajarskiga v Ljubljansko sadno razstavo poslali. Ona Kdor kmetijske skušnje léta. v z njo skusnjo storiti, je tudi dobi na Poljanah. Povedal je, de je veliko tavžent lepih murbinih dre hoće Visoka angležka turšica nastavi sicer 3 do 6 steržev pa v Ljubljani še ni nikdar dozoréla. Ne le krajnska, temuč vse đ prejéle enako povabiJo, kmetijski zbor poslati. eže'e našima cesarstva so poslance konec tega mesca v Vredništvo. Zdej pa v se nekaj i kmetovavci ! Za živinsko pičo je malo tako dobrih sadežev kakor je bela in rude ca burgunska pésa (weisse und rothe Burgunderriibe) ? 24 in pri nas jo kmetovavci še vse premalo obrajtajo. Pošlite ktere se poprej nismo smeli clo nič vtikovati. Deržavni po me hvale vredne Burgundarce k Dr. Str upit zbor, ki nam ustavne postave daje, in svobodnost na Polj poskusite jo in gotovo se ne boste kčsali. prihod nj ih srénj ali sosesk, ki se bojo po ustav (Dalje sledi.) Haj imajo nasi hmelje noviga nih postavah same vladale, vam de bo zdej druga, kakor je y ze nekdaj bila, brez dovelj ocitno kaze de bi treba ? a y vam še več druzih dokazkov v izgled postavljati. ceti ? M kaj stanga (Dalje.) obderžati? j VI Clovek, ki ne zna brati, je revez. On verjame, kar mu drugi povedi). Ce je previđen clovek bilo Vi boste svojo srenjsko premoženje sami oskerbovali boste sami svoje policijo po vaséh imeli; pravde se bojo očitno in ustno peljale, in prisežni možjé boste pri sodbi inima poštene sedeli in po svoji vésti sodili : „ta je kriv, tapa ni kriv" ta ima kaznovan (štrafanj biti, ta pa ne." Lejte imenitnost v ce y ljudi okoli sebe, se še spravi pošteno po svetu; pa naleti na slabo drušino, in če sam praviga razuma od tudi vašiga, kakor vsaciga druziga stanu! De se pa nobene reci nima, gorje mu, posebno v sedanjih časih ! clovek v vsih téh okolišinah zamore vesti in obnašati i Je Ali ni nobeniga pomočka zoper to? boste vprasali. kakor je treba, mora kej več znati, kakor hruške péči y je pomocek—in ta obstojí v časopisih ali caj Boste že vidili, kako se bojo tišti možjé izmed vas kmalo tin g ah, s kterimi smo tudi Slovenci zdej obilno pre- pokazali, ki že zdej kej vec razumejo od druzih, ki še viđeni. Kdor zna brati, nej jih bere sam branja ni naučil, nej si jih da od kdor pa se morebiti brati ne znajo. Boste vidili, kako boste vi sami drugih brati. V časo- tište bolj počastili, ki bojo znali pametno od ene in druge pisih boste zvedili vse, kar vam je zdej potreba vediti reci govoriti in pisati. Zakaj če hoče kdo govoriti, mora v posvetnih in duhovskih rečéh. „Naši očetje se sicer pametno govoriti, sicer več škodje, kakor dobriga niso nič pecali s časopisi — — pa so vender živeli" ta ali uni rekel. To je res, ljubi moji! Ali — bo stori vaši ? sam pa na sramnoti ostane. Kdor pa hoče pa m etno govoriti, ta seniora kej učiti in řečí razumeti očetje so desetino odrajtovali in na tlako hodili, in so od kterih govori. Učenje nej vas pa nikar ne straši, za y ali hoćete tedej tudi Vi v tém pri starim kaj v vašim maternim jeziku se bojo vse te reči tudi ziveli ostati? Mislim dene. Lejte, taka je zdej tudi s časopisi, vorile in pisale — in zató vam bo vse to veliko polaj kteri se zató časopisi imenujejo, kér popisuj ej o šano. Vladařstvo bo zató skerbelo, de se vam bojo pod čas in njegove prigodbe. Ce hočete potrebno veđnost uki v vašim jeziku dajali, kteriga razumete ; sole od sedanjiga časa zadobiti, morate časopise in bukve bojo zató slovenske, de vam ne bo treba čez nemški brati. V dolzih večerih pozimi, ob nedeljah in graben