Čeffti apriS — daei beograjskih šfudentov s*. 3 Wovlce z V8TI4 In višje peeiagoške štsle str. O polfskeen fazzu Str. 9 Kaj bi storil ti? — naš novi roman Str. 9 i sprejetjem zvezne in republiških ustav se je zaključila dftslej naj-večja in najmogočnejša jugoslovan-ska poiitična manifestacija. V široki, vse-ljudski obravnavi, kjer so množice sode-lovale z globoko prizadetostjo in~ vnemo, so se občani z osnuikom ustave podrob-uo seznanili, ga proučili in o njern pove-dali svoje mnenje, predloge in pobude ter tako bistveno prispevali k oblikova-njem dokončnih predlogov 7.vezne in re-publiških usiav. Ustavna razprava je po svojem obsegu in po svojem značaju plebiscitarnd potrdila predložene ustavne osnutke. Z množično udeležbo, z bogast-vom in pestrostjo predlogov je bila ustav-na obravnava hkrati tudi najbolj pre-pričljiva manifestacija sistema, ki ga bo oblikovala nova ustavna ureditev.- Nova ustava je zakon, ki ureja odnose, kakršne imamo zdaj v naši družbi, to-rej je neposreden odsev naše stvarnosti, tako po odnosih, ki jih sankcionira in šči-ti, tako tudi po oblikah in sredstvih, pra-vicah in dolžnostih, ki jih vzpostavlja in s katerimi opredeljuje družbeni položaj človeku ali zagotavlja funkcije in sredstva posameznih družbenih organov. Z ustavo ne želimo^ ovekovečiti vsake posamezne oblike danih družbenih in političnih odnosov. Ustava jih ureja v njihovem razvoju, to je v skladu z nače-lom, da napredku ni konca. Zato naša ustava idejno formulira tudi temeljne ci-lje organizirane akcije socialistične dmž-be. To je v naši druž,bi tudi mogoče in neizogibno, ker družba ni razdeljena na antagonistKne razrede in antagonistične interese. Delovni ljudje imajo v osnovi skupne interese, s tem pa tudi objektivno osnovo, da jih uresničijo. Ti cilji teme-Ijijo na splošnih socialističnih demokrat-skih in humanističnih idejah sodobriega človeka ter na znanstvenih spoznanjih, ki so potrjene z dosedanjo prakso družbe-nega razvoja. Ustava je ogledalo naše stvarnosti in izvor teženj naprednih, so-cialističnih sil naše družbe, da bi še bolj pospešila napredek družbe na vseh pod-ročjih njenega življenja, upoštevaje ob-jektivne pogoje stvarnosti, v kateri živi-mo. Ustava zagotavlja vodilno vlogo de-lavskega razreda v sistemu državne obla-sti kot gibalne sile družbenega napredka. Hkrati pa naša ustava gradi celotni poli-tični sistem na perspektivi čedalje širše-ga združevanja delovnih Ijudi naše drža-ve v enotno svobodno skupnost proizva-jalcev, čedalje večjega razširjanja social-nega temelja oblasti in njenih demokra* tičnih oblik, s tem pa tudi čedalje nepo-srcdnejšega spreminjanja funkcij oblasti v funkcije samoupravljanja'. V končni fa-zi se bo državnčst spreminjala v lastnost samoupravljanja samega oziroma v obli-ko njegove avtoritete. Ta proces ne od-pira samo jasne perspektive odpravljanja razrednih razlik, ampak hkrati tudi kaže poti, po katerih naj se razvija naš socia-listični demokratizem. Jifačelo, da je delo osnovno merilo, po katerem se uveljavlja položaj posamezni-ka. in posamcznega delovnega kolcktiva v naši družbi, je v ustavi polno uveljav-ljeno.V načelu se izključuje vsaka druga osnova za prisvajanje plodov dela, kot naprimer zasebna lastnina proizvajaLnih sredstev in naravnih drugih dobrin, prav tako pa tudl vse oblike državne lastnine, ki porajajo prav tako mezdne odnose in podrejanje delovnih Ijudi državnemu apa-ratu. Gre torej za osvobojeno delo, ki edino pomeni osvoboditev človeka. Vsa temeljna načela ustave so dobila popolno potrditev v doslej najširši vse-ljudski manifestaciji, v kakršno se je spre-menila javna ustavna razprava. Nova ustava v celoti in v podrobnostih omo-goča nadaljevanje naše politike, usmerje-ne z uresničevanjem programa Zveze ko-munistov Jugoslavije. Nova ustava je utr-jevanje sistema, ki smo ga izgradili v izvajanju naše politike, po drugi strani pa tudi široko odpiranje svobodnih poti za polno uresničitev našega Programa. Vsi moramo stremeti, da bomo šli po tej po-ti tako notranje zavzeti, kot smo bili v ustavni obravnavi. Nova ustava LETO XIII. Ljubljana, 17. aprila 1963 štev. 11 iribnna LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE SPREJEMANJE V ŠTUDENTSKE DOMOVE llllllllll 0 novem pravilniku Naselja smo razpravljali že precej in precejkrat. Precej časa smo tudi čakalj, da bo sprejet. Zdaj pa, ko je končno spirejet, kaže, da bomo spet precej časa razpravljali o njem. Pravilnik naj bi namreč nekako uzakonil samoupravljanje v Naselju in mora pravo vsebino šele najti. Kot pravna oblika pa je, kot kaže, sprejemljiv, razen v eni točki: ob členu 24., ki določa, da sprejema študente v zavod upravni odbor po svoji komisiji. Ob tej točki so se debate ponovno razplamtele in zaradi tega pravilnik vsaj še nekaj časa ne bo veljal. časi se spreminjajo; pomaranč res ni dobiti, hirana pa danes ni nič boljša kot običajno. Sprejemanje študentov v študentske do-move je že lep čas posebno občutljiva toč-ka; vprašanje stanovanja je pač za vsakega študenta življenjsko važno. Vse delo dose-danje sprejemne komisije je bilo zmeraj spremljano s kritičnimi opombami in če-sto z zelo žolčnimi debatami. Zato je pač razumljivo, da se je prav tu stvar spet zapletla. V starem pravilniku je bilo dolodeno, da sprejema študente v zavod upravni od-bor po svoji komisiji. Praktično je zadnja leta bilo takole: sprejemno komisijo je se-stavil študentski svet, potrdil jo je kurato rij študentskih domov in menz, upravni odbor pa je skupaj z UO določil višino nagrad članov sprejernne komisije. Novi pravilnik torej stvari v bistvu ne spremi-nja. Vsi, ki o tem vpirašanju diskutirajo, se v glavnem strinjajo s tem, da bo treba sprejemanje polagoma prenesti na fakul-tete oziroma na letnike same. Torej gre v bistvu samo za vprašanje centralne spre-jemne komisije, točneje, za vprašanje, kdo naj imp pravico sestaviti to komisijo: ali upra/vni odbor "iNaselja, ali pa kuratorij študentskih domov in menz. Predlogov za in proti je veliko, in veliko jih je popol-noma upravičenih. Vprašanje, ki si ga mo-ramo ob tem zastaviti, se glasi: Kakšna komisija bb lahko najbolj objektivno de-lala? Moramo pa vedeti tudi to, da nobena koTiisija nikoli ni imela pri sprejemanju povsem prostih rok. O pfoblemu, ki ga predistavlja železarska stolpnica, smo že pisali: ZŠJ je končno dobila od Združe-nja jugoslovanskih železam, kl je lastnik stolpnice, zagotovilo, da lahko obravnava štipendiste železarne ob študijskih in di-sciplinskih kriterijih tako kot druge, ostali kriteriji pa so stvar železarne. Isto je z višjo šolo za socialne delavce, ki je v iz-gradnjo Naselja investirala štirideset mili-jonov in ima prav tako pravico sama raz-meščati študente na prosta mesta. Prav tako je s tujimi šbudenti; svet za kultume zveze s tujino ima zanje v Naselju rezar-viranih 110 mest. O tem spet ne mo>re raz-pravljati1 nobena sprejemna komisija. Tudi posamezni okraji, ki so prispevali določer na sredstva za izgradnjo Naselja, postav-ljajo svoje predloge, ki imajo pravzaprav karakter zahtev. Skratka, dobršen del štu-dentov, ki živi v Naselju, je podrejenih kaki »višji si!i« in o teh mora vsaka spre-jerana komisija razpravljati nekoliko dru-gače kot o ostalih. Skratka, sprejem študenta v nek &tu-dentski dom ni samo vprašan.ie načel ali pa neke daločene komisije. Važno pa bi bilo (tudi v pravilniku) poudariti, da je sprejemna komisija ne glede na to, kdo jo bo postavjl, edini in najvišji organ, ki lah-ko odloči, kdo bo v Naselju in kdo ne bo, oziroma da preko nje ne more sprejeti nekoga v dom noben upravni odbor ali svet. Ce foo neka komisija imela to zago-tovilo, potem so važni samo še kriteriji; po katerih se bo ravnala. Spet ni važno predvsem to, kdo bo te kriterije postav-ljal, ampak predvsem to, kakšni bodb. Ker se leto že bliža koncu, je važno tudi to, da bodo kriteriji za letos sestavljeni dovolj zgodaj in da bodo vsaj dovolj objektivni. Razen tega pa lahko postavimo še drugo, širše vprašanje. Na seji študentskega sve-ta, kjer so o teh vprašanjih razpravljali, so namreč navsezadnje prišli do zaključka, da je treba 24. člen