skakati, se kaj naučiti, kar bi vam veliko truda praznikih berite časopise primorajte kercmarja y nej y nar oči v kerčmah (oštarijah) prizadjalo, brez de bi se kaj popolniga naučili že toliko dobicka daste, de si se vsedite vkupej ; eden nej bere do- kak časopis; sej mu mače družtva si bojo prizadevale , vam dobrih bukev ga lahko omisli. V kerčmi v vašim jeziku v roke podati, de se boste lahko vsiga . , . ,v.. v.,.. . i , » r f , i y drugi poslusajte in kadar je zbral, se začnite pomenkovati čez eno in naučili, kar je za domaće reci potreba. Vaša bo tedej , le pomočkov se z veseljem poslu drugo rec. tega boste še fako vam bo čas prijetno minul in zraven zevati, ktere vam bo vladařstvo, in ktere vam bojo menj zapili. Morebiti boste spoznali, de vaši prijat li, ki vas in svojo slovensko domovino v je kakosna rec napcna v časopisu y zapišite popravek resnici ljubijo , v roke podajali. in pošljite vred/iiku y ki vam bo še hvaležen za tó. Poslušajte tedej moj svet, ljubi moji ! in zbudíte Lejte, takó bo iz naših kerčem zginil prepír in vsi hudi se iz zaspanosíi, v kteri ste dosihmal dremali in vse za nasledki, ki dostikrat iz njega izvirajo! ničevali, kar jev buk vah ali casopisih zapisaniga stalo. Tako ne bo treba krivih prerokov in podpihačev Ne poslušajte vsiga, kar vam kak „urlaubar" v gosti v poslusati. Vi samí boste vse vedili. Pa so lažnjive" bo morebiti ta ali uni rekel in jih zavreči nikam, ki vam marsikako reč pripovedujejo , kakor de » cajtinge nici ali kak viačugar pripoveduje; ne verjemite zakot hotel. Takimu ne moremo nič de druziga odgovoriti, kakor bi bila evangel i ; ce ze nocete vsiga verjéti, kar vam govori kot slepec od barv ! De clo vsaka reč med kak gosposk pripoveduje, vunder tudi nimate pravíce tavžent in tavžent rečmí ne more lahko sam previdi gotova biti y to vsak vsiga z ani če va ti, kar iz gosposkih ust pride; pov ali je tudi vsako jabclko na vsaki sod in v vsih stanovili so postěni in pravični jablani dobro? in kér ni, ali hočete za tó celo jablano ljudjé ! Beríte samí, kaj se po svétu zavreči?! De ni vsaka reč resníca, ktero natisnjeno boste spoznali resníco od křivíce. godí in lahko berete y to je gotovo y in tudi vsak časopis ni hv 7 O U le (Konec sledí.) vreden. To nam je pokazal marsikteri nemški časopis v poslednjim času , iz kterih so podpihači strup sèsali in ga med ljudstvo trojili. To pa se kmalo spozná in vrednost časopisa je kmalo presojena. ts Lejte y dragi in oj i r branje časopisov je vam sicer Zupanam in sose&ham sploh v prérii ar h. Soseske se bojo prihodnjič po ustavnih posta nova, tode potrebna rec, ktere se morate práv z ve- vah same vladale (regirale"), svoje premoženje osker- seljem poprijeti. bovale , pravice delile i. t. d. — z eno besedo: one bojo Zc današnji dan se prepričate, ljubi moji, in od bolj same svoje, to je, svobodné. Po tem bo tudi dne do dne se boste bolj prepričali, kako dobro in po- njih skerb, za svoje ljudi skerbeti, kér vsaka soseska trebno je, de zraven tega, de znate terto obrezovati, bo le na svoje mislila in ne na druge. Pomislite župani t V rez in oves sejati y turšico okopovati y sadje cepiti, tudi in vse soseske sploh, de z novimi pravic a mi boste kaj véste in zastopite od druzih reci, ki se omikanimu přejeli tudi nove dolžnosti. člověku spodobijo. Ni treba, de bi vi mogli zató Kaj tedej pravite, če vam povémo, de je přetečeno sposko suknjo obléci in svoje navadne opravila zapustiti nedeljo v neki fari blizo Ljubljane, ki ima le 2000 dus, obvari! tudi kmečko delo in kmeeka jopa ste 13 pa rov na enkrat o kli can i h bilo, kteriin so Bog visoke časti vredne, če jo priden, pošten in omi- soseskini možjé dovolili, v zakonski stan stopiti! Kaj Bog člověku um dal y on kan čio vek nosi. Kér pa je tega božjiga darů ne sme samo v njivo zakopovati, mar- strani. To vam hočem mislite, komu bojo ti ljudjé in njih otroci na glavo prišli, ce kar se je bati — se samí ne bojo vec ga mora brihtiti na mnoge Nobenimu drugimu, kakor ti soseski! mogli preziviti? Ona jim je pravico nekoliko spricati. Po ustavi smo vsi deželani pravice dala v zakonski stan stopiti, torej jih je z vsimi njih v prihodnjimi otroci v svojo družino vzéla — bo tedej zadobili, de zanioremo v eni in druiri reči govoriti ? 25 mogla za nje bolezin zadéne i. t. skerbeti, če jim zaslužka zmanjka, če jih de Soseske dobro premislite : kaj delate N pustite 5 bili naši opomini glasovi vpijocigo v pusavi r Nova ministerská ukaza. I. Minister pravice je ukazal, de se imajo postavne bukve berž začeti v slovanské jezike prestavljati. Za rusinski jezik Qruthenische Sprache) je bila v ta namén berž komisija odločena, ki ima to delo prevzeti, in ob enim je minister ukazal, de se ima to tuđi kmalo vmultanskim (jnoldauische), i lirski m in našim slovenskim jeziku zgoditi. Zraven tega ukaže minister pravíce uradnikam,ki pri cesarskíh sodnjiških gospóskah slu-žijo, de nej se hitro hitro naučijo slovanskiga jezika tište dežele, v kteri si kruh služijo, kér bo kmalo treba, v kancelijah vse v tištim jeziku pisati (aus- der Landessprache), kteriga schliessender Gebrauch s i cer si moraj o kje dru god svoj ljudstvo govori kruh iskati. Ta ukaz je velike hvale vreden , de bojo saj en-krat omolknili tišti sovražniki, ki ne morejo zapopasti, de bi se moglo v kancelijah drugači kakor nemško pisariti. Tako nej ravnajo ministri v v si h rečéh,ktere na- ? rodske pravíce vticejo, in nar bolj bojo ljudstvam vstre gli. Ministri vedó , ktere dežele so po rodu nemške ktere slovanské, ktere lažke i. t. d. Po ti vednosti nej torez vprašaijja «tkažejo : kaj se ima v eni, kaj v drugi deželi v kance lij a h in sola h zgoditi, kar na- rodski jezik vtice. Tako bo na enkrat konec vsih iia-sprotnih misel in vsim narodam se bo pravica zgodila. Če bojo pa ministri v ta ci h rečéh, ki narodske pravice vtičejo, staro pot um Bericht" hodili vprašanje zmirej take moze zadelo vajeni, bojo večidel v stari ? kteri bo stari ga na rog trobili in bojo se očitno dokazali, kako škodljivo bi bilo, ce bi se iz starih vojnic stopilo in če bi se narodam njih pravica dala ! ! ! Vzrok tacih „Berichtov" se lahko vgane. Poslanci ! ki ste namestniki ljudstva v derzavnim zboru , storíte ta predlog ministran* : de naj se v rečéh narodskih ustavnih pravíc vladařstvo postavi čez vse stranke (sie mochten sich uber aile Partheien stellen) in dokler ne bojo novi deželni zbori svojih notranjih reči sami poravnovali, nej ukažejo ministri brez vpraša nj a: kaj se ima v šolah, kaj de bo narodam perva pravica — njih jezik — obvarovan. II. Z dovoljenjem presvitliga cesarja so dali ministri 30. dan prosenca začasni cerkveni ukaz na znanje kterim 2. razdelk takole zapové : v kancelijah zgoditi, 5 v Prestop od kristjanske vére h kaki dru-véri je vsacimu perpušen, ki je 18. léto spolnil samo tolć ima storiti, de gre k fajmoštru ali dušnimu pastirju svoje fare, in mu vpričo dvéh mož ta prestop oznani ; čez 4 tedne ima pa spet z dvema pričama k fajmoštru ali dušnimu pastirju priti in poter-diti, de pri svoji volji ostane. Fajmošterali