pravilnika popraviti. ^študijski in socialno ekonam&ki komisiji Naselja in UO naj izdelata pravilnik o sprejemanju študentov v domove, potem pa bo pravilnik spet moral iti skozi celot-no proceduro sprejemanja in potrjevanja. Če bo stvar tekla tako kot do sedaj, se prav upravičeno lahko vprašamo, kdaj bo mo potemtakem sploh imeli pravilnik, brez katerega v Naselju ne bomo mogli začeti s samoupravljanjem. VELJKO VLAHOVIČ na Ijubljanski univerzi 9. in 10. aprila je bil tov. Veljko Vla-hovič na obisku na ljubljanski univer-zi, kjer je imel razgovore s slušatelji viš-je politične šole in katedre za ^ociolo-gijo ter s sodelavci inštituta za sociolo-gijo. Poudaril je, da se je na tem obisku želel spoznati s problemi družbenih ved pri nas. Obenem pa je tudi odgovarjal na vprašanja študehtov. Največ vprašanj je bilo v zvezi z zuna-njo politiko, Študentje so se zanimali zla-sti za vprašanja nerazvitih držav in za probleme delavskega gibanja, oziroma ko-munističnih partij v teh državah. S po-dročja naše notranje politike je bilo naj-več vprašanj v zvezi z novo ustavo in s problemi samoupravljanja v podjetjih in komunah. Precej so razpravljali tudi javnosti. Ta pa v eksistencialističnem smislu le pomaga premagovati sedanjost, v končnem pomenu pa je enaka Sizifovim prLzadevanjem. Tisti, ki niso niti osveščeni, niti njim ne sliižijo, so za eksisten- cialistično filozofijo, pa tudi za avtorja »StaVbe» mrtvi. V življenju so zgplj statisti, zanj ne pred-stavljajo ničesar več, zgolj životarijo. V Rožančevi »Stavbi« je zanimivo tudi dejstvo, da je brezizhodna filozofija zapadnega meščanskega sveta prenešena v delavsko ofcolje. če v tem dej-stvu tiči misel, da v sedanjem svetu razredna di-ferenciacija nima nobenega zgodovinskega pomena in da je človeštvo v celoti obsojeno na eksistencia-listično perspektivo, ki je v bistvu anfeperspektiva, je avtorjevo izhodišče v bistvu nezgodovinsko, še posebej nezgodovinsko in neupravičeno, ker izhaja iz naših konkretnih razmer. Takšna stališča nsmreč v skrajni konsekvenci pomenijo negacijo revolucio-narne akcije in iz nje izvirajoče humanistične per-spektive. Odsotnost pristnih, realnih življenjskih situacij ter pretirana racionalizacija idejnih izbodišč sta glavni hibi Rožančevega novega odrskega dela. Sim-bolično vzdušje in pomen, ki ju »Stavba« nakazuje, v delu ni realizirano, izzveni kot torzo. Barbara Brecelj Cudeši Kadar Ijudje drug mimo drugega hodimo, niti ne vemo za bogastva v nas.. Za bogastva in čudeže v nas. Vsak človek na svetu je čudež. čudež zase. čudež za sočloveka. (V pozabi ne usahne kakor drugi čudeži.) Mimohodi mesecev nas zresnijo. Obenem pa prebujajo nove pomladi v nas. Vsak človek na svetu je čudež. In vsak čudež delček sreče. — In zato kadar Ijudje potujejo po svsi< potujejo po svetu čudeži... RADO PALIR Zakaj . ..in tvoja mladost (foto: J. Žnidaršič) Zakaj si pustila dnevom, svetlim dnevom, da so prhnili mimo? Rasla si na tratah zarje, pa se nisi nikoli z razprtimi dlanmi ozrla navzgor. Jokala si za kapljami svetlobe, šejna ob studencih blesčečih misli. Pad temnimi oboki tvojih oči plahuta žalost v svojih gnezdih. Drugi so raskosali sonce in si ga vzeli. Nekomu boš rekla: »Vzemi, kar je osialo, vdahni zadnji smehljaj z mojih ustnic, stori to ti.« * Medtem se bo mrak brezupno zgoščeval in tvoje roke bodo mrtvo obvisele v praznini sveta. Svetlana Makarovič Lloyd Alexander DOROTHEA že dolgo sem se spraševal, zakaj Dorotheje niso odpustili in predvsem, zakaj se ;e sploh odločila delati v banki. Imela ni niti ene lastnosti idealne bančne kurirke. Nekaj časa je bila čemerna, nekaj časa se je zadirala; vedno v nepravih trenutkih. Bila je uporna, zamorjena, lena, nesramna in komajda prido-bitev za ustanovo. Jeseni pred vojno sem se zaljubil vanjo. Dorothea je živela s svojo materjo v velikem hotelskem apartmaju blizu Rittenhouse Squarea. Obiskoval sem ju ob veče-rih in včasih v sob&to popoldne. Apartma je imel knjišnico, pripadajoči spalnici in kuhinjo, skoraj tako vetiko kot dnevna soba — samo Dorothejina mah ni nikoli kuhala, navadno sta jedli v hotelski restavraciji. Mrs. Gilberi me ni nikoli povabila, da bi se jima pridružil; zato sem pred obiskom najprej jedel pri Horn—Hardartu. Pijače, te pa je ponudila Mrs. Gilbert: vse od navadnega, visoko cenjenega Scotcha do posebnega likerja, na katerem so plavali kosmiči is čistega zlata. Da jih še nisem imel enaindvajset, ji je bilo vseeno; prinesla je, karkoli sem želel, čeprav sem ji navadno prepustil izbiro. Mrs. Gilbert je bila zelo vljudna, kar mi je dalo misliti, da me ne mara preveč. Sedeli smo v dnevni sobi, mi trije: Dorothea pri klavirju, jaz na blazini poleg nje, Mrs. Gilbert pa na stolu, prevlečenim z blagom; malo izven dosega svetlobe. Lepa šenska, bila je videti taka. kot bi morala biti Dorothea, če ne bi bila tako dru-gačna. Obe sta imeli isto mlečno kožo, iste zelenkaste oči; toda dolgi lasje so bili takrat v modi, tako jih je imela Dorothea pristrižene na kratko. Domneval sem, da jih Mrs. Gilbert nima manj kot štiri-deset, toda nikoli nisem mislil o njej, da je srednjih let. Ta izraz je spominjal na preveč zategnjene steznike, preveč parfuma in brezspolnost. Gotovo to ni aržalo za Mrs. Gilbert. Motile so edino njene oči in včasih sem jo zaiotil, ko je gledala na Doro-thejo ali mene preko roba očal; hitra, prodorna ocenitev kakšnega osebnega zaključka. Redko nama je rekla karkoli na~ ravnost. Enega prvih večerov pri njiju sem padel v past. Gilbertovi so imeli v apartmaju miniatumi Steinway in — da bi malo zmanjšal napetost, ki sem jo čutil med Mrs. Gilbert in menoj, sem manevriral tako, da sta me prosili, naj kaj zaigram. Entu-ziazem je bila edina stvar, s katero sem pristopil h klavirju, toda želel sem napraviti vtis na Dorothejo; tako sem zaigral Malagueno z mnogo bravure in napačnih not. Ko sem končal, se je Mrs. Gilbert obrnila k Dorotheji. »Ti igraj,« je rekla. Dorothea se je zmrdnila in stresla lase. Bilo je kot da jo je njena mati prosila, naj pobere kačo. Potem se je zvila nad klavir in s skrajno dolgočasnostjo igrala Bacha. Brez napake. Mrs. Gilbert se je rahlo nasmehnila in oči so ji postale še malo trše. čez nekaj trenutkov je bilo videti, da ne posluša več, kakor da bi bila njena hčerka natančen stroj, zgrajen z name-nom, da proizuaia dvodelne Bachove invencije, ki jih je bila že slišala. Ko je Dorothea prenehala, ni rekla ničesar. Dorothea me )e pogledala na najbolj ošaben, zoprn, nemo-goč način. Sedaj se mi je zdela zadovoljna s seboj in popol-noma v soglasju z materjo, da me spravita v sadrego. če ne bi bil zaljubljen vamo, bi imel lep vzrok, da bi jo zaničeval. Nikoli več nisem igral pred Mrs. Gilbert, znto pa je Doro thea; tako je bilo bolje. Noben skladatelj ji .ni bil posebno pri srcu, čeprav je često igrala Debussyia — stvari, ki jih do takrat še nisem slišal: drobne sonate, arabeske in skladbo General La-vine. Njena dršc je bila strašna in med tem, ko je igrala, se je spakovala. Mislim, da je vse to delala namenoma, iz istih nerazumljivih razlogov, zaradi katerih si je na kratko postrigla svoje lepe lase in nosila obleke bijočih barv. Kljub vsej tohniki je Dorothejo zelo veselilo, če je lahko kaj pokvarila. Popačila je zadnje akorde, se obrnila in me po- gledala s čudnim, zasmehujočim pogledom. Spominjam se, da je nekoč, fco je končala precej dolgo sonato (mislim, da je bil Beethoven, kajti nikoli se nisem npal vprašati po naslovu dela) udarila s pestjo po basih in se za&mejala: »Ostudno, ali ne?« je rekla. »Sovražim glasbo.