dušni pastir je dolžan, po tém prestopniku pismo dati, ktero ta prestop skaže. Ako bi dušni pastir tega kor niga vzroka ne hotel dati, ga imate prici pisma iz ka-oblast dati. S íéma dvema pismama gré prestopnik po tém k dušnimu pastirju tište vére, h kteri želí prestopiti — in prestop je Mislimo, de ta ukaz ne bo nobenimu Slovencu zo gotov." ? peru, zakaj kdor ima ter dno katoljsko véro, bo ostal kar je: pravi katoljčan, če mu je tudi prestop h kaki drugi véri po novi postavi polajšan. Kdor pa prave vére nima, nej raji odstopi iz katoljške družbe, de dalje pohujšanja ne daje s svojim slabim zaderžanjem. Mz derzavniga zbora. Přetečeni teden je deržavni zbor na dalje sklenil: 4 (strafin ar to Le po sodnimu sklepu se kazin odloči, in scer po tišti postavi, která je bila ta kr at veljavna, kader se jepre- greha ali hudodelstvo dopernêslo." „Ob soj en je k s mer ti je ove rženo." Ce bojo tudi Cesar poterdili ta sklep, se ne bo smel prihodnič nobeden več k smerti obsodíti. Več dni so se poganjali poslanci zavoljo te reci. Večí del izmed poslancov je govoril zato, de ob s oj en je k smerti je grosovinska navada starih tàmnih časov. Posebno goreče zoper ob-sojenje k smerti je govoril neki duho ven, gosp. Si don po imenu, ki je dokazal, de obsojenje k smerti ni č lo- ve sko ne kr ist jansko, in de tudi ne straši hudodel-nikov. Noben člověk nima pravice druzimu življenja vzeti, ki je dar božji; če kdo kdor kakiga druziga u-mori, dopernese hudodelstvo: ali pa sme pravična sodba hudelstvo s hudodelstvam povraćati, de vbi javca k smerti obsodi? Hudodelstvo ostane hudo delstvo 5 nej ga dopernese, kdor koli ga hoče. Ne varen in hudoben clovek se da hudo kaznovati. če se v ? jeco za celi cas svojiga življenja verže , kjer se bolj spokorí, kakor o 3 dneh, ko je k smerti obsojen. — Nekteri so govorili tudi za obsojenje k smerti; sklep \ siga pa je bii, de je 197 poslancov bilo zoper, 106 pa jih je bilo za obsojenje smerti; tedej je bilo ob so jen je k smerti po večíni ? glasov overzeno. Nekteri so hotli, de bi se ta sklep berž Cesarju v poter-jenje poslal, de bi se postava dala, de ne smejo nikjer nobeníga Qedej tudi na ? Ogerskim ne) ob glavo djati pa ta predlog je bil po večini glasov z a ver žen, in to je práv, če premislimo, de puntarska Košuto va nesrečo, in de bi zdej tega, kar je zapeljan- derhal je pahnila Dunajčanje v to ravno ta derhal izsnéta bila od ce zadélo.) Kazin očitniga delà in oči tniga Yi postavljanja na odér (Bulme) hudodelnikov, životno tepe nje, v žiga nje zamnjev na život in od-vzetje premoženja je o verže no." 5. Hišna pravica je nerazžaljiva. Preiskanje in pisem, ali odvzetje pisem je stanovaljsa sodnim ukazu ali po zapovedi občinskiga le po glavarstva v primerlejih in načinih od postave odločenih pripušeno." Nerazžaljivost hišne pravíce ni zaderžek, pri sa- ali od sodništva zasledovaniga » mim d janju zalezeniga , zapreti. u 6. Skrivnost pisem se ne sme kratiti in odvzetje pisem se srne le po sodniškim ukazu in po vodbah po- stave zgoditi." „Postava zaznamva uradnike, kteri so za razžale nje skrivnosti posti izrocenih pisem odgovorni. u Y 7. Pravica prošnje in nabera podpisov na prošnje ni omejena u ze Iz poslancov vsih deželá so odbrali nektere mo-ki so prevzéli sr en jeke ali soseskine postave izdelovati. Izmed krajnskih poslancov so izvolili dohtarja Ovjača v ta odbor, ki je bil več lét kantonski ko- misar na deželi, tedej je v teh rečéh dobro znajden mož. Poretika od SjJublJanskiua ti o h tar Ja* Iz Ljubljane jo je perpihal en mazač, (Quaksalber) pred Božičem ene dni, in je tukej poDolenskim ozdravljal živino in ljudi, kér se je štuli!strašno prebrisane glave biti. Pri nas je ozdravljal eniga na zdravim sercu bolna možá m eno zeno 5 ki sta > druge bolezni namrec nimata, kakor de se gerdo gledata kot pès obljubil, de jo bo mož posihmal bolj ljubi! in mačka. Ženi je ko mu je polno mavho naložila. Potem gré naprej, pride k enimu 26 kmetu in S ospodinji pripoveduje , rekoč : »pri vas je lja naša armada na novo vojsko; une dni je je nekaj na narejeno (začarano), vi bi imeli lahko lepsi svinje naglama gre marširalo ponoći iz Milane na ravnine proti kadit po svinjaku, krize delà iz kota v kot, Piemontežki mêji.— V Rimu so še zmirej velike pre- Potem na tó najde pod pra gam vzrok (vržah), zakaj de se svinje kucíje. Na Krajnskim so se zaeele molitve za Papeža. namreč eno svinsko čelust in en čevelj. To V Parizu in sploh naFrancozkim se slaba kaže, hudiga punta bati kteriga je puntar- ne redijo čudo viditi, so mu nosili vina gori, de se dva dni od in 29. prosenca se je bilo v Parizu zoper sedanje ministre in Napoljona, te hiše ni ločil. Na to pride sosed lete gospodinje ga prosi 5 de bi mu v hlev šel gledat njegove teleta, ki se ska derhal umoriti namenila. Nekteri hočejo spet kralja mu slabo redijo. Tje pridši, je spet kadil po hlevu, nazaj, kteriga so lani v ravno tem mesca spodili. Fran kér pa poprej ni i mel priložnosti, kaj podvre- cozje ne bojo nikdar mirú dali, kér je veliko prevec v . c i je y ni mogel vzroka de bo drugo spod praga skopati, ampak rekel ljudi, ki nimajo pot nazaj přišel, in de bo začarane pa prevročo kri. nobeniga praviga zaslužka, zraven tega Na Dunaji še zmirej nekteri nepo živinčeta ozdravil, kér mu je danes zdravila zmanjkalo; kojneži ne dajo mini in strelajo na vojake. To je pri za tak dober svèt so mu tudi tukej bokal vina dali. moralo poglavarja Weldna, de je ojstro zapoved dal Med tem pa pride nek pameten kmet noter v hišo ? ki de bo vsak po vojniški sodbi obsojen , pri kterim bojo ga je poznal, de ni zdravnik ampak le slepár. Kmalo kako orožje našli, in soseska , v kteri tak člověk pre se je mazac izmuzal iz liise in je kopita pobral -bljanski dohtar! Sosedje varite se tacih goljufov ! Lju J. Z epic, kmet. Noviear iz MJublJane. 31. dan prosenca je telegraf, ki je iz Dunaja skozi Gradec in Celje vLjubljano peljan, pervikrat zacel svoje opravilo — to je, oznanila in novice iz imenovanih mést v Ljubljano, in iz Ljubljane na Dunaj nositi. Kér marsikteri naših bravcov ne vé, kaj de je telegraf, bomo drugikrat kaj več od te neizrečeno umetnc od zvunej nič druziga ne kaze naprave povedali, ktera kakor čez visoke kole napet drat, po kterim se novice iz eniga kraja v drugi kakor blisk hitro oznanujejo. Pervo léto zdravil s ke šole (Chirurgie) se ne bo več začelo v Ljubljani, kér je minister úka terdno sklenil, de imajo počasama po celim cesarstvu vse take šole jenjati in prihođnjič le dohtarji, ne pa več kirurgi (padarjij zdravniki biti. Ne vémo: ali bo ta sklep menj p rem o žni m krajem dopadel, če ne bo der za va doh-tarjev plačevala, kér je dosti kirurgov po deželi, kteri so prav umni in zvěděni zdravniki. Iz več krajev Krajnskiga smo přetečeni teden slišali, de se silne raz-pertíje zavoljo posekovanja lésa godé, tako de morajo vojaki iti, mir delat> Zalostno je, de nimajo modri de in pošteni možjé toliko zaupanja pri svojih sosedih bi se take j reči po postavili poti poravnale. Pa nekteri ljudjé so kakor živina, nič se jim ne