« Mrs. Gilbert je sla navadno pozno zvečer z doma. Ne vem, ali sern se počutil bolje z njo cli brez nje. Takrat je apartma pri Gilbertovih, nikoli čisto razsvetljen, izšareval lastno svetlobo; velike sobe so posiale še večje — ali pa sem jaz postal veliko manfši. Nenadoma so se pokazale vse mogoče nedoločene oblike: vzorec orientalske preproge, sence pohištva, kristalen golob na polipi nad kaminom, ebonitna miza s svetilko, odsev srebrne cigaretne doze. Zaradi napol odprtih oken so se bele zavese izbočile v sobo in visele, ne da bi plapolale, ali pa se spustile nazaj. V prisotnosti Mrp. Gilbert so bile stvari veliko določnejše in položaj mi je bil jasnejši. Bil sem na obisku pri Dorotheji. Bil sem v apartmaju njene matere. Brez nje in med njenimi stvarmi je postal apartma svet odraslih; in čeprav je bil to Dorothejin dom, mislim, da sva se oba počutila kot otroka na prepbvedanem vrtu. Govorila sva potihoma in Ijubila sva se po-tihoma kot da bi naju lahko sasačili vsak trenutek. Obotavljal sem se, preden sem še dotaknil ali pogledal karkoli, kar je pri-padalo Mrs. Gilbert, pornišljal sem celo, da bi uporabil isti pe-pelnik kot ga je uporabljala ona. Vzel sem drugega, če sem le mogel. Nekega večera, ko je bila Mrs. Gilbert z doma; me je peljala Dorothea v knjižnico, precej veliko sobo z vgrajenimi policami in ne preobilico knjig. Pri steni je stala pisalna miza, ki je, kakor sem sklepal, bila Dorothejina, ker je bila tako nastlana s papirji. Dorothea je pokleknila in zašarila po predalu, poteg-nlla iz njega tenak zvežčvč in mi ga vrgla. Bila je lepa drobna knjiga m odličnem papirju, z zlatimi črkami na platnicah. Opomba na prvem, praznem listu je spo-ročala, da je to omejenca. izdaja, tiskana privotno za Miss Doro-thejo GUbert in njene pirijatelje; opisan je bil papir, vrsta tiska in podobno, padpisan je bil znan opremljevalec knjig. Naslov je bil Pesmi, spodaj pa z manjšimi črkarrn napis Dorotheje Gilbert. - Vedel sem, da Dorothea piše pesmt. Oba sva ~bila tako prese-nečena, ko sva srečala v banki nekoga, ki piše še nekaj razen poročil, da sva začela z najinim prijateljstvom — če to lahko tako imenujem. Toda vedno sem si predstavljal, da Dorothea nima uspeha, tako kot jaz; zato tne je zoprno presunilo, ko sem odprl knjigo. Bila je dobra, in moral sem si priznati, da je bila dobra. Dorothea ni rekla ničesar, ampak vedel sem, da čaka, kaj bom pripomnil. Vmil sem ji knjigo in jo vprašal, kako ji je uspelo, da so ji jo tiskali. »Stric pozna tistega človeka,« jč rekla. »Srečo imaš,« sem odvrnil. Zgrabila je knjigo in jo vrgla v predal. Vedel sem, da sem ravnal podlo, toda čutil sem, ¦ da ji nekaj dolgujem sa njeno ogabno obnašanje pri klavirju. Mislil sem, da ji je težko in sem bil kar zadovoljen s seboj. Ko pa se je obrnila od predala, je bilo na njenem obrazu toliko muke, da sem se prestrašil. Hitro sem ji povedal, da so pesmi odlične. Bilo je prepozno. Prosil sem jo, če lahko preberem tudi druge, toda zmajala je z glavo. Ko sem hotel pobrati nekaj papirjev z mize, je stopila pred mene. »Ne boš jih gledal,« je rekla Dorothea. »Sovražim te.« In iztfgala je liste. Ostanek večera je bil žalosten, edino njegovo dobro je bilo to, da je bil kratek. Ko &em odšel, ni šla z menoj do vrat. Tisto noč nisem mogel spati, bal sem se, da sem jo izgubil. Vedel sem, da sem jo ranil takrat — kar se je zgodilo malo-jcdaj — ko tega ni zaslužlla. Vedel sem tudi, da bi to storil še enkrat, ker se ji nekako nisem upal daii kakršnekoli pred-nosti. Kot sem povedal, seni bil zaljubljen vanjo. Jezila se je name, dokler je ni začelo dolgočasiti in po enem tednu sem se vrnil v apartma. Našel sem Dorothejo, ko je sedela sama. Pripravila je pijačo — spet ena stvar, ki je bila v tem prostoru videti, kot da je tudi ta prepovedana — in odšla sva v knjižnico. Dorothea je korakala sem ter tja in metala goreče cigaretne ogorke v košaro za odpadke. Govorila je hitro, brez prave pove-zave. Končno sem razumel, da je Mrs. Gilbert govorila, da bi jo poslala na univerzo. »Sovražim šolo,« je rekla Dorothea. »Potem pa ne hodi,« sem ji rekel. Toda če bi Mrs. Gilbert vztrajala, ali ne bi mogla iti na univerzo v mestu? »Hoče, da grent v New England. V Vermont,« je rekla Doro-thea. »Misli, da bi mi dobro delo, če bi šla stran od tod.« Za trenutek sem pozabil na Mrs. Gilbert. Za ta trenutek sem se udomačtl na tem prepovedanem vrtu, pozabljajoč na njeno moč. Ko je Dorothea govorila o svojem odhodu, sem spoznal, da naju Mrs. Gilbert ni nikli pustila, da bi bila resnično drug z drugim; lahko bi se vsak čas vrnila in mi ukazovala in jaz bi jo moral ubogati. »Ali te bo prisilila, da boš šla?« sem vprašal. »Ne vem,« je rekla Dorothea. »To izbruhne dvakrat v letu. Ona vztraja, da moram odtod, jaz pa vztrajam, da nočem in to je vse. Toda včasih to traja in traja, dokler ne postanem tako utrujena od boja z njo. Sovražim te prizore.« Videti je bilo, da je Dorothea dovolj močna, da se lahko brani in ker je, kakor se je zdelo, minila neposredna nevarnost, da bi odšla, sem jo vprašal, zakaj ne mara iti v šolo. Končno bi bilo bolje kakor delati v banki. »Nočem delati v banki,« fe rekla. »Nočem delati v nobeni banki, posebno pa ne v tej.« Zakaj pa potem ne ostane doma, da bi pisala pesmi, sem fo vprašal. »Včasih se ujameš,« je rekla Dorothea. »Ljudje mislifo, da so ti naredili uslugo, toda ti je ne želiš. Ampak človek postane tako utrujen, če dela toliko stvari, ki jih ne želi. Mislivt, da nekje pač moram delati.« Nadaljevanje prihodnjig" PO FESTIVALU MALIB SCEJV V SAHAJEVV Prizor iz najboljšega poljskega satiričnega gledališča STS iz Var šave, ki je po gostovanju v Sarajevu nastopil tudi v Beogradu. Ob virih čiste umetnosti Srečanje s poljskimi umetniki, člani Teatra STS iz Varšave Na čebrtem festivalu malih scen Jugoslavije, ki se je končal pretekli teden v Sarajevu, je izven konkurence nastopilo tudi gledališče Teatr STS iz Varšave. Srečanje s poljskimi umetniki je bilo eno najprijetnejših doživljajev letošnjega festivala. Že s svojim prihodom so Poljaki prinesli na vsakdanjo festivalsko atmosfero neposrednost in enostavnost, ki je lastna samo resničnim umetnikom. Teatr STS se je publiki predstavil z izvedbo dveh zanimivih in pri nas neobičajnih gledaliških žanrov — s spektaklom Obtoženi in s pro-gramom, ki je bil sestavljen iz tekstov poljske narodne ustvorjalnosti, z naslovom Pisani stolp. Agnieszka Osiecka in Andrzej Jarecki sta avtorja spektakla Obtoženi, napisane-ga na osmovi avtentičnega materiala, zbra-nega na okrajnem sodišču v Varšavi, iz praraiškega tiska in časopisnih reportaž. V tej predstavi nastopata samo dve osebi, ki interpretirata razne osebe v situaoijah pred sodiščem. Vsak od štiridesetih rao-nologov, kodikor jih je vseh skuipaj, je spremljan z zelo izrazito igro uglednih poljskih. umetnikov Aline Janowske in Wojciecha Siemiona. Veličina te predsta-ve, ki jo je kritik Eli Finci označil kot pojem gledališča družbene angažiranosti, je v tem, da je iz drobnih, na videz nepo-membnih. dogodkov in prizorov iz življe nja Ijudi, kl se na razne načine prebijajo skozi življenje, ustvarila resnično zgodbo, ki prodre do same biti Ijudskega delo-vanja in odkriva tudi tisto najskritejše v ljudeh. Alina Janowska in Wojciech Sie-mion sta s pr&dstavo množice likov, od katerih vsak na razne načine poskuša pred sodiščem opravičiti svojo krivico, prikazala visoko raven svoje umetnosti. Škoda, da ni bilo mogoče razumeti tek-sta, ki je bil sestavljen iz cele vrste duho-vitih in satiričnih anekdot. Drugi del pred-stave sestavljajo pesmi in »briminalne ba-lade«. Stran 8 Alina Janowska se je Ijubeznivo od-zvala naši prošnji in nam povedala nekaj o svojem umefcraiskem delu ter o sodelo vanju s Teatrom STS..". — Na odru sem nastopila prvič kot ba-lerina. Igralka, ki se popolnama zaveda, kaj dela na odru, sem postala pred šesti-mi leti. Moje delo v Teatru STS se je za-čelo pred dvema letoma prav s predstavo Obtoženi. Poleg tega, da nastapam v gle dališču, sodelujem tudi na radiu, televi-ziji in na filmu (nastopala je v 40 filmih). Zato mi delo v študentskem satiričnem gledališču odgovarja in praiv rada bom tudi v bodoče sodelovala z režiserjem Markuszewskim in z Wojciechom Sie-mionom. To, kar me je tako navdušilo v Teatru STS, je ogromna ljubezen do umet-nosti, ki me na nek način pomlajuje in osvežuje, ker sem že stara igralka, se je nasmehnila Alina Janowska. — Zelo me je privlačilo dejstvo, je nadaljevala, da v tej igri tolmačim deseti-no likov, po karakterju zelo različnih, ki so se na nek način pregrešili zoper sodne predpise. To vživljanje v množico vlog je od mene zahtevalo zunanje in notranje transformacije. V drugem delu Obtože nih, ki se "sestoji iz igre im pefcja, sem mo-rala največjo pozornost posvetitd gibov-nim in glasovnim izrazom. In kljub te-mu, da je bila ta vloga zajTie izredno tež-ka, moram redi, da mi je prinesla vse-sfcransko umetniškio zadovoljstvo. Pisani stolp je zanimiv poskus ustVariti gledališče emega igralca. Ugledni poljski recitator Wajoiech Siemion interpretira v tem delu izbor narodnih teikstov iz vseh krajev in dob poljske zgodovine. Izfoor narodnih pesmi, predvseim napevov, se staplja v edinstvano zgodbo o usodi in nesrečni Ijubezni narodniii junakov Jasia in Kasia. Zgodbo, tako čisto in enostavfto, življenjsko resniono, je veliki umetnik iz-povedal impresivno in se pri tem poslu-ževal vseh vrst igralskega izražanja. — Zdi se mi, pravi Wojciech Siemion, da je narodnost v umetnosti predvsem v barvah in melodijah. V prograrou, kl smo ga imenovali Pisani stolp, smo ho-teli, da. bi spregovorila avtentična poljska poezija. Pri tem so zelo važni gibi rok, karakteristične trde ta krute geste, ka-kršne prikazuje ljudski rezibar v svojih lesenih skulipturah. Nekaj svežnjev na-rodnih stihov v Pisanem stolpu sem sku-šal povezati v enotno zgcxibo o tragični Ijubezni dveh mladih, tako priljubljeni te-mi v narodnem ustvarjanju. Predstavo smo na Poljskem velikokrat izvajali in jo je publika s jsimpatijami sprejemala. Vesel sem, da je tudl jugoslovanska pu-blika kljub temu, da ne pozna jezika, ra-zumela osnovni smisel Pisanega stolpa. Na Poljsikem radi recitiraano vaše narod-ne pesmi, posebno pesmi o Kraljeviču Marku... Eksperimentalni Teatr STS je najbolj znano amatersko gledališče na Poljskem. Eden od začetnikav gledališča je njegov sedanji režiser Jerzy Markuszewski. — Teatr STS so pred devetimi leti osnovali študentje, ki niso študirali gle-dališke umetnosti, je rekel MarkuszewsJri. — Od takrat pa do danes je naštudiralo naše gledališče 27 premier. Vsa dela, ki jih izvajamo, so napisali in obdelali štu-dentje, ki so, čeprav se sedaj profesio-nalno bavijo s književnostjo, ostali s Te-atrom STS tesno povezani. Delamo po-polnoma brezplačno, veže nas samo skup-na velika ljubezen do gledališke umetno-sti. Ce bi moral naše gledališče označiti, bi rekel, da je to čvrsto povezana skupi-na, ki se zanima za politično in družbeno življenje Poljske in poskuša to svojo osnovno preokupacijo izraziti v gledališki obliki. No, mislim, da smo z nastopi po-pularnih poljskih umetnikov, kot sta Ali-na Janovska in Wojciech Siemion, pre-magali pregrajo, ki je delila amaterje od profesionalcev, je končal Markuszewski. Ob koncu nam je ostalo samo še to, da se poljskim umetaikom zahvalimo za ne-pozabne ure čiste in nepotvorjeme umet-nosti, ki so nam jo prikazali v svojih na stopih. Marina Trumič Razgovori o gledališču v znamenju neenotnosti siališč o funkciji gledališča danes Bazgovori o gledališču, ki jih vsako le-to organizira festivalski odbor Festivala malih odrov v Sarajevu, so tudi letos zbra-li veliko število znanih reziserjev, dram-skih piscev, igralcev in gledaliških kriti-kov. čeprav so pc prej predvidenih tezdh predvideli, da bodo govorili o odnosu med gledališčem in dramskim avtorjem, so razgovori vendarle potekali v znamenju široke izmenjave mišljenj. Repertoar le-tošnjega festivala, dela, ki so jih smatrali za najboljša, je služil v nekem smislu za dopolnjevanje razumevanja gledališke umetnosti in odnosov v nje). In morda bolj kot kdajkoli prej, so letošnji festival in razgovori potekali v znamenju razha-janj in neenotnih stališč. Značilno je, da smo lahko slišali naj-različnejša mišljenja o tem, kakšno gle-dališče nam je danes potrebno. Nekateri so se izrazili za sprejemanje najboljših tradicij, ker so pri tem smatrali, da je gledališče v vsem času od antike do dvaj-setega stoletja iskalo svoj smisel v pove-zanosti z nacioncUnimi elementi v umetno-sti in kulturi. Drugi pa so se zopet zav-zemali za internacionalizacijo našega gle-dališča. Po njihovem mnenju ni treba iz-vajati domačih del, če niso kvatitetna. V gledališče je treba vzeti samo tisto, kar je najboljše, ne glede na to, ali je domače dli tuje. Med tema dvema najvažnejšima stališčema smo slišali tudi nekatera dru-ga zanimiva, vendar pa nejasna in neo-predeljena. Najbližji bomo resnici, če rečemo, da so vsa ta mnenja na teh raz-govorih bila različna. To je morda izraz trenutnega stanja v našem gledališkem žvoljenju in umetnosti. Nam pa se zdi, da se iz tako različnih stališč izkristalizi-rajo ne samo nove in sveže ideje o razu-mevanjih in tolmačenjih gledališke umet-nosti, ampak tudi mnoge nepotrebne in nekoristne zablode. Poljski ;.;. Hniki, ki so na festivalu pri-kazali dvoje del, so bili v središču pozor-nosti iz več razlogov. Predvsem so prišli z deli, ki so nastala kot rezultat kolektiv-ne akcije celotnega ansambla — jfaiscev, igralcev in režiserja. V tem smislu je nji-hov primer na gledaliških razgovorih in v neuradnih komentarjih poudarjen kot klasičen primer, kako je aanes treba de-lati v gledališču, če hočeš ostati aktualen, zanimiv in angažiran. Po drugi strani so prišli poljski umetniki tudi z zelo zantmi-vimi in originalnimi režiserskimi koncep-cijami in je zato bila vsaka njihova pred-stava enkratna po vtisu, splošen vtis pa je bil tak: ni tako zelo potrebno imeti enoten dramski tekst. Mnogo važnejše je — znati izbrati temo, ki nam jo nudi življenje okoli nas, in elemente, na kate-rih sloni dramska predstava, z dobro igro in z jasnimi rešiserskimi koncepcijami usmeriii na tak način dela, da postane umetniška interpretacija življenja. Poljski umetniki so nam pokazaii, kaj pomeni imeti duha, invencijo in afiniteto do narm in do pogosto nerazumljivih tem, ki nam jih življenje nudi. V vsej svoji predstavi in razgovorih so nam poudarjali: biti v vsakem trenutku prisoten v življenju. Tudi letos je bila beograjska dramska družina »A« skupina, o kateri se je največ govorilo. Ceprav so člani te skupine v glavnem razočarali s tekstom, je njihov primer, njihov način angažiranja v družbi, pot do publike, ostal najbolj svež, najori-ginalnejši in najrazumljivejši, ko se go-vori o malih odrih. Razgovori so bili končani, do nekih enot-nih stališč in zaključkov pa vseeno ni pri-šlo. Po našem mnenju pa vendar niso dovolj govorili o tistem, kar so poudar-jale teze: gledališče in dramski avtor, v čem je angažiranost našega gledališča, kakšna je njegova orientacija v vsebin-skem smislu. Poudariti moramo, da so razgovori, ka-kršni so pač bili, bili vendarle koristni: morda bodo letošnje izkušnje prinesle ka-ke nove ideje. Ni slabo, če obstajajo raz-lične koncepcije, slabo pa je, če iz takih rasličnih koncepcij izginejo različni idejni odnosi do funkcij gledališča v naši druž-bi danes. Slavko šantič Popoldne v Varšavi. Sedim ob skode-lici čme kave, ki je prav slaba imitacija naše turške, ter s svinčnikom v roki bele-žim besede moža, ki je storil v razvoju I poljskega jazza nedvomno največ. Vsakdo : na Poljskem pozna ime Romana Waszka. Seveda je največ tistih, ki se, ko slišijo j to ime, spomnijo na jazsz, mnogo manj pa je tistih, ki poznajo ime, a ne vedo ; od kod. Tako je npr. natakar v poljskem Dubro^vniku na Baltiku — v Sopotu, ko sem ga vprašal za Wasaka, pogledal na ; jedilnik in odkimal, češ take hrane pa ni-I mamo. Komaj da sva se srečala. Zmenek i je bil določen za točno opoldne v ho-i telu Chlopa, v hotelu, kjer sem prebival. , Pač zato, ker bi bilo zame vsako drugo mesto nesprejemljivo. Premalo sem takrat poznal Varšavo, sicer pa se še sedaj ne morem kaj preveč pohvaliti, da jo poznam. Kljub veliki stiski v foajeju sva se srečala, čeprav je vsaK izmed naju, preden sva i naletela drug na drugega, prepoznal zaže-leno osebo v drugi asebi. Stično točko sva IZOLIRKA tovarna izolacijskega materiala LJUBUANA-MOSTE pozdravija republiško konferenco Zveze študentov SR Sloventje ^s;\u Chorlotte Armstrong kajbi storil ti? Roman VVaszko komentira poljski jazz našla v vprašangu: »Ste iz Jugoslavije« in jaz: »Oprostite, ste vi Roman Waszko?« No, in tako sva sedela, govorila o jazzu, o življenju Poljakov — tistih, ki se nav-dušujejo za jazz, in tistih, ki ga izvajajo. V študentskih klubih se igra dober jazz »Ste prebrali moj člameik v reviji Down beat?« me je viprašal, ko sem hotel izve-deti kaj več o treinufenem stanju v polj-skem jazzu. »Sem, vendar je snov precej kompleks-na, nakazali ste razvoj jazza na Poljskem, vemdar bi me mnogo bolj zanimala stvar-nost.« »Trenutno je v jazzu .mrtiva' sezona. Glavni pobudniki jazza na Poljskem — študentski jazz klubi — trenuitno ne de-lajo najbolje. Še posebej ne v Varšavi. Mnogo bolj agilni so klubi v Gdansiku, Kra-kowu, Gliwicah, Lodzu in dragje. Varša-va bo letos formalno pričela sezono z ne-deljskim koncertom (7. aprila), na kate-rem bodo nastopili, poleg vseh najboljših varšavskih jazz amsamblov tudi ansambli iz drugih krajev Poljske. Seveda mislim s tem, ko govorim, Varšava spi, na to, da ne delajo klubi tako sistematično kot bi morali. Tu so še vedno študentske gru-pe. ki igrajo redmo v klubih, prirejajo ja-mes sessione ter študirajo v combo za-sedbah. Poleg izključno jazz večerov se pa v klubih izvaja tudi koriierčialna glas-ba, predvsem na plesih. Razpolagamo z ve-likim številom prav dobrih zaba-vno-glas-benih ansamblov in z velikim številom vokalistov, ki so se med domačim občin-stvom kar proslavili.« »Kako pa so zadovoljni v inozemstvu z vašimi varovanci?« »Zelo Preteklo leto sem bil povabljen na jugoslovanski jazz festival na Bledu. Vendar se ga nisetn mogel udeležiti, ker sem istočasno gostoval s kvartetom An-drzeja Trzaskowskega v Združenih drža-vah. Koncertirali smo na festivalu v New-portu ter nastopili še v Washingtonu in New Yorku. Kvartet Trzaskowskega igra jazz podoben jazzu Dave Brubecka, ki je nastopil na istem koncertu v Washingtonu. To je bilo že naše čfrugo srečanje s kvar-tetom tega znanega jazz godbenika. Prvič smo se srečali in spoznali v Varšavi in sedaj, ko nas je srečal v Ameiriiki, je bil izredmo vesel* Kritike po wash.ingtan.skem koncertu so bile nam več kot naklonjene. Skoraj vsi kritiki so menili, da se ansam-bla kvalitetao zelo malo ločita.« »Kaj mislite, kdo bo zastapal Poljake. na letošnjem jazz festrvalu?« »Lani je gostovala na Bledu combo za-sedba Andrzeja Kurylewicza, za letos pa predvidevamo kvartet iz Newporta — Trzaskowski. Mislim, da ta kvartet to še najbolj zasluži.« ;»Kako pa je z občinstvom na jazz kon-certih?« »Nacionalna filharmonija je prevzela or-ganizacijo jazz koncertov. Meseemo se zberejo v Filharmoniji jazs godbeniki — domači, pa tudi tuji. To traja že nekaj let. Uspeh? Ne boste verjeli, če vam po-verrvda smo napravili uslugo simfonikom. Opazili smo po zaporednih koncertih ko-momega jazza, da je to občinstvo pričelo zahajati tudi na koncerte simfonične glasbe. In še nekaji Testi so pokazali, da ljudje, ki se zanimajo za jazz, pozhajo zgodovino klasične glasbe mnogo bolj kot povprečen slušatelj resne glasbe, ki se sploh n^ zanima za jazz.« Tako se je najin pogovor končal, kajti Was23ko je hitel v Krakow, kjer so ga ča-kah ljubitelji jazza. Nocoj ima namreč predavanje o zgodovini jazza. Ivo štrakl Dve smeri Tudi Poljaki niso izjeme. Mladina se rada zabava. Kot v vsaki drugi državi, poznajo tudi tu na polju »lahke« smeri glasbe ljubitelje popevk ter Ijubitelje jazza. Kaj vse plešejo mladi Poljaki? Vse. To je blues, angleški valček,... rock n'roll in twist, ki je še najbolj priljubljen. V klubih so organizirali posebne plesne tečaje, ki jih vodijo v korak s svetom. Mladinski in študentski tisk redno objav-lja reportaže o tem, kaj je v svetu nove-ga, in tisti, ki pričakuje, da bo na Polj-skenj našel prijatelje, ki ne bodo vedeii, kaj pomeni bosa nova ali kdo je Gerry Mulligan, se je prekleto zmptil. Veliko je študentskih orkestrov, ki n» plesih zabavajo kolege z zadnjimi novost-mi glasbenega sveta. V klubih se navad-410 pleše ob torkih, sobotah. in nedeljah. Na teh plesih točijo »herbat« (čaj), kavo, oranžado in sifon, ki je med Poljaki po-% leg Wodke wiborowe najbolj priljubljena pijača sploh. Demokraciji na ljubo, in seveda tistim, ki so »za jazz«, pa preostane enkrat na teden večer, posvečen samo jazzu. Tu igrajo najrazličnejše zasedbe in raznovr-sten jazz, ki je prav dober. No, in prav iz teh klubov so zrastla najboljša imena poljskega jazza, kot so: Witold Krotoch-will, Janusz Zabiegiinski, Wloblewski, An-drzej Kurylewicz, Arzej Trzaskowski. Ce bi se vozil v avtobusu in sikozi okno zagledal človeka, za katerega si bil prepričan, da je že pred letom dnd umrl, bi se gotovo zdrznil, ali ne? Toda če si bil v tem neprijetnem trenuitku ravno name-njen kupovat poročno darilo za njegovo vdovo... kd je bila poročema s čtovekotn, katerega si imel rad ... tako da je bilo tvoje srce strto ... kaj bi storil? Ta mož se je imenoval Eddie McNaughton. In ta, ki se je ponovno poročila — z Johnom Lockhar-tom, je bila moja sestrična Marcia. Oboževaia sem ga od svojega trinajstega leta. Po smrti moje matere me je teta May vzela k sebi. Sestrična Marcia (vsa je bila zaposlena v zad-njem letniku visoke šole) je bila takrat stara sedem-najst let. Bila sem premlada, da bi bila njena naij-boljša prijateljica. To je bila družina, v kateri je vsaikdo mislil samo na svoj posel. Stric Paul je profesor angleške književnosti in kaže, da živi za-prt samo v svojo glavo. Teta May, nasi^čena z me-ščanskim miš]jenjem, je še kar čedna in vedra po- java, ko za zajtrk skrbi pri mizi; potem do kosMa iagine. Ne morem reči, da mi je pri njih česa manjkalo. /mela sem obleko in hrano in zdravnika, če sem bdla bolna. Zobe sem imela Sikrbno popravljene, za moje nadailjnje šolanje pa skrbno pripravljene na-črte. Nisem bila osleparjena: nihče nd bii neprija-zen. Samo neikaj je bilo: stric Paul ni nikoli dobro slišal, kar sem jaz rekla in teta May je urejala mo-je prableme skupaj z vsakodnevnim menujem. In moja sestrična Marda ni niikali pogledala protd me-nd s bistiimi veliMmi zeletnimi očmi. Kakor bi ne bilo v hiši nikogar drugega. Biie so rae samo noge in oči in smatrala sem se za plaho. Šla bi kamorkoli, bila bi Maroijdn suženj, samo da bi se hotela družiti z meaioj. Bila je samo mnogo etarejša in bolj izkušena, skromna, z lasmi peščene barve, z domišljavim obrazom in mnogo bolj poučena o vseh ženskih stvareh. Bala sem se je. Ni me pustlla v svojo dnižbo. Morda je vedela, da bi me v moji otrošiki vdanasti prelaiiko dobila k sebi in da bi ji lahko bila v nadlego. Sbvari tri-najstletoice se pač popolmoma razlikujejo od stvari sedemnajstletnice. VsekaJkor — živedi sva v isti hi-ši in se nisva nikold sporli. gli sva druga miimo dru-ge. ReMa je. »Hej, Nana. Kako si se imela? Kako je? «Taka vprašanja, toda lahko rečetn, da si nikali nd želela kakega odgovora. John Lookhart je bil star .26 let, ko sem prišla tja. Tudi on je bil sirota. Cesto sem raz>mišyala o tem'. Lepo staro belo hišo, starega hišnega oskrbnd-ka, družinslki posel in tudi precej decnairja, vse to je podedoval. Bil je kcrt kaik vdovec. Sam, dobre zuna.njasti, umirjein in. žalosten, z najlepšami nava-dami na svetu ... Padel je v praznino mojega srca. Bila sem osam-Ijena, suha, ponižna, velikih ooi, in zaneraj sem ska-kala po dvorišču. Tako me je začel uičiti igrati tenis. Včasih sem mu kaj pomagala. Nekoč - sva zgradila zid iz opeke. Potem mi je dal vstopnico. Včasih sva se skupaj žogala, aJi šla skurpaj k obali. Bil je sosed moje tete in mojega strica in tako po-gosto oikoli naše hiše. Mislila sem, da je tudi on osamljein. Marcia zanj ni imela časa. Gledala ga je kot pustega vdovca srednjih let. Hodila je pač v šolo in ni je bilo veJ'iko doma. Vse, kar sem potre bavala, je bilo to, da me je potrepljal po glavi in že sem se obnašala kot kužete na njegovih kolenih. Ravnal je z menoj kakor da bi bila njegova mlajša sestrica. Rasla sem in ga občudovala. Nikoli nisem bila praiv deško razposajena. Skoei vso gtainazijo. Tudi moja postava se jc izoblikovala in naučila sem se česaiti; moj obraz je postal dovolj velifc, da je skril vedike oči; bila sem osamljena, daleč od vseh dru-glh — ker sem občudovala samo njega. Vedela sem, da je njegova nevesta nenadoma umrla od neke čudne bolezni in jaz sem raimo pre-našala njegavo žalost. Lahko čakam, sem si rekla. Medtem ko se bo njegovo srce zdravilo, bom jaz rasla. Iz set>i lastnih razlogov tudi nisem hoteda v šolo. Tako seun šla v šolski kamp. Nikoli se nisem dosti zanimala za stvari v kampu, nisem hotela. Cakala sem samo na konec tega, ko mi bo John Lockhart sporočil, da sem dorasla. Popolnoma nič ni se ni zdelo, da bo. Prav tako kakor včasih me je tudi zdaj vodil s seboj na obalo. še vedno se je — ne glede na to, kakšno kopalno obleko sem nosila — igral s »sosedovo punoko«. Predno sem končala šolo, je Marcia že naredila majhno kariero pri nekem modnem magazinu v New Yorku. Kadarkoli je prišla domov na obisk, kar sicer ni bilo zelo pogcsto, nas je s svojimi oblekami m z obnašanjem vse presenečala. To me je osupnilo bolj kot kdajkdi prej. Tedaj pa je teti May nenadoma prišlo v glavo, da sem preozka vn preveč podeželska, zato se je odlooila, da me za maturitetno darilo pošlge na po-tovanje. Jaz pa nisem hotela iti preveč daileč in pre-več za dolgo od središča svojega življenja. Tako sem se dogovorila samo za izlet v New York. Bili smo ravno na tem, da pripravimo obisk Marciji — teta May ji je že pisala, jaz pa sem pripravljala svoje stvari — ko nam je Marcia kot strela z jas-nega telefonirala, da se je paročila. Teta May in stric Paul sta bila najprej neprijet-no presenečena, potem pa sta se odločila, da se bo-sta kazala srečna. Niti njima se ni zdelo viedno, da bi šla za tem k njej v New York, nitd ni Marcia pripeljala pakazat svojega moža. Tako sem šla v New York kot predstavnica družine, a turii kot majhen vobun. Toda tako sem spoznala Eddieja MoNaughtona. Dva tedna sem preživela v njegovem stanovanju. Tako sem ga lahko takoj prepoznala, ko sem ga videla stati na pločniku, eno letx) po njegovi srrartd. INDEKS IN... REKET Boris Breskvar je že drugi teniški igralec, ki vam ga pred-stavljamo v naši rubriki (na sliki Breskvar in Pucihar), 21-letni Boris ali »Ico«, kakor ga kličejo prijatelji, je študent II. letnika medicine. Za tenis se je navdušil že pred leti. Svoje največje uspehe je dosegel v pre-teklih dveh letih. Tako je bil na turnirju v Novem Sadu pred dve-ma letoma tned jugoslovanskimi tenišldmi igralei do 21. leta sta-rosti (mlada reprezentanca) dru-gi za Jelicem, ki je dancs na 4. mestu jugoslovanske jakostne lestvice. Lani je na prvenstvu Slovenije zasedel drugo mesto, v igri parov pa je skupno s Puci-harjem osvojil naslov slovenske-ga prvaka. ¦ Na vprašanje, koliko časa porabi za trening, je Ico odgo-voril: »Od aprila do oktobra, takrat traja namreč teniška sezona, igram dnevno po tri ure. Pozimi treniramo v dvorani Gospodar-skega razstavišča dvakrat teden-sko, seveda v kolikor nam je pro-stor na razpolago. Prav tako se ukvarjam še z dopolnilnimi špor-ti. Najbolj mi je pri srcu atleti-ka; pri atletskem klubu Ljublja-na treniram tek na srednje pro-ge, to je na 800 in 1500 metrov. Prav tako rad igram nogomet.« ¦ Kam najraje zahajaš ob pro-stem času? »Poleti poleg vsakoletnega red-nega sprehoda do teniškega igri-šča rad zaidem še v kino in sem ter tja v kakšen lokal, kjcr se dobro je, ker sem velik ljubitelj dobre hrane. Drugače pa zaha-java« (Boris se je namreč pred dvema mesecema oženil in zato ne zahaja več sam) »v kino in včasih na kak koncert.« ¦ Kakšno vlogo igra športna sreča pri tenisu? »Nedvomno veliko. Važno je, kako si razpoložen, kakšni so po-goji za igro itd.« ¦ Ali bereš Tribuno? »Ne, ker je — ne vem zakaj, ne dobivam.« ¦ Ali je telesna vzgoja pri štu-dentih važna? »Zelo, kajti če se študent posve-ti samo študiju in nobeni drugi stvari več, jc to vsekakor preveč enostransko, kar za njegov na-daljnji razvoj ni dobro.« ¦ Na kakšne težave naletiš pri študiju glede na to, da ti igranje tenisa »požre« precej časa? — »Seveda študij zaradi športa precej trpi, kajti pri današnjem študijskem sistemu je zelo težko redno opravljati izpite, hoditi na predavanja itd., po drugi stra-ni pa redno trenirati in se ude-teževati tekmovanj.« ¦ Kako delujc študentska or-ganizacija na tvoji fakulteti? »Mislim, da je zelo agilna in ena najboljših med ostalimi organi-zacijami drugih ljubljanskih fa-kultet.« ¦ še zadnje vprašanje: Tvoja želja za prihodnost? »Da born v redu doštudiral in poleg tega tudi še v tcnisu dose-gel kak uspeh.« Komisija za telesno kulturo in izven-armadno vzgojo pri US univerze v Ljub-ljani pravkar proučuje na osnovi izkušenj zadnjih dveh let program, ki naj bi veljal v prihodnjem šolskem letu. Zato naj v kratkem povemo, kakšen je njeli načrt o uvedbi telesne vzgoje na fakultete v pri-hodnjem študijskem letu. V šolskem letu 1959-60 so skupine štu-dentov (medicincev, pravnikov itd.), ki so se navduševali za telesno kulturo, vadi-le samostojno, brez vsakega strokovnega vodstva. L. 1960-61 je univerza preko refe-rata za telesno kulturo najela več telovad-nic. Studentje so vadili pod strokovnim vodstvom; vsaka fakulteta je imela dolo čene ure oz. urnik vadbe. Toda udeležba je bila zelo zelo slaba, v procentih izraže-no — le 5o/0!!! V tem letu so bile na fakul-tetah formiraiie komisije za telesno kultu-ro. Te so v šolskem letu 1961-62 začele z delom in prevzele nase vso skrb za te-lesno vzgojno vadbo. Udeležba na tej vad-bi je bila še vedno nizka — 7<>/0. Program vadbe je obsegal splošno telesno vzgojo, upošteval pa je tudi želje študentov. V letošnjem šolskem letu se je pričela uvajati telesna vzgoja na fakultete kot fa-kultativni predmet. Fakultete so razpisale vadbo po športnih panogah. študent se V Sport na zagrebških fakultetah Kakor na beograjskih je športno ndej-stvovanje tudi na zagrebških fakultetah mnogo živahnejše kot na Ijubljanskih. U športnem delovanju beograjske univerze smo poročali že v eni od naših prejšnjih številk, 2ato naj vas danes v kratkem seznanimo s športnim udejstvovanjem za-grebških študentov. Po 7. kolu nogometnega prvcnstva za-grebške universe, na katerem sodeluje 14 fakultet, vodi veterinarska fakulteta pred geodesijo, pravno fakulteto, elektroteh-nično itcl V rokometu sodeluje na tekmovanju 8 fakultet. Tudi tu so najboljši študentje ve-terine, ki so pred ekonomisti, strojniki itd. V tekmovanju v šahu so igrale fakiilte-te med seboj na 6 deskah. Skupno je na-stopilo sedem moštev. Zmagali so študent-je tehnologije pred strojniki, gradbcniki in študenti elektrotehnike ter geodezije. V namiznem tenisu je preko 40 študentov tekmovalo za naslov prvaka figrali so sa-mo neregistrirani igralci), Prvo mesto je osvojil študent veterinarske fakultete Jel-zabetič, drugi je bil Rek, študent kemije, itd~. Tudt študentje sarajevske univerze se aktivno udejstvujejo v univerzitetnem športu in so tekmovanja v različnih šport-nih panogah med posamezmmi fakulte-tami številna. O športnem udejatvovanju študentov skopske univerze žal nimamo podatkov, toda že vesti z ostalih jugoslo-. vanskih univerz nam jasno povedo, da je Ijubljanska univerza, kar se tiče športne-ga življenja študentov, žal med najslabši-mi. Upajmo, da se bo to stanje izboljšalo vsaj v novem šolskem letu. je prijavil za panogo, katero je pač želel vaditi. Predavatelji telesne vzgoje so po prijavah za posamezno panogo ugotovili prisotnost na vadbi. Toda procent vadečih se je v primerjavi z lanskim šolskim letom še zinanjšal Zaostreni študijski režim se je občutii zslasti še v prvih letnikih, tako da na vadbi teh študentov (razen izjem) ni biio. Prav študentom prvih letnikov pa je treba posvetiti vso pozornost. Zato je komisija izrazila misel, da bi v študijskem letu 1963-64 študentje prvih letnikov imeli telesno vzgojo v urnikih. Vsekakor bi bilo potrebno študentom omogočiti, da bi se vadbe ^udeležili. Le tafco bi se obdržala po-vezava, med telesno vzgojo, ki je je bil de-ležen študent v srednji šoli, tudi na uni-verzi. Zaradi zaposlenosti s študijem je prav telesna vzgoja tista, ki vzpostavlja ravno-vesje med škodljivim vplivom enostranske zaposlitve. Predvidevapio, da se bo v letošnji jese-ni na ljubljanske fakultete vpisalo znova veliko število študentov. Zaradi tega bo treba najti več prostorov zatelesno yzgojo. Člani komisije za telesno kulturo pri US univerze v Ljubljani se v glavnem stri-njajo, da je treba prvemu letniku posvetiti vso pozornost in uvesti telesno vzgojo v Najbrž še neveste,da... ¦---- bo letošnje evropsko prvenstvo v konjskem športu, in to v preskakovanju zaprek, v Rimu. Na tem prvenstvu bodo prvič nastopili tudi Jugoslovani. To bo tudi njihovo prvo tekmo-vanje v tako močni konkurenci. Našo reprezentanco bodo sestav-Ijali zagrebški tekmovalci CSmer-man, Marušič in Koblar; ti spa-dajo med najboljše jahače v na-ši državi. Ko smo že pri konjskem špor-tu, še tile podatki, ki vam gotovo še niso znani: ¦ Svetovni rekord v skoku s konjem v višino je 2.47 m; do-segel ga je čileanec Laraguibel s konjem Huasso. Jugoslovanska rekorderja sta Jokič in Petrov, na konjih Muzej oz. Fantast. Oba Novosadčana sta preskočila viši-no 2 metra. ¦ ... se bosta te dni v Miami Beachu na Floridi v boksarskem srečanju težke kategorije za na-slov absolutnega svetovnega pr-vaka pomerila črnca Sony Liston, novi svetovni prvak ter njegov izzivalec Floyd Patterson. To sre-čanje bi moralo biti že v začetku marca, toda ker se je Liston na treningu poškodoval, so ga pre-ložili. ¦ ... je na Čcškem v zadn jem času zclo v modi mali nogomet. V veliki športni dvorani Jana Fu-čika v Pragi (dvorana sprejme nič manj kot 18.000 gledalcev), kjer so pravkar koneali namizno-teniški igralci vsega sveta z igra-mi za naslov svetovnega prvaka, je bilo zimsko prvenstvo v ma-Iem nogometu. Sodelovalo je 100 moštev in igra, ki so jo prika-zall igralci (ti so sicer člani mo-štev prve in druge češke nogo-metne lige), je bila zelo kvalitet-na. Drugo leto nameravajo v ča-su zimskega odmora nogometa-šev prirediti v tej dvorani prvi mednarodni turnir v malem no-gometu. prvi letnik kot obvezen predmet; samo preko obveznosti predmeta bodo študentje prišli do spoznanja, da jim je telesnavzgo ja res potrebna. Po drugi strani pa telovadnice, za ka-tere plačuje komisija ne ravno male zne-ske, ne bodo slabo obiskane ali prazne, temvec polno zasedene. Na koncu naj navedemo še sklepe, ki jih je za bodoče šolsko leto sgrejela komi-sija za telesno. kulturo in izvenarmadno vzgdjo pri US univerze v Ljubljani: 1. na fakultetah pregledati in proučifci možnosti za uvedbo telesne vzgoje v prve letnike; 2. predlagati fakultetnim upravam, da se pri spremembah statutov upošteva te-lesna vzgoja; 3 predložiti fakultetnim upravam, naj na fakulteti predvidijo mesto stalnega stFokovnjaka za telesno vzgojo. To so zaenkrat sklepi, ki bodo, vsaj upamo tako, stopili v veljavo s pričetkom novega šolskega leta. če bodo res — bomo pa videli jeseni. T. Z. Smučarska sezona je še vedno v pol-nem razmahu, čeprav se je pomlad že pri-čcla. Nedvomno je letošnja zima kar v največji meri ustregla ljubiteljem belc opojnosti. (Slika s tečaja- naših smučaiiev-študein'-tov; tečaj je bil med zimskimi počitmi-cami v Kranjski gori.) Foto: Joco Znidaršič 1 f akultetah Pisatelji pišejo humoreske navadno o izmišljenih stvareh. Zgodi se tudi, da hočejo svoje izmišljotine zaktualMrati tako, da pod naslovom z debelimi čr-kami napišejo: »Vsaka podobnost s tovarišem XY, stanujočim v Via Dolores 62-11 (bivša ulica Stara škarpa) — prva vrata levp — je zgolj slučajna.« Pa-meten človek, teh pa je pri nas že okoli 180 odstotkov vsegar prebivalstva, bo takoj zasumil v nečedne in vzgojne kritike potrebna dejanja zgoraj imenovanega, prva vrata levo. Ob vsem tem ste že lahko (štejem vas med onih 180 odstotkov) zashitili, da bom pisal o resničnih stvareh. Dandanes vsi iščemo resnico — kaj je ne bi še jaz? O tem, kaj je statika, lahko s pisateljskega stališča povem naslednje: to je bav-bav tehniških fakultet, posebno pa še umetniško-tehniških, kot je naprimer: arhitektura. Imel sem dekle, s katerim sem se razšel zaradi statike. (Nobenih grdih misli, prosim!) Kadar sem ji v popoldnevih telefoniral na dom, je rekla, da študira statiko in da ne more na sestanek. Kasneje sem izvedel, da je bila tista statika zelo dinamična. Sedaj pa k stvari! Janez je preživljal svoje dneve doma. Ali je to takšna stvar, boste dejali. Saj tudi mi preživljamo svoje dneve najraje doma, varno proč od fakultete in predavanj. Ampak Janez je imel raz-log, da je bil doma. študiral je statiko. Veliko dni. Cela družina je že poznala njegovo oguljeno knjigo — skripta, in če je kdo očeta vprašal po njegovem umetniško - arhitektonsko pogojenem sinu, mu je de-jal kratko in zamišljeno: »STATIKA, SAJ VESTE«. Materi, ki je doma kuhala, je ob vprašanju, kaj bo za kosilo, že večkrat ušlo: STATIKA. Tako je Janezov izpit postal kuhinjska prikuha in o njem nismo še mč izvedeli. Tudi ne bomo, kajti ni lepo, če se vtikamo v osebne stvari posameznikov.' Ko je oče menil, da je stvar z Janezovim študijem statike pri kraju, ga je poslal v belo mesto. Tistčga OBRIMI ČETRTO STRAINI dne je Janez metal v torbo materine kuhinjske dobro te in bele srajce. Knjigo (statiko) je pozabil, kot se spodobi, doma. Knjigo so mu poslali po pošti. še mesec dni je študiral. Naštudiral je: še^t zvez-kov X-100 in 19 novih filmov, tri in pol mesečne noči z Mico, vse dnevno in periodično časopisje, nedelj-ske nogometne tekme in večerne televizijske progra-me pod naslovom: POUK V DOLGOČASJU. Sem ter tja se je ukvarjal tudi s statiko. Statiral je pred Pošto in če bi se nenadoma znašli pred njim delavci koprodukcijskega filma, bi ga brez dvoma vzeli za statista v filmu: LEV NA PLOČNIKU S POGLEDOM UBIJA. Prišli pa so hudi dnevi. Sončni dnevi sicer, toda brez cvenka v žepu. Janez se je zamislil. Tri dni je mislil in četrti dan je pisal očetu: »Dragi papači! še vedno študiram statiko. Zmanj-kalo mi je denarja. Pošlji mi kaj, sicer ne bom mogel v redu študirati.« In res ni mogel v redu statirati. Ostajal je v svoji sobici v Naselju in na mizi je ležala statika. Nekaj-krat ga je že zamikalo, da bi začel študirati. Saj je vedel, da je »plonk« in da je znano, da revni študent-je prej končajo kot... (oprostite, teh drugih pa dan-daneg ni!). In ker je vedel, da revni prej končajo kot oni drugi. je prebral tri vrstics in zaspal. Pa ns v bogu, ampak v statiki. Odgovof je prišel kmalu. Oče je pisal kratko in jedrnato: »Razumem tvoje študijske težave. Odpri knjigo Statika na četrti stra-. ni. Tja sem ti, ko si bil še doma, zataknil tisočaka.« Ker vas štejem med onih 180 odstotkov našega celotnega prebivalstva, ki so pametni, vam ne bom še posebej razlagal. kakšne težave so na relaciji štu-dent—starši. Iz priloženega so jasne. Joahim Z diMi urednikovega koša w^B ^j^^ ^V j^B ^V vH&^pJ^H « S to besedo je včeraj Lepi označil Kubija, Glaska in mene zato, ker smo edini iz naše spoštovane klape posta-vili študij pred izvenfakultetno življenje. Kubi je sicer ostro reagiral na besede Lepega, grajal njegovo nenačelno stališče in ga spomnil na trenutek, ko je Lepi obljubil svo-jirn staršem, da bo na agronomski fakulteti za gotovo opravil vsaj en izpit. Na ©konomski fakulteti mu namreč ni uspelo narediti niti enega. V obrambo lepega je nastopil Frajer, ki je izjavil, da je študijski režiin na Ijubljanski univerzi za našo genera-cijo, ki se je rodila v težkih dneh II. svetovne vojne, pre-težak in da bi bilo nečloveško zahtevati od študentov teh letnikov, da prebijejo 3 ure na dan pri skriptih. Frajerjeve besede so navdušeno pozdravili Svtelolasec, Tarzan, Pindo, Toros in Blefer, ki jim je v prvem letu študija uspelo nare-diti skupaj 7 izpitov. »Pomagaj mi, Brihta!« mi je šepnil Kubi in ne bil bi prijatelj, če ne bi zakašljal in rekel: »Fantje, družba vam, pardon, nam je omogočila brezplačni študij in zato ni prav, da tako izrabljate njeno zaupanje. Poleg tega pa vas opo zarjam, da družba potrebuje in bo potrebovala kadre z visoko strokovno izobrazbo. — ,Vodilna mesta v gospodar-stvu naj zavzamejo strokovno in družbeno izoblikovani ljudje!' — je eno izmed osnovnih načel hitrega napredka v gospodarstvu. Poleg tega pa, med nami rečeno, vodilna mesta pomenijo tudi visoke osebne dohodke!« »Moj oče ima 6 razredov osnovne šole, pa je kljub temu direktor in ima seveda direktorsko plačo!« se je zarežal Tarzan. »Osebni dohodek, prosim! Tu bodimo načelni!« se je vmešal Lepi. »Pa naj bo še osebni dohodek! Glavno je, da se rpče tudi 120 jurjev!« je pomirljivo ugotovil Tarzan. »Zaradi takih strokovnjakov kot je tvoj oče, pa dobi-vajo v podjetjih samo 80°/0^ne... osebne dohodke!« je izbruhnil Glasek. »Prekliči, ali pa ...!« je skočil pokonci Tarzan. »Mir, sem se zadrl, tu govorimo o koristnosti študija, ne pa o našem gospodarstvu!« »Lepo, lepo! Koristnost študija! Moj bratranec je bii najboljši študent na fakulteti, pa ima trjkrat manjšo pla-čo kot direktor, ki je navaden pekovski pomočnik!« je za-grenjeno ugotovil Svetlolasec. »V pekarni je direktof lahko tudi pek!« je skušal opra-vičiti Kubi ta problem. - »Vraga, pekarna; večje podjetje za izdelovanje elektro-materiala!« se je razviiel Svetlolasec. - »To so izjeme! To se zgodi sem ter trja!« je Kubi trma-sto gonil svoje. -^ »Nehaj!« sem mu prijateljsko namignil. »Ne bom nehal! Fantje, poleg strokovnosti je važno, da je človek na takem jnestu tudi družbeno izbolikovan in zrel za vodenje dela družbene lastnine!« je skušal Kubi prevpiti vse druge. »Tišina!« se je zadrl Lepi in pred šefovo avtoriteto so se pomirili vsi razburjeni duhovi. Lepd je nadaljeval: »Prekinjam razpravo o koristnosti študija in vas opozarjam, da so pred nami važnejši p-roble-mi, kot je naprimer vprašanje Lede. Treba se\je zmeniti, kdo izmed nas bo hodil z njo, da ne bomo hodili drug dru-gemu z zelje. Dobro vemo, da je Leda našemu Torosu po-polnoma zmešala glavo in da ga ovija okoli prsta tako, kot se ji zdi. Zaradi ugleda naše klape predlagam, da se Toros umakne in da prepusti mesto drugemu. če naj bi že izbrali pravega moža na to mesto, naj bi vas opozoril, da je Leda trda name. Zato predlagam, da se skrb za Ledo prepusti meni. Dajem predlog na glasovanje!« »Glasovanje naj bo tajno!« se je oglasil Pindo, ljubitelj demokracije ... Po končanem glasovanju smo ugotovili, da je bil predlog Lepega odbit s šestimi glasovi proti štirim. ¦ Lepi je bil kot šef ogorčen nad tako opozicijo in je zato predlagal, naj bo tema našega prihodnjega sestanka: »Ne-koristnost rotacijeh< Glasoval sem za njegov predlog z dvigom roke, čeprav mislim, da je rotacija vsaj v naši kiapi dObrodošla novotarija. MIRAN MIHELCIC KMETIJSKO GOZDARSKO PREDELOVALNI KOMBINAT V NOVEM MESTU z gozdnimi in kmetijskimi obrati, z nMESARIJO« in MLEKARMO« Želi Zvezi študentov Socialistične republike Slovenlje ob njfni letni konferenci vse-stranskih uspefrov, njenim članom pa afirmacijo pri izgradnji socialističnega gospodarstva. NAVODILO ZA PRIPRAVO BELE KAVE BREZ KUHANJA V trgovini kupite »ZDRAVKO« za belo kavo. Za normalno skodelico bele kave vzamete kavno žličko »»ZDRAVKE«, pol žličke sladkorja ter nekaj kapljic mleka. Zmes dobro zmešajte, da se raztopi, do-lijte toplo mleko ter po želji osladite. »ZDRAVKE« za belo kavo ne kuhajte. KOLINSKA TOVARNA HRAHIL - Ljubljana KOCA ZNANOSTI VARNO ZAKLENJENA: To so na lastni koži občutili udeleženci nekega predavanja v okviru svobodne katedre na pravni fakulteti. Skupaj s predavateljem so morali oditi skozi okno. (Takšni nkre-pi za zagbtovitev navzočnosti bi bili na mestu davno prej, ko so študentje še uhajali na matineje.) NEOBIČAJNA BRZINA NA MEDICINI: V zvezi s člankom, o ukinitvi doktorskih naslovov, ki smo ga objavili, so baje trije študentje pohiteli z zadnjimi izpiti. Eden od njih je k zadnjemu izpitu pristopil kar en mesec prej kot je sprva nameraval. Po najnovejših obvestilih je bil njihov poseg po doktorskih naslovih — uspešen. DOBROHOTNA POMOC: Na nedavni akademiji na pravni fakulteti je v pičlem kulturnem programu sodeloval eden od profesorjev te fakultete. Dobrohotno je prišepetaval mlajši kolegici, kateri se je recitacija malce ustavila. (Op. pisca: Namesto odpadlega okteta, žal, ni zapel nihče.) ŠE ENA S ... FAKULTETE: Na tem mestu manjka še ena bodičasta novica, pa je bolje, da je ni. OBVESTILO SODELAVCEM: Obveščaino vse, ki pišejo ali kako drugače sodelujejo pri našem listu, da se nekateri člani amaterskega kluba iz Naselja zelo zelo zanimajo zanje. Avtorju sestavka o osciloskopu (Tribuna štev. 10, stran 11) nameravajo baje podeliti nekakšno nagrado; morda pa se želijo z njim samo pomeniti. Pismene ponudbe z navedbo njegovega imena pošljite pod geslom: »Resnica v oči bode« v Naselje. g Kdo je to napisal? Kje je? Sem z njim! | VREME V ZADNJEM ČASU: Kljub dežju zasluži — g pohvalo. S padavinami neke nedelje so bili naši šport- S niki odrešcni blamaže, ker so se trudili organizirati 1 tekmovanje v crossu. g Sonce zadnjih dni navdaja člane predsedstva uni- 1 verzitetnega odbora z lažnimi upi po uspešnemu db- 1 <• končnemu obračunu s Tribunt) — v nogometu. | SAMOMOR NEKE KULTURNE SKUPINE?: Ena od 1 skupin akademskega kulturno-umetniškega društva si 1 je porinila meč v srce. Zakaj? Baje zato, ker ni imela jj pravega posluha — ukvarjala pa se je s petjem. | KAMEN, ŠE TA KAMEN, V VODI SE OBRNE ...: 1 Ta ponarodela pesem bo kmalu dobila nov pripev:... | A PLAZU X100(jev) NIHCE NE ZAVRNE! Še več: vsi g študentski listi v Jugoslaviji objavijajo kriminalne g zgodbe domačih in tujih avtorjev (naša zgodba je od | vseh še najmanj krvava!) | ZAŽELELI SO SI TRIBUNE: Skupina študentov §f stomatologije si je 5 tednov pred koncem šolskega leta 1 zaželelo brat Tribuno. Zakaj šele zdaj, ne vemo. Saj g nismo ničesar takega pisali o njih. | NOVA AGENCIJA »MED« POROCA: Preteklo soboto 1 smo bill prikrajšani za čudno šalo, katero naj bi zame* ( sili »peki« z arhitekture. V našem listu smo za njih že | pripravUi prostor in naslov: PRAVOCASNO IN NA 1 PRAVEM MESTU ... študentje arhitekture so res pravi g sinovi našega naroda, za vse se spomnijo prepozno. | NOV NACIN GRADNJE: Iz Prage smo zvedeli za m nov sistem v gradbeništvu. Poleg posiljenega zelja in m drugih dobrot bomo imeli (do svetovnega prvenstva g 1965) tudi neke vrste posiljent) gradnjo. Predlagamo, da | naredimo iz tega pravo kampanjo. Naprimer: naši štu- H dentski forumi naj se domenijo za organizacijo: velike* 1 ga študentskega srečanja v Ljubljani (tako bi povcčali § Naselje), dalje simpozija za upravnike študentskih g menz!!, za organizacijo univerziade — zimske in letne! 1 NIKDAR NI PREPOZNO: Ob počastitvi spomina Bo* B risa Kidriča sta se spomnila revolucionarja na dan nje- g gove smrti le študentska organizacija fai — komunalno 1 podjetje, ki je uredilo njegovo počivališče res pravi g zadnji čas. | DVA KRITERIJA: V našo hišo dobivamo cel kup 1 inozemskih študentskih publikacij. Iz njih izvemo, kaj l| počenjajo študentje drugod. S prirejanjem sestavkov ia g njih seznanjamo tudi naše študente o (vsem) tem. fj Imamo pa pri tem poslu tudi nekakšne Ribničane — 1 rešetarje. Zakaj? Morda zaradi tega, ker naši študentje ¦ vestem v Tribuni ne bi verjeli. Oni verjamejo pač vse, 1 kar slišijo tako — po ovinkih. g P; S.: Dobronameme pripombe današnjih Skorpi- §j jončkov sprejemamo le do sobote, 20. aprila 63. Torej, §§ ljubi bralci, ne tako kot zadnjič, ko sem vas moral po* g slušati skoraj tri tedne. ŠOPEK ZA... Sobota na Magistratu. Na nasprotni strani ulice se ustavljajo radovedneži tn opazujejo »promet« pred mestno hišo. Avtomobilov nič koliko; Njihovi lastniki so jih prejšnji večer oprali, da se kar svetijo... V tem času smo študehtskemu paru BIHALI MIRJANI, ŠTU-DENTKI 3. letnika GERMANISTIKE in BORUTU PAVČIČU, AB-SOLVENTU KEMIJE, izročali v imeim bralcev in uredništva šopek spomladanskega cvetja. »Prebereta kdaj šopek za...?« »Bereva, bereva...« »Sta se nadejala, da bosta prišla v Tribuno?« »Da, bala sva se tega;« sta rekla bolj za šalo. »Kaj pričakujeta od danasnje sončne sobote?« * »Veliko sonca tudi v življenju!« »Stanuje kdo od vaju v študentskem domu?« »Nobeden. . .« Vprašanje nevesti: »Kaj pričakuješ od svojega bodočega moža?« »Kavalirstva, ampak pssssst;« Vprašanje ženinu: »Kdaj boš vojaščino odslužil?« 1 »V jeseni ali pa šele spomladi.« »Kaj mislita o sodobni umetnosti?« »Nisem na tekočem, ne mislim nič;« »Kakšne prireditve najraje obiščeta?« »če je zabavna glasba...« je rekla Mirjana. »Ce je špo