da dopovedati. Mi ne vémo: čigava reč de je pravična: ali kmetov ali . de bi za- grajšín, kér vsih okoljšin na tanjko ne vémo mogli to reč razsoditi, vsak pravico dosegel, pa to dobro vémo : de bo če je njegova reč zares pra- vična, in de se pravica le po postavni poti doseže, ne pa z ruzvujzdanostjo. Ali niste brali, kaj je minister po oznanilu 5. lista Novic na gosp. Ambrože v o vpra- sanje odgovoril ? Slovensko družtvo v Ljubljani je na-se vzélo natis postavnih bukev v slovenskim jeziku, ktere posebni odbor učenih mož iz nemškiga prestavlja in kteri přestávek nej bo v prevdarek in popravek zvedenim možém p.o Slovenskim izročen. Slovenija" bo tudi svojim bravcam přinesla ta celi přestávek. _ Ali Je res ali ne ? Od kantonskiga komisarja v L o k i gosp. W ôrz erj a se pripoveduje vil. listu Slovenije, de je dal pri kmetih podpise nabirati, de bi se nemški jezik v kancelijah po deželi obderžal? Bog nas obvari, če cesarski uradni-ki samí ne poštujejo minister s kih ukazov ! ! Xovicar iz mnof/ih rajer Přetečeni teden je bil spet srečen za našo armado na Oírerskim t vojske pa vender še ni konec, kér K zdej niso v pest dobili. Ban Jel v • v zbolel, pa je že spet dober N L a š k je bil nekaj se při prav- biva, bo mógla tavžent do 20 tavžent goldinarjev kazni (štraíinge) plaćati. — Kolera na Dunaji dozdej pomádo konca prosenca je v vsim skupej 65 lim okoli sega; ljudi na koleri umerlo. — Cesar so 29. prosenca obiskali svojiga strica, poprejšnjiga cesarja Ferdi- v P r a g i nanda, kjer so Jih z velikim veseljem sprejeli. Govori se , de se bojo naš Cesar iz Olomuca v Kl o s ter neuburg, mestice poldrugo uro nad Dunajem, prese lili. Mladi Hrovat, voják druziga Otočanskiga re- gimenta, Sava Knežević po imenu, slovi po celim Dunaji zavoljo nepremakljive zvestobe v svoji službi. Pri veliki povodnji na Dunaji je stal unidan pervikrat na in že je bilo v veliki nevarnosti njegovo živ- iz mésta, dokler niso po nj straži ljenje prišli. ganil vender se ni Taki vojaki so pac zlatiga denarja vredni. Du najtanje pa tudi to spoznajo in že je mladi Horvat dobil lepe darove za to. — Frankobro dski zbor je po dol- gim prickanji sklenil, de prihodnji glavár Nemčíje se ima nemški Cesar imenovati. Bog mu daj srečo, kdor koli bo ! Zdej se še ne vé: ali boPrajsovski kralj ali Avstrijanski Cesar ? ali pa nobeden. Nova re krutirenga bo povsod obilna, zató kér iz Madžar s kine bomo nič novincov dobili. Pravijo, Gr a & rt in Laskiga de se bo 5. sušca pri nas lozanje zacélo. Cesarski uradniki (Beamten) se bojè povabilo dobiti, de naj k no vimu 6. bataljonu kot oficir ji pristopijo. N a d v oj voda Jane z je poslal na svečnice dan iz Frankfurta Ljubljanski kmetijski družbi povabilo nemškiga kmetij skiira zbora, de nej bi pristopila v politiško zavézo z nemškim druztvam. Od 2:0 vor na to poželjenje je že dal velki zbor krajnske kmetijske družbe 20). (poglej list 5. str. Slovenemn v m es fa in na deželi na znanje 1 Slovensko družtvo v Ljubljani bo napravilo v Orîf» dišu v četertek 15. tega mesca vsim rodoljub a m vesel večér s petjem, govori, in s pred igro „Divice Orleanske." Današnjimu listu je pridjan 5. dokladní list. 5 IjjUÙtjfMWi] I7 JÏIVijlijl Kitni kup (Srednja cena). 3. svečana. 5. svečana mernik Pšenice domaće 1 » » banaške 1 » Turšice....... 1 y> Soršice....... 1 » Kezi......... 1 » Jecmena...... 1 » Prosa ........ 1 » Ajde......... 1 » Ovsa......... 0 1 1 30 21 26 2 ™ 36 2 52 1 35 i 1 40 1 25 1 9 — 1 50 Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani.