Razne novice. * Iz šole. Na 4razredni ljudski Šoli v Konjicah je s 15. septembrom razpisano učiteljsko mesto.. Sola je v prvem plačilnem razredu. ProSnje na krajpi šolski svet do 15. avgusta. * Iz justične služfoe. Justično ministrstvo je imenovalo okrajnega sodnika in sodnijskega predsed- viharne polemike. Meritorna obravn&va onih točk, ki so meic* Nemčijo in Francosko sedaj na dmevnem redu, ni mogofia, ker se bodo vse te toftke še izpraminjale. Haltl. Novi predsednik republike Haiti je general Leconte, ki si je ve^tel priboriti predsedrifgtvo brez pravega boja. Eksekutivni uradi je njegovemu protikandidatu, generalu Firminu, ki se je bil pripeljal iz Portorica, kratkomalo prepovedal, stopiti na otok. — Sin bivšega predsecSnika Simona je dospel v NewYork ter prinesel s Haitija s seboj več ročnik kov6egov donarja. Polet Orlov v Petrovče. Na zadniem obSnem zboru ziveze Orlov v Ljubljani se je na predlog brata V. Jeločnika, zvezinega načelnika, sklenilo, da se priredi leta 1911 poleg vjelikega manifestačnega nastopa Orlov, v Ljubljani tudi za Stajersko javna telovadbla Orlov v večjem obsegu. Kot krajj za to se je odločilo Petrovče, ki je dejanski sedež delavnega in mo&nega Savinj&kega Orla. Začetkom za majnik določena prireditev se je preložila na poznejši Čas ter se sedaj konečno nastavila na dne 10. septembra, na praznik Imena Marijinega. Prireditev je obvezna za vse štajerske Orle, vablj&ni pa so in so tudi obljubili pomoč bližnji kranjski odiseki. Žjveza Orlov bo vse storilat da se bode prireditev vršila sijajno. Tja prvi večji javni nastop jOrlov na Stajerskem je velepomemben za vso Orlovo orgajnizacijo na Stajersfkvem, posebej pa še za Sajvinjsko dolino. Na Stajerskem je treba na vsak način Orlovo organizacijo ukrepiti,in razširiti. Saj je poleg mladeniških Mdrijinih družb naš Orel tista organizacijska oblikia, ki se je izkazala za najboljše za na&e lante. Na Kranjskem, kjer šteje Orel že četrto leto, je obrodila ta za duševno in telesno vzgojo mo%ke mladine skrbeča organizacija že polftio iepih* sJdov. Na Stajerskem se dosedaj Orel ni mogel tako krepko razviti, deloma ker je primanjkovalo teliniBno izobraženih voditeljev, deloma pa so razvoj ovirali razni predsodki. Dne 10. septembra bode našim mladeničem in njijiovim starišem dana priložnost, da vidijo, kaj znajo ira&i Orli, cvet naših mladeničev, in padli bodo marsikateri predsodki. Ta dlan pa foode tudi v resnem posvetovanju sbušal dati podlago za mflaljni krepk"j razvoj Orla na Štajerskem. Na dnevnem redu bode zborovanje, k kateremu bbdo povabljeni naši izktašeni organizatorji, ter zastopniki Stajerskili mla^eni|ških zvez. Na tem zborovanju, ki bo ob en.em občni zbor Stajerske mladeniške zveze, bode prišlo v razgovor vpra&anje, kako poskrbeti za Štajerskegai Orla tehnično izvežbanih voditeljev, pripravljen je referat o Łtajers'kib. okrožjih, ustanovila se bo Podzjveza Orlov za Štajersko. — Posebej pa je pomembna ta prireditev za Sav. dolino. Ako si hočemo ta biser spodnje^ajerski oliraniti, ako hočemo zajeziti surovost in versko brezbrižnost, ki s.e med našo moško mladino zlasti v bližini Celjai in Zalca vedno bolj širi, moramo združiti vse naše fante v smotreno organizacijo Orla, ki jim daje duševno in telesno vzgojo, jih uči omike, na tudi discipline, reda. — NaŠim savinjskim lantom bode 10. september podal tudi zadoSBenje za v6e neštete žalitve, ki jih morajo prepesti. Videli bodo ta dan, da niso osamljeni, dobili bodo novega veselja za Orla. Torej na delo za 10. september! Na5i Orli se naj pripraivijo, da bo prvi skupni nastop sijajen, naSa društva naj ta dan pošljejo vsaj enega ali pa dva zastopnika in Be mogoče preložijo svoje prireditve, da bode tudi udeležba od strani občinstva velika. V, Ljubljano nam letos žal ni mogoče iti. Pa potiitiino v Peii^ovče. v štajersko Brezje; 10. sepiember naj najde zbrane v Petrovčah vse prijatei.i,e naših pridnih fanr>v, vse somiSljenike! Na svidcuiPl Eaznoterosti, Osebna vest. 'Justično ministrstvo je imenovalo naidporočnika 7. lovskega bataljona Rudolfa Hauslerja zai adjunkta v mariborski moški kaznilnici. Iz pol. službe. Dr. Alfons Weasely, konceptni praktikant deželne namestnije v C&lju, je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradec. Za društvo sv. Marte v Gra/-!<cu se je nabralo na primiciji velečastitega gospocla Ivana Goleca v Polju 50 K. Vsem doibrotnikom Bog pla&aj stoterno! Katoliško narodno liijaštvo napreduje na vsej črti. Sedaj lahko poroBamo o lepo uspelem sestanku katoliSkega narodnega dijaStva v Istriji, ki se je vršil te dni. Tužna Istra se je začela probujati in upi aai boljšo bodočnost vstajajo, ko vidimo mladino na delu. G. Jelovšeka, živinorejstfega nadzornika šta^ jersk"ega napada zadnji ;,,;Narodni LJst", ker ni hotel pohvaiiti zadolžene šentjurske mlekarne in je postaviti drugira kot vzgled. Ce Pima Jelovše-Ic drugih napak na svoji yesti, bo pač lajiko mirno spal. Liberalcem za klobuk. Na drugem mestu prinašamo poročilo o sodnijski razpravi proti dr. Kukovcu, ki bo po teh vesteli moral iti šest <lmi ričet pihat. Mislimo, da ni odveB, 6e svetujemo liberalcem, ki tako radi gustirajo razna obrekovanja o naših ljudeh, zlasti duhovnikih, paj si sfrranijo to za klobuk! Osel in< kozolec, to sta znamenji, ki se bosta blesteli od sedaj naprej tv grbu liberalne stranke. — Kakoršna 'stranka, takšen njen grb. Za povzdigo žlvinoreie. Poljedelsko ministrstvo je naznanilo gosposki zbornici, kako se je za leto 1910 razdelil takozvani 6milijonski živinorejski lond. Iz naznanila razvidimo, da je bil Slovenski Stajer hudo zapostavljen (bojimo se pa, da tudi letos ne bode nič bolj&e), Beprav se nihče ne more veS izgovarjati, da iz slovenskega dela Stajerja ni nobene prošnje. Toda Kmetijska družba in deželni odbor ne gledata na potrebo slovenskih: živinorejcev, ampak preiskujeta sedaj, 6e je na vsaki prošnji dovolj kolekov ali ne. To je sedaj najnovejše opravilo sloy;enskega uradnika Kmetijske družbe. Nepotreben strah. Ljubljanska v,tSloga" se boji za slovensko oliko, ker dr. Korošec v državnem 2boru ni pustil svojega tovariša dir. Žitnika psovati s i,,PfaIfe", ampak je socialdemokraškega razžaljivca krepko zavrnil. Radi pa verjamemo ,,;Slogi", "da. bi njen Ploj tega ne storil, ampak diustil mirno obsedeti grdo psovko na slovenskem duhoviiiku. Saj sedaj u"prizarja ta list celo gonjo proti slovenskim duhovnikom in na uvodnem mestu pozivlja svoje 6itatelj&, naj ji vppšiljajo material zai denunciacije proti duhovnikom — v spovednih zadevah! Nestrpnl Nemci. Kakor bi jim t>ilo vseeno, nefštetokrat se usmeeijo i naši Nemci, kakor tud$ njihovi Bedni bratci v rajliu. Te dni je izšla velika protestna nota, ki naroča slavnim policijskim direkcijam, da naj prepovejo češko slavnost v — Berolinu. Za Berolin se bojijo! — Seveda jih bodo ,,die Briider im bedrohten Land" proslavili kot ,,wackere und stramme Krieg&r." Pa pustimo jim nedolžno vesselje in strah pred izgredi. Omenjena nota namreč naglar iša v zadnjem členu, da &e je bafi izgredov med Cehi in Nemci. Kakor vidimo, so Nermci v svojein glavnem ozemlju že prišli do tega, da nas kot Sloviane n,e upoStevajo simo, ampak' da se nas tudi boje. — Bratje širom lepe slovenske domovinle, branimo svojo narodnost, čuvajmo lepoto slovensik&ga jezika, spoštujmo vero naSih oč&tov in videli bomo vspefte! Glede cerkvenih orgeli- Da se orglje v cerkvi kolikor mogoče obvarujejo pred peznosno vroBino, je treba sledeče vpoštevati: cerkev, oziroma tla lcora, naj se večkrat na dlan skrbno ,poSkrope in sicer pri zaptrtih oknih. Okna naj brjdo po nofti in ne pri vročem dnevu odprta, in 6e mogoče na koru za&ita, posebno tam, kjer sijejo solnBni žarki naravnost na orglje. V hudi vroBini ni dobro orglje. uglašati, kajti one bodo pri zelo vlažnem vremenu zopet razglaSen©. Najboljši fias za uglaševanje orgelj je mesec april, maj, adi pa september in oktober. Orglje z rorčki niso ob času suše tako ob6utljive,nego s starejSo konŠtrukcijo na ivlake, posebno ako stoji tik zida, z mehovi na cerkvenem obo'ku. Tudi za oltarje, stole ip spovednice bo popoBno iprezraSevanje v^eč koristilo, nego ono pri vroBem dnevu. Občna prldobnlna. Za volitev volilpih mož, katerim bode svoječasno voliti mesto temeljem par. 22 leg. cit. ijZ pridobninskih komisij redno, oziroma temeljem člena 14 Štev. 10 izv. predpisa I pred žasom izločepib. udov in njihovih namestnikov, se sledeče odralii in sicer za: davčni okraj Maribor Sv. Lenart Sloveuska Bistrica pripadnike davčne droibe število volilmh mož dan volitve kraj in voLlni prostor III. IV. II. IV. III. IV. razred n it d n 64 1 20 2 23 12. 11. 12. 11. 12. 11. sept. i) n i) n n Ł Q. S eq oo T3 O o Ok Ł D O a Manbor davčninrad St. Lenait davČm nrad SUsvenska Bi trici davčninrad Volilni zapisniki so v dobi od dne 8. avgusta 1911 do dne volitve v za občev/anje s strankami odrejenih uradnih uraji' na vpogled in, prepis v pisarni da\ičnega referata v Mariboru, oziroma pri c. kr. dav.čnein uradu v Siv. Lenartu v Slov. goricab in v Slov. Bistrioi. Sladkor se zopet podraži. Cena sladlčorju se je zvišala za 1 K pri 100 kilogramih. O,& začetka meseca julija do danes pomenl to podraženje za 6 kron pri 100 kg. O tobaku nam prihajajo od raznih strani pritožbe. Predno so smodke in cigarete podražili, so obljubili, da bodo res cigarete dra|žje, a radi tega, da bode tudi kvaliteta bol|ša. Ali glej 6uda, zakaj pa te pritožbe? Tobak je mnogo slaft^i. Nekdo j& kupil v tobakarni paket za 44 h in ko je začel kaditi, mu je priSlo slabo, ker tobak je bil plesnjiv in je smrdelbo različnih duhovih, samo po tobaku ne. Vzemi Cigarillos in jo iprereži, pade ti kup smeti v roke. Zialitevamo od finance, dai tobak po trafikah, preiŠče in starega proč vrže! Stajersko. Mariborske novice. Voiaškl balon smo videli v četrtek okoli pol 7. ure zjutraj. Priplul je od vzhoda; v višini kakih C00 metrov je plul preko Maribora proti Studencem ter je zavil 5ez Pohorje. V BolniČku se je razločila ena oseba, skoro gotovo kak častnik; ni pa izključeno, da bi ne bila v balonu Se dva vojaka, ker se ju &- cer ni videlo taiko razločno, kakor častnika, vendar pa so vidljivi znaki to potrjevali. Kc je bii balon nekakb pad Teznom, se je najbrže hotel izkrcati, her je spustil vrv proti zemlji. Pozneje pa se je dvignil viŠe in potegnil vrv nazaj. Bajon je plul po poroBilih opazovalcev onstran, Pohorja baje proti Savinjski dolini. Nenavadpa prikazen je vzbudila vsestraosko zanimanje. Tiskarna sv. Cirila bo kmalu vsa predelana. Zpnaj in zpotraj bo imela vse drugafcno lice. Papirna trgovina bo dobila modern portal. Zadružpa zveza se preseli tudi v tiskarno. S&daj je pri nas prav. živaihno, polno delavcev in temu primerno vse narobe. Mariborsko pokopališčno vprašanje, o katerem smo poročali, da je že rešeno, se utegne zopet zavleBi in obetajo se nove težkoče. Kakor čujemo, so pri kopanju na zatkijič omenjeneni zemljišfiu za Teznom prišli v 3 m globoBine do vode. Ce se ta vest potrdi, potem bi bil sevoda ves trud raznih komisij zaman in bili bi tam, kjer v. pričetku. Umrla je gospa proiesorja Spintreja na uBiteljiŠfiu. Prezidava. Nekdanjo Lambrehtovo tovarno predelujejo v hišo za stanovanja. Maribor ima 12.000 Slovencev. V Lipskem je izšel nek Mayerjev vodnik za alpiniste pod naslovom ,,,Deutsclie Alpen." V njem beremo v popifeu mesta Maribor, da ima isto 31.000 prebivalcev, izmed katerib.1 je 12.000 Slovenoev! Beležimo. Celjske novice. Žena rešila otroku življenje. Te dni sa je šel desetleten de&ek kopat v Savinjo, ne da\ tii zpal plavati. Sel je pri dru,gem železniškem mostu v vodo, ki je tukaj precej globoka. Kmalu se je začel potapljati in je bil v nevarnosti, da utone. Soproga nekega knjigovodje, Marija Končan, je brez pomisleka skočila za otrokom. Tudi zanjo je bilo pevarno, še tem bolj, kgr s& je deček oklenil njenih nog, tako dai je komaj plavala. \^endar je s pomočjo Čevljarjeve soproge Mornove srefino izvri-nLa rešitev in spravila otroka na suho. S tlrallco zasleduje c. kr. okrožna sodnija v Celju .ubeglega bwšega rogaškega obBinskega tajnika J. Zivnyja. U sodne dvorane. Dr, Vekoslav Kukovftc, O lilieralnem generalu dr. Kukovuu se berejo v zadnjih dpeh kaj pikantne notice v Basopisju. Ceprav smo odloSni nasprotniki liberalnega voditelja in njegove str.^nke in c&prav 'bi bili dolžni nastopiti z vso silo proti možu, ki vlači v blato vse slovensko ljudstvo in njegofve voditelje, beležimo vendar danes samo glasove raznih listov. Da se n*n ne bo očitalo nelojalposti, prinašamo najprvo, kafr piSe ,,Nar. List" od dne 10. t. m. k tej aferi: »Napadi na osebno čast deželnega poslanca dr. V. Kukorvca. Zgodilo se je, da je celjška mestna policija na p^ilagi navedbe nekega celjskega Nemca osumila gospoda dr. V. Kukovca, odvetnika in dež. poslanca, da bi se bil zakrivil prestopka zoper nravnost. Dr. Kukovec je vložil proti obrekovfalcem tožbe. Zdaj se je zaSelo pusto obrekovanje gospoda dr. Kukovica tudi po nemSkih in slotvenskih ' klerikalnih listib. V resnijtf krogih uživa gospod dr. Kukovec neomejeno zp/upanje. Dr. Kukovec odloBno! zanika Irditve policije. Vsled izrecne želje gospoda dr. Kukovca se naš list ne bode v to vprašanje kljub izzivanju drugih listov nič vtikal in hoče gojspod dr. Kukovec čisto sam dognati to osebno zadevo. Kolikbr čujemo, politični krogi nameravajo izraziti v ti zadevl nasproti gospodu dr. Kukovcu nedvomljivo svoie stališče." Nismo prijatelji ,,Narodnega Lista", njegovim zavitim in tentiiencijoznim poročilom nismo Še riikdar verjeli in zaupali, toda da se nam ne bo očitalo, da naŠ boj[ proti liberalcem ni načelen, ampalc samo oseben, zato priobčujemo najprvo pojasnilo 5,NarodpeA ga Lista." Temu na|sproti pa vedo iporo&ati razni graški in drugi lisfi sledeče: ,,iVoditelja Stajerske liberalpe stranke, deSelnega poslanca in advokata dr. Vekoslava Kukovca je zadel težek udarec usode. Posti^vili so ga namreB nedavno pod odtožnico, ki ga dolži, da so ga nedavno v večernem mraku blizu česte zasačili na nekem travniku pri poslu, ki j& sicer za ohranitev člo^Skega rodu zelo važen, se pa v civilizirani Evropi godi navadno za gardinami. ,V torek se je vršila pred okrožnim sodiŠBem v Celju zoper dr. Kukovcaj in njegovo soobtoženko obravnava zaradi prestopa zoper Javno nravnost. Dr. Kukovca so, upo^tevajoč olajševalne okoliščine, obsbdili pa Sest dni ,?>reista z enim postnim dnem, gospodično pa na pet dni." Kot vestni žurnalisti 'beležimo tudi te ^-sotve! Vemo sicer, kako bi padli liberalci po nas, če bi se Bitalo kaj sličnega o kakem np^em človeku, posebno še voditelju. Le predobro nam je v spominu. Vako so ravno dr. Kukovfievi listi že neŠtetokrat grdo blatili našo stranko radi raznih čenS in podlih obrekovanj. Mi smo lojalnejši in dostojnejSi. TKidi ta tako vabljiva priliica nas ne bo zvabila, da bi zabredli na pota neopravičenih osebniK napadov. Vsa zadeva naj se normalno r^zvije. Mi lahko mirno čakarno, bržčas lažje kot liberalci s svojim generalom. Ptujske novice, PtuJ. Liberalci uganjajo pri vpra&inju kanala ^a elekHrarno ,,Petovia" pravcate burke ys slovenskim ljudstvom. V ,,Slogi", ki priliaja tuintam tudi v; roke slovenskega ljudstva, se izražajo pjroti podjetju, v ,,Slov. Narodu" pa pišejo isti ljudje za kanal in za nemško podjetje. Ni Čuda, Be ljudstvp polagoma spoznava take komedijante in jiti odklanja. Ljutomerske novice. LJutomer. Franc Jožefova šola v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 20. avgusta t, 1, takoj po večernicah ob 3. uri v dvorani gospe T. Kukovec šolsko predstavo v prid Podporneinu društvu Franc Jožeiove Šole. — Vspored: 1. A. Kosi: ,,Venček triglasnih narodnih pesmi, II. 2. a) S, GregorčiČ: ,,01jki"; b) "J. Stritar: ,,,T,urki na Slevici", deklamaciji. 3. E. Adamič: a) Vesela pesem; b) Uspavapka; solopetje s spremljevanjem harmonija. 4. Taras Vaziljev:.,,Iz raznih stanov," deklamacije. 5, A. Kosi: ,,Vino in voda", spevoigra s spremljevanjem liarmonija. 6. I. Najžer: ,,PoboljŠal se je", igrokaz v dvjeh dejanjih,. — Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste po 1 K 20 vip.; III. in IV. vrste po 1 K; V. in VI. vrste po 80 vin.; ostali sedeži in galerija 60 vin.; stojišča 30 vin. — K obilni udeležbi vabi učiteljstvo, Požar. V ponedeljek, dne 7. avgusta je pogorelo v Slamnjaku posestniku Slavincu (pri Ilgovih) gospodarsko poslopje. Zanetili so otroci. K sreči je prihitelo mnogo Ijudi na lic& mesta, ki so se ravno vračali od procesije k podružnici Sv. Ane. Pazite na otroke, da ne pridejo do užigalic. Drugi kraji. Studencl pri Mariboru. Kalcor smo že poročali, priredi Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru vrtno veselico pri gospodu FeKfeu Robieu v Limbušu. Prijatelji društva in zatbave, prihitite ta dan v prijazni Limbuš, ki vam je vsem znan kot prijazno in pripraivno izletišče. Za zafoavo je vsestransko preskrbljeno. Na sporedu je poleg drugeg.a tudi godba, konfeti, Šaljivi ribji lov, licitacija gosi in, drugo. Rodoljubi in rodoljubk'inje iz mesta in okolice, vsi ste vabljeni na našo društveno veselico. Pridite mnogobrojno! Vstopnina je 20 vin. za osebo; začetek veselice ob 3. uri popoldne. Ker je Čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig in časopisov za društveno knjižnico, se prepliačila hvaležno sprejmejo. K dbilni udeležbi vabi — društveni odbor. Studencl pri Mariboru. To vam je vzkipel dr. Fritz Juritsch, ko je dobil v roke predzadnjo ,,Stražo" ! Posebno njegovi ženki ni moglo v glavo, da je njegov oče rojen Slovenec in doma tam doli v onem delu Štajerske zernl|e, kjer raste — čebulj. Mesto, da bi bil ponosen, da, je njegovi oče zemljak onega dela slovenske zemlje, ki v resnici spoštuje in visoko ceni narodne svetinje, se repenči nad ,,Stražo", ki ga tuintam malo podrega. Studenčani pa že vemo, kje tiči vzrok njegove jezice! Peče ga, in Be se šteje med izobražence, ga mora peči, ker ga tuintam opomnirao na njegovo kri. V zajdostilo za ,,razžaljenje" pa je na-< vdahnil notico za četrtk. ,,fMarburgerco", kjer po svoji maniri sramoti naše vrle, za Studence mnogozaslužne gospode misijonarje. O tem drugič! Ormož. Iz Ormoža se nam poroča, da je pogorel posestnik- Fr. Lufei v Adrijancih. Poleg MSe in gospodarskega poslopja je zgorel posestnik sam in njegov petletni sinBek. Živirio so delomia rešili. En bik je poginil v plamenih. Zavanovalnin,ai pokrije komaj četrti del škbde. Zalec. DekliŠka zveza priredi v nedeljo, dne 13. avgusta po večernicah o priliki svojega občnega zbora, predstavo gledališke igre: ,,Svojeglavua Minka", pri g. Nidorierju na Vrbjak. Na dnevnem redu je tudi petje in govor. — K obilni ucleležbi vabi — odbor Dekliške zveze. Petrovfie. Ujel se je. Pišejo nam: GostilniČarju V. Grobelniku je bilo sredi pretečenega meseca pokradeno nekaj denarja. Poznejši raBuni so pok<(zali, da manjka okoli 70 K. Imenovani Lgostilni6ar je 6umil nadučiteljevega. sina St. Zagarja, lri mu je to tudi dokazal, kakor k'aže sledeBi dogodek. Gostilničar V. Grobelnik je nastavil par zaznamovanih kron, ker je vedel, da pride Žagar gotovo pit. In res je pri^el fant v nedeljo in zahtevai Betrtinko vina. Grobelnik se je delal, kakor da gre v klet po vino, v resnici pa je Sel k oknu in opazoval osumljenca, ki je nastajvljene kronce pobasal in šel. Ko je prišel krčmar nazad, ga že ni bilo nikjer več, ne pjega in tudi ne — kronic. Kokarje. K zmagi pri občinskih volitvali se nam Še poroča: Kocke so padle dne 5. t. m. pri obCinskih volitvah v kmefiki obfeini Kokarje, ki se je štela kot zadnja postojanka preživelega liberalizma v našem drugače čistem okraju ob bistri Savinji. Skale so pokale in grob se je odprl, ki je za vedno zagrebel oblastni liberalni paSalik. Nad grolbom kriči pa ragla o nekdanji slavi: ,,Nikdar veC,' nikdar veB, oh, res je, nikdar več!" Ratnjki se priporočajo v blag spomin, ker od zdaj naprej h|o živel tukaj rod, na svoji kokarski zemlji svoj gospod. Vse lepe upe je odnesla Savinjai tja doli proti Belemgradu. Od dosedanjih občinskih odbornikov pi nobeden več povabljen k težbo obloženi mizi. Nehvaležnost je paft plafcilo sveta in to je edina tolažba za uboge propadle liberalce. V živera spominu je Še občia^ki skle,p rajnih kokarskih mogotcev, s katerim so zabranili vojsko s Srbijo. Namesto da bi se sviet skazal hvaležnega, pa ta padec in polom, da morejo liberalci res zgubiti zaupanje do pravice. Volilno tatiorišče je bilo celi dan zasedeno in zmagala je resnica in zafvednost našili mož. Ves občinski odbor so imeli umetno sestavIjen iz samib. ZadreBanov in niti enega niso froteli dati Savinjski stranki, lcjer so največji davJroplaCevalci obBinskih' 150%nih doklad. Pobrežka poštena stranka pa je odborniškaj mesta razdelila nepristransko tudi za Dretjo, s trdrrim prei^iBanjem, da ima le praviBnost srečno prihodnjost. 0 volitvi sami bi se dalo mnogo govoriti, pa rajSi molčimo. Župaiji Govek bi najrajše volitev preložil. Stari odbor z Govekom je že dolgo neozdravljivo bolehal, a sedaj pa tako nepričakovana in urna penzija. Da se je volitev mogla v redu in mirno vršiti, gre edina zahvala navzoCnosti vladnega zastopnika, vodji c. kr. politične ekspoziture v Mozirju, gospodu dr. Hohla. Vso čast in l:!)\rorjev venec zaslužijo vstrajni in značajni volilci iz pobrežkega okrožja, katerim je kupa krivic dosedanjega pa^evanja bila pfenapolnjena in je vskipela. Prvotno volitev je liberalna bistroumnost razveljavila, a pri sedanji drugi volitvi pa za priziv ne bo prostora. Edina ragla je Še ostala, ki je resnifina in pra\i6na in brez prenehanja krifii: |,,Nikdar v&č, nikdar več!" Amen. — Vitez iz gozda. Kokarje. V gozdni jasi blizu naše mirne vasice prebiva v novodobni grajŠČini polag starinskega zidovja neki politični vitez; sedi visoko na konju *in pobija z uma svetlim meBera svojemu stanu primerno »klerikalnega zmaja." Ko je pred nedavnim časom osedlal svojo ,,Rozinanto", da gre na nekrvafve boje, je zavihtel svoj bridki me5 z obema rokama po ,,klerikalnem stra^ilu" s takšnim navdujšenjem, spojenim s srfinostjo ip ogorčenjem, da je v veliiko žalost lju.di praznih' možgan omahnil in se po ljutem boju za dolgo ,,,varano in nadlegovano" ljudstvo zgrudil v prepatl, katerega mu ni nihče mislil kopati. Skoda za lepe upe in nade, ki so izpuhteli, izvodeneli, kakor prazna pena. Preživelemu pomilovanje od vseh; ako že vsi omalinejo, bo pa ragla kot h\ialežna sose'da, §e vedno ostala! — VaŠki prebivalci. Savlnjska dollna. Kakor smo že porofiali, prirede Savinjska dekleta dne 20. avgusta dekliški shod na Oljski gori. Shod poseti odli-čen naŠ, organizator. Agitirajte za obilno udeležbo! Natanč&n spored v prihodnji številki. Iz Savlnjske doline. Pregrozno vroBino imamo! Suša nam bo pobrala menda vse vozne pridelke. Za živinsko krmo bo še posebno slabo, v prvi vrsti pri nas lv bribih. Ko preteklo nedeljo premiSljujem, kaj bom krmil svojira voličkom, me je bilo kar strali. Bolj ko premišljujem, ma.nj je krme. Brž si eno ,,pogTuntam." V Žalcu iraajo oclveB enega osla, s katerim so mislili slaviti svojo zmago in vem, da jim gre sedaj za krmo bolj ,,^schwacli", zato ga bodo gotovo tudi nadi prodali. Zuto sklenem, da t(om jaz voličke prodal in tistega osla kupil, ki je z manj in s slabo h!rano zadovoljen. Komaj sem čakal, da je bil sejem, da sem vole prodal. Zdaj pa, hajd v Zr|lec po osla. Vrežem si debelo hrastovo palico, ker osel je bolj samoglava žival, posebno mislim, da še liberalna. Pa jo mahnem z Mrzlice na^izdol. Blizu Žalca srefiam znunca z Griž, onegovega Miha; star mož, zato tudi marsikaj ve. ,,Ho, puS5a\T«.!lc, kaj je pa tebe napotilo v Zalec, kaj že ne vidiš dosti na re§petlin, da gre*š še osebno gledat?" — JVeŠ, po opravkili grem, po opravkih. Ti, Miha, Si bolj zn:^n po Zalcu, Ti veš gotovo, kj© imajo tistega osla hranjenega, ki so g"a mislili za svojo zm^ago ponucat. 7az bi ga rad kupil, ker je za krmo bolj slaha" — ,,-Tri tavžent Bikbv, zato si pa prepozno pri§el. Kaj ne veš, da so osla — bila sta dva — že snedli po volitvah pri Virantu; eni pravijo, da kar kosmata z ušesi vred, enega na gulaš, enega pa pa ajmoht, drugi pa pravijo, da so 'kožo dali nstrojiti za gergament in bodo zapisali na eno: liberalizem se je začel z opico, na drugo pa: liberalizem je kbn&al z oslom. USesa bodo pa nosili višji častniki v liberalni strariki za klobukom mesto gamsovega repa. Ne vem pa, kateri imajo prav. Samo to pa vem, da jim je teh dvieh, oslov malo tiodilo, 'Ker je nazadnje prišlo nekaj liberalcev, ki že niso od oslovskega fureža drugega dobili, ka^or rep, in se neki sej!'aj silno jezijo,'ker morajo sedaj za oslovski rep liberalizem po Savinjski dolini vla5it. Ne vem, 'kbliko je že na tem resnice, samo to Vem, da tistih dveh oslov ni več med živimi. Pa pojdi le kupovat, saj mislim, da imajo Še več oslov." — ^Gromaka mast, to je pa smola, tako daleB sem že prišel, pa zastonj. Ta novica me je pa res tako poparila, kakor Jerebičarjevega Tbna novica, da se mn njegova Katerca ženi. Pa grem vseeno, ker sem že tukaj. Ti, Miliai, me pa tukaj počakaj, mi boS pomagal oslai goniti, če bo kaj barantije." — Ko pridem v ^ialec, grem najprvo kupit vrv, da bom osla ložje gopil, ker liberalci mi gotovo ne bodo dali prida uzda. Potem stopim v bližnjo hišo in vpra^am, kje imajo tistega osla hrafnjenega, ki so ga pred volitvami tako božali. Jožeš! Kak me je pogledal, kar pokrižal sem se, ker sem mislil, da se je zabliskalo. — ,,Kaj, ti, krota pušžavniška, misliš, da bomo tebi osle prodiajali, potem smo kmalu z našo stranko pri kraju, z osli pa lahko vozimo svojo politiko. Ti se pa spucaj iz Zalca, da ga ne okužiš s klerikalizmom. Marš!" — Jasna kura! Ko bi bil plah, pa bi bil ted?|j nogam ,,štruco" obljubil. Ker pa nisem efden tistih, da bl mi sroe pod pas zlezlo, 6e ga kak liberalen škric debelo pogleda, sem Se natdalje po trgu izpraše\"al za oslom. Pa nisem mogel za groma ne zvedeti, kj& tifii ta ipre- &mentani osel. Samo to sem zvedel, da je bojda dr^ Korošec točo napravil, dež pa zatiranil. No, vidite, imamo le m.ogoŁneig,a poslanca, ki rciež in točo vlada, liberalni še pa raznih razgrajačev ne more ukrotiti. No, liberalci so Se precej praznoverni; to se vidi, da jim prave izobraztie primanjkuje. ZVedel sem tudi, da si mislijo liberalci v Zalcu najpraviti svojo župo, kjer namestijo v službo feldpaitra, mežnar bo neld slikar. Osel bo pa\ imel službo, kadar bo feldpater svoje obiskoval. MisJim, da so to le želje liberalcev, in ni to res, ker pri liberalcih je za denar bolj slaba; to sem videl, ko sem stopil v neko gostilno, cla si zmočim grlo, ki se mi je čisto osn^ilo od povprv> Sevanja. Ko pijem Četrtinko vina, pride notri en liberalec: ,,ImaŠ kaj piti, v žepu suSa, v grlu pa tudi. Pred volitvami sem §e dobil piti, sedaj me pa nobeden, vefi pe pozna." Kura vas brcni, liberalci, taki ste, zato spijem in grem. ,,Zalčani imate osla, jaz pa denar", pravim in zapustim Zalec. Miha me je že čakal. ,,Kako je kaj, ali si še živ?" me vpraša. — hJJa, kaj pa misliš, da me bodo kar požrli, sedaj so itak osla siti." Ko greva proti Grižam, mu pripovedujem svojo knpcijo. V Grižah greva v krBmo, da ga malo odškodujem za zamudo, ker me je Balcal. Notri je sedel pijan mož, iz katerega je duhitel Šnops, iz žepa mu je gledal iz enega ,,Narodni List" in iz enega pa ..Stajere." No, ga. vprašam, kaj je ŠtajerČijanec ali strankar, mi pravi: ,,To je vseeno. Mi (smo fejst ljudjer samo da z larji ne držimo, smo pa pripna^vni,. osla voditi ali pa osel nas!" Jaz se jpa od tovariša Miha poslovim in korakam zamiŠljen proti domu in sklenem v srcu, da bom Sel po Savinjski dolini in jpreštudiral, kafld ljudje so kaj ti liberalci in Vam' bom pisal drugič. Do tedaj Vas pa pozdravlja puščavnifc z Mrzlice. Ksaverij. V ,,,Nar. Listu" štev. 35 z dhe 3. t. in. se v oddelku .,,Poslano" pereta in zvijata zopei. dva naša znanca, in to sta gospoda Franc Kolenc i-a Josip Tierfiak, nadučitelj. Po vsej sili zahtevata,. da se jima dopisnik z imenom jajvi, ter sta izdala povelje, da se ima jima takoj prikazati, kakor hudi dtib. iz: ,,Fausta." Ker pa nista ve5 pri požarni brambi, jima tudi poveljevati ne pristoja, Ičakor sta pri tisti krvavi borbi. Kar se je p'i,salo, je vse gola istina^ razvidna iz sodnijskih aktov ter se. o tej zadevi ne bomo Še prerekali. Ime se pa nazna^ii, kakor hitro Še enkrat po 15 kronc skupaj zložita za prostovoljno požarno brambo Ksaverij, in pa nekolekovane p,obotnice predložita. Bomo videli, Be sta n:^padena v resnici tudi do konca stanovitna in požrtvovcflna. — Ud požarne brambe. Gornjesavinjska dolina. V ,,Straži" štev. 9<1 z dne 4. t. m. se je pomotoma porofealo^ da bod© nova matša čt^titega gospoda Franca Casla dne 13. avgusta. V respici bo nova maša en teden pozneje, dne 20. avgusta v župniji Rečica. Koroško. Vrba. Vlom. V Vrbi pri Vrbskem jezeru je, ka^kor se nam poroča, u,drl roparski vlomilec v neko vilo in pokradel vrednosti za 4270 K. Oiškodovanec je polkovni zdravnik dr. Karol Ztoorovič. Z&ndarmeriji se je posrečilo dobiti v roke ddkaj sumljivo osebo. Primorsko. Gorlca. JSIova nemška &ola na Goi*i,Skem. Namestni|Stvo je dovolilo otvoritev nove nemške ljudske šole v zavodu Valls&e-Colloredo. Nemci se resnično nimajo glede šol pritoževati. Pastor se je zastrupil. V Gorici se je zastrupil z lizolom protestantski pastor Breltenauer. Trst. Suša v Istri. Tiudi v Istri vlada že več časa velika vročina in vsled tega velika suša. V nekaterili krajih ni bilo več mesecev niti kaplje dežja. Najstarejši ljudje ne pomnijo take vroBine in ta'ke suše kakbr je letos. Zivina silno trpi vsled pomanjkanja vode, v mnogih krajih so studenci popolnoma vsailinili. Vsi poljski pridelki so storaj popolnoma uničeni. Bati se je, da zavlada letcfe v Istri glad. Puli. Na svojem sestanku je istrsko katoliško akademično društvo ,,Dobrila" sklenilo: 1. Drugtvo izreka hrvaškemu istrslvemu katoliško-mislečerau učiteljstvu svoje priznanje za njegovo ločitev iz neparavne zveze najheterogenefših elementov istrskega učiteljstva. 2. Društvo bo v zmislu pred dvemi leti v Tinjanu storjenega sklep,a z istomisljeniki organiziralo in izve|I'lo sve&an.o proslavo stoletnice velikega škofa Dobrile. — Avantgarda slovenskega in hrvaš'kega ljudstva le neustrašeno naprej! Gorlca. Vožnja v la&icem električnem trrmvajskem vozu v Gorici se vrši tako-le: Sprevodnik gre k slovenskem potniku: ,,Jn dove la va, signor?" — Potnik: ,,Na postajo, in koliko se plača? — Sprevodnik: ,,Dieci centesimi." Potnik plaBa ter mu da še napitnino. — Sprevotimik: ,,Grazie, signor!"' Sprevodnik gre k nemškemu potniku: ,iln dove la va, signor?" — Potnik: ,,Bahnhof, wie viel zaJilt man?" — S,prevodnik: ,,Zehn Heller", ter se spusti ž njim v pogovor, kolikor zna. — Da, spre\-odni,fkt>ni so prepovedali s Slovencem slovensko govoriti, a z Nemcem pa ne. Ubogo italijanstvo Gorice, na kako slabib nogah si že! Torej Nemce tujce postrež&jo v ajihovem jeziku, a Slovencem domaBinom pa nočejobržkone, ker jih mislijo s tem potujčiti, poitalijanČiti. In kako se bo to bridko maščevalo, tega sami Italijani no vedo. — Sicer moramo omeniti, da so v Gorici moč, ki jo imamo Slovonci v Gorici. Vpraševali smo polagoma napreduje, ali vse premsjlo za tisto številno moft, ki jo imamo Slovenci v Gorici. Vprašejval sem vsepovsod, odkod tako počasno napredovanje Slovencev v, Gorici. O^igovor s& je glasil povsod enak: V Gorici imamo preveč frakarstva. Ta zadtaji arg^iment bo veljal tudi za marsikateri spodnje&tajerski kraj. Nedelavno liberalno frakarstvo je naše največje zlo! Gorlca. Suša nam dela veliko škodo. Letos razun krompirja in sena, katerega smo Še precej pridelali, ne bo drugih pridelkbv, ako ne pride v najkrajšem času obilnega dežja. Tudi trte in grozdje trpijo veliko sušo, posebno v tankih in peščenih tleb. Listje odpada in vene. Slaba trgatev bo, 6e ne pride dež. Grozdje bo 'brez sladkorja," ker ne bo moglo dozoreti, ker listje odpada. Koruzo po nekaterfh krajih' režejo, ker se je posušila, posebno v Furlaniji. Otave ter zadnje pifte bo malo. Zadnje dni sicer malo poškroplja kak lahek dež, a to je vse premalo. Kmet s skrbjo gleda proti nebu; kajti Še ena1 taka letina, kakor je bila lani, pa b;o kmalu gorje! Vročina. Ze vefi kot en mesec žgejo pekoči solnčni žarki zevajočo zemljo, ki že takb željno pričakuje prepo trebnega hladila. MeŠČan se uraakne na deželo, upajoc, da uide vročini, pa zastonj! Z>emlja trpi pri vsem tem zelo veliko. Kakor povsod, tako tudi na Štajerskem. gleda kmetič s skrbjo ip žalostjo. PriŠla bo jesen, za njo zima, in otave ne bo nič, ali vsaj neznatno malo, — Posebno dobre vode primanjkuje kaikor v mestih, tako tudi na deželi. Krompir, ta zlata rastlinica, ki se povsera opravičena imenuje vgakdanji kruh siromažnih slojev, kaže letos, posebno v požnejfeih vrstah, jako slabo, in še ta mrvica, ki se bo ohranila, bo jako slabe kvalitete, sam drobiž, — Zelje se že zdaj suši, kakor tudi drugi pridelki, fci nam služijo kot glavpa zaloga za zimo. Polja in travnik.i so popolnoma izsušeni, strniščna detelja je tudi podlegla dolgotrajni suši in vročini. Sadje odpada od dreves, vse velo in drobno, gozdar toži o neuspehu svojega dela, ker so vsi mladi nasadi skoroda uničeni, ker nimajo prepotrebne moBe. Celo vjnogradnik, ki mu je solnce vselej dobrodošlo, prosi dežja, ker se jagode ne morejo razvijati in ker korenine ne dobivajo v vsej svoji globočipi nikakoršne mokrote. Zemlja je vsa izžguna, korenine potrebujejo za razvoj rastline dovolj moče, pa je ni od nikoder. — Zalostep je istotako položaj listnih gozdov in tudi mestnih nasadov. Listje odpada, kakor druga leta sredi oktobra. Res, sila je velika, to vidi vsak sain. Prihodnjji dež bi imel vsaj uspeh le na ilnatih tlelu Vročina po nekod Se raste z vsateim dnem. V Berolinu in, okolici je padlo mnogo žrtev soln&ajrice. Umrljivost je velika ne samo v Berolinu, ampak tudi v drugih mestih. Po poročilih iz Pariza se je vroBina znatno povečala. Umrljivost je neverjetno razširjena. Tekom 14 dni je bilo sajno vsled solnčarice 250 smrtnih slučajev. Najv&S pomrje otrok. Pogrebne družbe in pa grobokopi so stopili v pasivni odibpor, češ, da ne morejo zmagati dela. ,,Meden agan" pravi prastari modrijanov rek. Po naše bi se reklo: Ničesar preveč! Tudi elementi, ki bi naj blagoslovili naša polja, postanejo v. preveliki meri prava Šiba za človeštvo. Z&dnji Bas se je mnogo pisarilo in tožilo po casopisih o suši, vroBini, in vseh nadlogah, ki imajo svoj izvor v njihovi preveliki darežljivosti. Pri vsem tem pa smo Bisto pozabili, da bi velik mraz ne povzročil ni6 manjSe &kode, ako ne Se veBje. SuSa, vročina, to sta pač dve nesreči, kakor tudi prevelika moča, ki povzroči tupatam povodenj ali kaj sličnega. Zmernost v vsem, to je pobožna želja Bloveštva, to naj bi bil cilj vseh elementov. — Tedne in tedne trpi Evropa vsled intenzivne vrofiine, ki trpi skoraj neovirano naprej. Dobili smo parkrat sicer neznaten dež, a ta ni niti zadostoval, da bi se vsaj ozraBje nekoliko osvežilo.. K sreBi ne trpi žitna žetev posebne škode. Vendar pa je uničena vsled neomejeno trajajofie vroBine in njenih nasledkov oela vrsta pridelkov. Tako n. pr. izgleda pridelek na otavi jako slabo, kakor tudi sadje, repa, krompir, korenje in sploh veBina poljskih pridelkov. Kolikega pomena je pridelek sena, naj povedo paslednje Stevilke: V milijonih meterskih stotov račupjeno, je pridelala Avstrija (1907) sena 140, Ogrska (1906) 152; repe in sladkorne pese: Avstrija 102, 0grska 82; buB in zelja: Avstrija 12 Ogrska zelja 10, buč iP melon 25; grašice: Avstrija 146, Ogrska 52; koruze: Avstrija 4, Ogrska 46; fižola, graha itd.: Avstrija 4, Ogrsk.a 3; vina: Avstrija 4,250.000 hl, Ogrslca (1906) 3,650.000 hl. Skupni pridelek teh, od vremenskih sprememb docela, odvisnih produktov inkluzivno lanu, tobaka, konoplje, sad]a i. dr., je znašal leta 1907 v Avstriji 660 milijonov meterskih stotov, na Ogrskem eno leto preje 770 milijonov meterskih stotov v skupni vrednosti 5.800 milijonov kron (inkluz. zrnatih sadežev). Vročina ima torej oblast vplivati na skupen pridelek bodisi razdiralno ali ugodno in se kot taka lahko igra z milijardami. Jasno je tedaj, če se borza že iz tega vzroka tako ,,otetovsko" briga za žetev in si končno na uprav mojstrski način zasigura konBen uspeh. Žitna žetev pa ne trpi sama vsledi vročine, ampak tudi naše narodno gospodarstvo peSa. Pomanj-*, kanje vode ovira ladijski promet za; milijone in milijone. Na Labi je promet začasno docelat ustavljen; na Donavi se je ^tevilo parobrodov vsled pomanjkanja in umikanja vode moralo močno reducirati. Mnogo torvarn, ki so najvezane na meh\alniBno in kemi&no rno6 vode, je moralo svoj obrt deloma omejiti, deloma ustaviti; mnogo kopališB je na tem, da preneliajo, iu konftno pa tudi duševna in iizična mofj Bloveškega telesa oslabi, porijetnost duba počiva. Kakor je pa pri vsaki Iu6i tudi senca, tako ima tudi ta baš sedai škodujoči element svojo dobro stran, ki jo občutijo posebno ^otova podjetja. Pivovarnarjem se smeldja vročina kot dobro došla prijateljica, gostilničar in trgovec z osvežujočimi ipijaBami se natiHem veselijo, Da pridemo zopet na parobrodstvo, naj omenimo dejsfcvo, kajlvo velika je Škoda, ki jo trpi parobrodstvo Avstro-Ogrske, kar s& posebno opaža seda.j neposredno po žetvi. Avstro-Ogrska ima pri svojem prometu ob Labi in Donaivi nad 300 parnikov z 1500 večjimi Bolni; polovica od,pade na Ogrsko, kjer ima takozvana podonavska parobrodnai družba svoj delokrog. Razven imenovanega prometa je Łe 150 ogrskih parnikov s 500 večjimi čolni, ki prevažajo razno blago. V dobi osmih mesecev (paroblrodna sezija) znaSa promet avstroogrske monarhije ob Donavi in LaJbi nad 100,000.000 meterskib stoto^i. Brez ozira n:a veliko nazadovanje dohodkov, ki nastane vsled dolgotrajne suše, trpi narodno gospo darstv-o jctfčo mnogo vsled posledic zamude. Iz navedenega nam je torej jasno, da prevelika vsoBina ne. povzroča samo osebno muko, ampak tudi gosbod^rsko Škbdo. Upamo, da nam prihodnjo zimo ne bo treba pisariti in tarnati o gosbodarskih posledicali prevelikega mraza. Narodno gospodarstvo. Zadružne mlekarne na Danskem. Leta 1909 je bilo na Danskem 1157 zadružnih mlekarn, 238 mlekarn,, ki so se zbirale z zbiranjem mleVa za večje mlekarne in. 90 privatnih mlekarn tvjeBjib posestnikov, vsega skupaj torej 1485 mlekarn, ali za 74 manje, kakor v letu 1908. Število mlekarn-nabiralnic se je znižalo za 28, zasebnib za 174, zatiružne mlekarne pai so poskoBile za 128. Vidieti je, da. je večina veleposestnikov tekom let opustila lastne mlekarne in se je pridružila zadružnim, ker doseže na ta način za svoje mleko lepše cene, na drugi strani. pa si prihrani mnogo dela in neprijetnosti, ki jih povzroca izdeloManje surovega masla. Pred kratkim objavljena dansfca mlekarska štatistika za leto 19(10 obsega 033 mlekarn (628 v letu 1909). Povprečno odpade ria vsak'o mlekarno 980 krav (958 v letu 1909). Mleko je oddajalo povpreBno 158 kmetovalcev (157 v letu 1909). PovpreČpo je diala vsaka krava 5131 danskih funtov mleka (5275 funtov v letu 1909). Za en funt surovega masla se je porabilo povprečno 25.6 funtdv mleka (25.3 v letu 1909). Vsaika mlekarna je imelai pqvpr&5no letnih prejemkov 254.169 K, torej za okroglo 8000 K več, kakor v letu 1909. Pridelovalni stroški so se zopet znižali. Velike mlekarne delajo z manjšimi stroŠki, kakor male, in raste torej gospodarski vspeh pri jednaM ceni izftelkov sorazmerno z izdelauo množino. Znižane železniške cene za zadružne poučne teBaje. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju je naprosila železniSk.o ministrstvo, da bi se one znižane cene, ki jili vživajo mojstri, pomoBniki in pomožni delavci, Be se udeležujejo kakega poučnega tečaja, dovoljevale tudi uradnikom, lunkcijonarjem in članom kmetijskih zadrug- za obisk zadružnih poufipih tečajev. Zelezniško ministrstvo je tej proSnji ugodilo in z veljavnostjo od 16. junija naprej izdalo tozadevni tarifni predpis. Za znižane vožne cene morejo sedaj prositi tudi kmetovalci in poljedelsk.i delavci, ki se hoBejo udeleževati poučnih teBajev, ki jiji priredi kakšna kmetijska korporacija, in sicer za vožnjo med bi.v,ališčem. in onim krajem, kjer se vrSi tečaji. Vodstvo tečaja, oziroma osrfadnji urad posameznih kmetijskih zadrug, se mora za dovoljenje znižane vožnje obrniti do pristojnega c. kr. ravpaieljstva. Arnlka. Cvete potrgaj, posuši in daj v steklenico, črez nalij dobrega Špirita ali žganja ter nosi na solnce skozi 14 dni. Čez nekaj dni odlij in shrani. Ce se kdo ureže ali potolfie, vlij nekoliko kapljic arnike v vodo in, mu speri rano. Tfudi rutico zmoCi z vodo in daj na rano, to ti jo lepo zaceli. Pomanjkanje koruze se že obftutno ]caže na Ogr^skem in tudi na Hrvaškem; lanski pridelek je bil sicer izredno bogat, a poraba raste od leta do leta. Tudi na inozemskih bjorzah so cene koruze poskočile. Sladkor se je na praškem trgu zopet podražil za 90 vin. V Harnburgu in Magdeburgu so poskočile cene za 40 lenigov, Zguba teže spravljene krme. Dobro spravljeno seno Zjgubi od Časa kofenje do prihodnje spomladi 7 do 12 odstotkov svoje prvotpe teže, to je od vsakih 100 kg dobro spravljepega sena se zgubi do prihodnje spomladi 7 do 12 kg. NajveSja zgubja teže in rodilnih spovi je v prvifc tetinib- po spravljenju. Vcndar pa je ta zguba tim manjša, 5im boljS^ je bilo seno posušeno in takŠno tudi spravljeno. Zguba teže je tim veBja, 6im vefi je detelje v travniškem senu. 2« v prvib štirih tednih po spravljenju zgubi lahVo rtobro posušeno, pri ugodnem vremenu spravljeno travniSko seno iz sladkih trav, med katerimi pa je tudi d&telje, do 14 odstotkov svoje prvotne teže. Drugc zelo fine rastline, posebno če jih nismo apravili zadostno suhe, labko z^ubijo po Stirih do Sestib. tedjiih do 20 odstotkov in do spomladi do 30 odstotkov svoje teže, Iz vsega tega lahko sklepamo, da 6im delj Basa Ježi seno spravljeno, tem lažje postane, tem veB redilnih snovi se zgubi. Cim manj redilnih sno\i pa je v sen,u, tem manj vredno in tem slabfee in manj itfiiatno je tudi seno za krmljenje živine. Radi tega se priporo5a živinorejcem, da pokrmijo najprej šeno od lan~ skega leta svoji živini in potem §e le zaftnejo traiti letošnje. Vinska letina Da Ogrskem. Med tera ko pričakujeio avstrijski vinski producenti sicer kvantitativno slab, a kvalitativno izvrsten vinski pridelek, stoje razmere na Ogrskem ravno narobe. Clovek bi pričakoval, da bo Ogrska, kot največja vinsk.a dežela v monarhiji, dala mnogo dobrega, izvrstnega vina, a temu ni tako. Skoraj vsa poročila posameznih koraitatov soglašajo v dejstvu, da je veftina vinskih nasadov vsled rastlinskih in živalskih parazitov zelo pokvarjena in da se mora pred vsem racunati s srednjim pridelkom. Vsled vročega in suhega vremena se je položaj sicer v zadnjip tednih kolikor toliko izboljšal, zlasti peronospora, znana strašna bolezen, se je deloma. zatrla, vendarpa vkljub temu ni stanje tako, kakor bi bilo želeti. Kakor poroBa ogrska agrarna korespondepca, je stanje po posameznih oficielnih poročilih1 sledeče: V budimpeStansk.em okraju bo dober sreden pridelek, Vinske cene se dvigajo. — Szekszardski okraj poroča o srednjem pridelku; jagode se razvijajo lepo. — Okraji: Pecs, Papa, Nyitra, Ballaszagiamard bodo imeli istotako srednjedobro vinsko letino. — Iz okrajev Tapolsca, Sopron in Požun poroBajo, da se je stanje znatno poboljšalo, tako, da je pricakovati srednji pridelek. — V Egru, Miskolczu, Beregszazu in Szatmarju je povzročila peronospora sicer dokaj škode, vendar se razvijajo vinogradi kolikor toliko povoljno, da se lahko upa na sreden pridelek, dočira je bil druga leta bogat pridelek zasiguran. — Poročila, ki so jih poslali okraji: Manes, Keczkemet, Szabadka in Magyenyed, pravijo, da se je stanje vsled ugpdnega vreniena znatno poboljšalo. Splošno se mora pričakovati srednjo vipsko letino. Poroeila, ki smo jih podali, so iz najbolj vinorodnih krajev, torej od tam, kjer so vsako leto lahko sigurpo ra&unali na bogato letino. V ostalih krajih je stanje jako slabo, tako, da se bodo samo dobri vinogradniki z letoSnjim pridelkom lahko postavili. Slabo Stanje letošnje vinske letine na Ogrskem si pač lahko vsak sam razlaga. V Avstriji bomo pa imeli sicer malo vina, ki bo pa tem boljše. Končen rezultat je tedaj sledeč: Ogrska se bo morala paB letos zadovoljiti ponekod z dobro srednjo letino, drugod pa s slabo trgatvijo; Avstrija pa, ki ne sloy,i kot vinorodna dežela tako zelo kot Ogrska, bo imela sicer malo manj, vendar pa boljšega vina. Zrakoplovstvo. Kolik.0 nese letanje po zraku? Doba velikih zračnih tekem je za letos pri kraju; velika darila in nagrade so razdeljena in cela vrsta drznih zračnih pionirjev, ki pred nekaj meseci niso imeli drugega kot dober kos poguma, so danes slavni in — imoviti. Pri nemškera obletu so razdelili med zmagovalce 530.000 kron, pri evropskem obletu 451.000 K. Z/a polet Pariz—Madrid in Pariz—Rim sta bili razpisani nagradi po 144.000 K. Glavni ,,dobitek." v zračni loteriji je zadel Beaumont (Bomon), ki je dobil tekom treh mesecev 490.000 K; na evropskem obletu je dobil 147,000 K, na angleškem 240.000 K in kot zmagovalec Pariz—Rim 93.000 K. Njegov najnevarnejši tekmec Vedrines je prejel okroglih 190.000 K. Na tretjem mestu je Garross s 144.000 K. Seveda ne ostanejo zrakoplovcem cele svote v žepu; navadno imajo s tovarnami letalnib. strojev pogodbe, da pripada polovico dobitkav tovarni, ki preskrbuje letalni stroj in motor. Svetovni viSdnski rekord. Iz Pariziaj poroBajo: Stotpik Fel|x je dosegel s svojim eroplanom viširtski rekord. Dvignil se je 3300 m visoko. Razgled po s^eta. S kolero si Je hotel pomagati. Nek delavec v Spljitu ni y,edel veB, kako naj uide živemu in urnemu jeziku svoje boljSe polovice. V skrajni sili si nekaj izmisli, kar naj bi mu vsaj za nekaj časa preskrbelo ljubi mir. Gre namrefc na policijo in pravi, da je o bolela njegova žena na koleri. Seveda je bilo talkoj vse po koncu, cesta, oziroma hi&a ,,bolnice" zastražena in vse varnostne naredbe strogo izvršene. Ko misija, obstojeBa iz zdravnikov in policije, je pa vdrla v označeno stanovanje in se nemalo zacudila, ko je našla, hudo ženo čilo in zdravo. Sedaj se je stvar za moža obrnila na slabo — sam je moral v luknjo; ni pa tudi s tem dosegel svoj namen: uiti ženskemu jeziku. Kako je bilo ž njim, ko je prišel zopet domov, o tem raolče viri. Požarl. Zua-čilna za vroBino je letoišnja grozna množina požarov. Dan na daji poroBa Casopisja o novih in celo velikih požarih. Požar v Franzensfeste ie skoraj zadušfin, Skoda znaša nad 2 milijona. kron. Listi so prinesli vest, da je slovaSka vas Priekopa>de polovice v plamenih. Zgorelo je mnogo živine. Požar traja naprej. — V Monakovem je pogoreto 21 hiš. 2ldovskl advokat pobegnH. Iz Lvova je pobegnil vi Amariko advokat di\ Lilien. Ukradel in poneveril je 1,000-000 K. Orjaško delo v New-Yorku. V New-Yorku so dne 1. t. m. pričeli orjaško delo. Ziačeli so namreč graditi podzemsko železniško mrežo v Letxington avienue. StroŠki za to orjaško delo so preračunjeni na 850 milijonov kron, a polože nad 140 milj traSnic. In ves ta podzemski železniški zistem izvršijo v 5 letib. Ker bo ve6 železniških tračnic teklo ena poleg ifruge, zato bodo mogli brzovlaki voziti s hitrostjo 45 kilometrov na uro. Vellka poneverienja v Zagrebu. Veliko senzacijo napravlja v Zagrebu slučaj bančnega uradnika Karola Hermainna, ki si je pred 14 dnevi končal v nekem zabavišču življenje. Zivel je kavalirsko in svojim prijateljem je pripovedoval, da je po svojem očetu podedoval 80.000 K, vsled 6esar je tii:ii izstopil iz službe pri prvi hrvaški hranilnici. Na njegov pogreb je iz Zemuna tudi prihitela njegova mati, ki je izjavila, ko je slišala o sinovi veliki defl&čini, da je to sama laž in da sin ničesar ni podedoval. Sedaj je bilo vsem takbj jasno, da je mogoče Hermanji denar ponejveril pri zavoichi, kjer je bil nastavljen. Hranilnica je rovidirala svoje knjige in našla, da ji je čez 132.000 K poneverjenib. Hermann je ponarejal vložne knjižiee starih vlagateljev ter dal potem denar po svojih znancih divigniti. T(ako je pri&el do svoje — ded&čine. Koliko požre zajec? Neki posestnik v Sleziji je napravil sledeči poskus: Vjel je živega poljskega zajca in ga krmil leto dni. Zajec je imel izboren tek in je pojedel na dan 4 libre sena, poldrugo libro pese in 1 liter mleka. Na podlagi teh podatkov je posestniic* izračunaJ, da požre v epem letu 1000 prostih zajcev na polju 1,460.000 liber sena, tedaj 14.600 centov, 547.000 liber pese, to je 15470 centov. V c&lem ted'aj potrebuje 100 zajcev 100 tovornih vagonov hrane na leto, vsak vagon po 200 centov. Bojza obstanek ovira prehitro ploditev zajcev. 24 milijonov kron za idejo! Tames Hodgkinson je iznašel nov način izdelovanja soli, ki bode povzročil v tej industriji pravo revolucijo. Hodgkinsonov stroj za kuhanje soli dbstoji iz treb pokritih in enega nepokritega kotla, katere pa ogreva en sam ogenj. Ognjišče je tako smotreno koni&truirano, da avtomati&no regulira prepih in moč ognja ter da se hkratu producirajo vse vrste soli in vee velikosti krijstalov. Pb starem načinu je bilo treba vj ta nam&n sedem ognjev. HodgkinsoPO" aparat prodiucira sol 'štiri do petkrat lažje kot prejšnji stroji ter požge samo četrti del premoga, ki so ga oni požgali; poleg tega izdeluje, kakor rečeno, vse vrste soli hkratu ter avtomatiBno izsiplje dogotovljeno sol iz ldbtlov. Ne zadnja in tudi ne najmanjša prednost novega stroja obstoji tudi v tem, da ne daje nika|k«ega dinia. Nek severoamerikiajn&ki konsorcij je kupil od Hoclgkinsona pravice njegove iznvjdbe za Zedinjene države; plačal mu je za nje 24 milijonov, kron na roko ter mu bode plaČeval poleg tega tudi provizije. Tvtdi Kanadska pacifiška železnica je že kupila pravice na novo iznajdbo, ker ima na svojih zemlji^iti veliko solin. Ni dvoma, da bo svojo iznajdbo prodal tudi doma na AngleSkem in v ostali Evropi. Koliko trosijo žene za obleko? V listu za angleške deklice (Girls Own Paper) piše Miss Emily Post o stroških aogleSkih žen za oble'ke ter pravi, da so izdatki za klobuke narasli v zadnjih letih za 600 odstotkov. Se nedavno je bilo vsaki ženi v takozvanj dobri družbi z dvema ali tremi klobuki na sezono ustreženo, dandanes jih mora ime«ti vsaj dvanajst. En klobuk z nojevim perjem stane do 1200 K, par 5reveljčkov 200 do 380 K, toaleta za v glediajišče, na ples ali v veBerno družbo, ki je stala nekdaj 1000 K, stane dandanes vsaj 2500 K itd. Zene srednjih let, ki so trosile kot deklice ali mlado poroBen© žene po 2400 K za obleke na leto, trosijo dandanes po 24.000 K ter Se vedno zdihujejo, da se ne morejo pošteno oblačiti. MUljonar ubil svojo ženo. Na jugu Zjedinienih držav je obdolžen milijonar Blatier, da je ubil svojo ženo, tudi milijonarko, s katero se je poročil pred dobrim letom. Blatier trdi, da on ni usmrtil svoje žene. Dobil je m:?rve6 že smrtno ranjeno ženo, poleg nje je pa stal človek s samrJkresom, ki je botel tudi njega usmrtiti. Njegovili klicev na pomoč ni nih6e 8ul, tako da je mogel morilec pobegniti. Policija Blatierju ne veruje, ker ima razmerje z nekto pevko, ki ga je silila, da naj se loči od svoje žene. Blatierja je policija že aretirala. Kdo je iznaš.el sladoled? Navada, v vročih poletnih mesecih uživati umetno ohlajene pijr^fie, ima svoj prvotni izvor v orijentu, kajti že stari Egipčani so imeli nava'do, najprej prekuhati pitno vodo ter jo potem v prstenih vrBib izpostaviti prepihu. — V Helladi so prinesli iz visokih gora sne,g v vT8ih ter ga shranjevali nepokvarjenega v podzemeljskih shrambah do vročega letnega časa. S pomočjo tega snega so hladili svoje vino, dokler ni došla iz Arabije Sega, zmeSiati z vodo soliter ter tako doseči iste učin« ke, kakor jih ima led. Ta skrivnost je bila znana tudi potujočira šarlatanom, ki so kazali v srednjem veJcu na semnjih svoje coprnije ter ^preminjali rudeče nno, to je barvano vo>to, v led, Pozneje je nekdo izpaSel tudi zmrzlino, sol zmešano s snejgom, s katero so narejali okusno ledeno limonado, ki je v 17. stoletju osregevala sladkosnedeže zahodnih dežel. Za iznajdbo sladoleda, (k1akorgnega vživamo dandanes, pa se imamo zahvaliti nekemu Prokopu Cultelli, ki je iznaŠel to krepčilo kot sln&Bičarski vaj&nec v Rimu. Sladoled je izpodrinil kmalu ohlajeno limona<do, ki je bila ko tedaj razvajenemu svetu edina to- lažba v pajsjib dneh. Cultelli je zapustil svojo domovino ter se naselil v Parizu, glavnem mestu tedanjega sveta. Tamkaj je odprl na najživahnejšem tr;gu, uasproti gledališBu, ,,Cafe Prokope", ter je kmalupostal bogat mož. Vsakdo je Jibtel pri njem poskusiti čudežni l»d, ki se tako lepo raztopi in je tako okusen. Odlični Parižani so se ravnotako drenjali okoli malih marmorna|ih mizic, kakor doSli tujci. Umni slaš<5ičar je znal svojo skrivnost desetletja prikrivati svetu. Se le nek njegov odpu^iben pomočnik jo je izdal in od tedaj se je sladoled razSSril po vsem Sirn,em svetu. Kollko se vari piva) v Avstriji. Po izkazih finančnega ministrstva se je zvarilo v Avstriji 1. 1910 v celem 20,753.841 hl piva broti 19,983.001 hl 1. 1909, torej za 762.840 hl več. Po posameznih kronovinali se porazdeli ta svota naslednje: Na Ce*%ko 9,783.700 hl, na Moravsko 1,805.460 bl, n,at Slezijo 614.850 hl, na^ Galicijo 1,437.419 hl, na Nižje-AMstrijsko 3,574.333 hl, na Zgornje-Avstrijsko 1,021.066 hl, na Solnograško 428.278 hl, na Stajersko 1,033.338 hl, na KoroŠk'o 230.577 hl, na Kranjsko 74.369 hl, na Primorsko 89.624 bl, na Tirolsko in Predarlsko 526.996 hl, na Bukovino 125.831 hl. Uvoženega je bilo iz inozemst|va leta 1910 skupno 601.053 bl proti (5(70.324 lil v letu 1909, torej leta 1910 za 30.729 hl ve6. — Te številke precej jasno govore. Ceška in Nižje-Avstrijska na primer varite na leto skupaj več piva kakor vse ostale avstrijske kronovine. Istota^o je v teb djveh deželah napredovala pivovarniška industrija za 635.444 hl, dočim so vse ostale avstrijske kronovine skupaj le za 127.396 hl. Jako značilen je ta izitfaz tudi na alpske kronovine. Vse, razven Stajerske, so namreč nazadovale. Stajerska je namreč zibelka pivovarniškega kartela, poici katerim so trpele ivse ostale kronovine. Blaznost na An1gle:Škem. Anglešika vlada je obelodanila v ,,BIue Book" članek o razvoju blaznosti ma( AngleSkem. Dočim se je sodilo, da bo znanost kolikor toliko uistavila napredovanje te grozne bolezni, vendar pa dokazujejo uradne Stevilke n.*sprotno, da temu ni tako. Od leta 1869 do danes je prebivalstvo narastlo za 64.6 odstotkov, toda blaznost je poskoSila za 150.4 odstotkov. Leta 1869 je prišlo na vsakih 10 tisoč prebivalcev 23 blaznih, doBim pride dandanes na vsakih 10.000 prebivaloev po 37 blaznih1. Vzrok temu je iskati v nezmernem uživanju alkobblnih pijaB! Nevaren oblsk. Neka družina v 'Amste/damu je pr&d nekaj dnevi vežerjala; na verandi, ki je bila v pritličju. Nenadoma je zaft)azila hil&na gospodinja, da ima desetletna hčerka opra\ati v kotu z nekim predmetom, ki g«, v terjii ni bilo mogoče dobro razločiti. Mislila je, da se igra deklica s psom, ki je stražil vrt in dvprišSe. Zival, ki se je pustila mirno gladiti od otroka, pa se je nenaidoma dkrenila, tako da so ostali postali pozorni nanjo. Ob enem sp zapazili nenavaden blesk v oBe.h' živali. Strah, ki se je polotil vseh, je> bil grozen. Zival je bil tiger, ki je stal pred njimi in ki se je pustil tak"o mirno gladiti od otroka. Niso verjeli svojim očem, toda ko so si ga natančneje ogle^dali, ni bilo nobenega dvoma ve5. 2enske so padle v omedlevico, mo^ki pa so se tiho zmuznili z v^erande, da ne bi zdražili tigra, poiskali vrvi ter ga zvezali ravno v trenutku, ko so se mu pričele oči skrivnostno bleščeti in se je pripravljal \ skoku. Zvezanega so prinesli tigra ,v varen lilev. In drugega dne so razglasili obisk nenavailnega gtosta, in javil se je kot njegov lastnik nek mornar, ki je pripeljal žival s svojega potovanja v inozemstvu. Se Ie pozno zveSer je opazil, da mu je u^el tiger iz kletke, bržkone da bi si ogledal ljudi in §ege na Holandskem. Lahko si predstavljamo strah, V katerem je blodil mornar ponofii okoli, dabi ujel begunca, ki bi bil v stanu povzročiti velikknisko nesreBo. Družina, ki jo je posetil nenav^dni gost, si je le težko opomogla od straKu. Najmanj je paS trpel vsled tega dogodka otrok, ki je ves večer gladil s svojimi nežnirai rokami kožo tigru in mu tako za Bas ukrotil besnost. Hmelj. Kakor zadnji teden prinašamo tudi danes poročilo žateSkega hmeljskega trga. PoroBilo je iz prvih dni tega meseca in pravi, da se je stanje bmelja res znatno poslabšalo. Trg se je razvil jako slabo. Cene so stale trdno. Zlasti radi ppmanjkan.ia lanskega hmelja se hmeljski trg ni mogel pdVoljno razvijati. Lr|nski letnik zateškega bmelja se je prodajal za 260 K od 50 kilogramov. Najvefi po^rai^evanja je za letnike iz leta 1909i in 1908, ki se plačujejo do 110 K od 50 kilogramov. S tujimi hmelj^kimi sortaini ni bilo velike kupčije. Dež, ki ga vsi hmeljairji že tako željno pričakujejo, je izostal, vsled česar se je stanje leto^njega hmelja znatno poslabšalo. Vendar pa se lahko u,pa še nai skorajšnji dež, ki bi hmeljskb stanje znatno povzdignil. Pri trnjjajoBi vroBini in suši pa bo stanje še slabSe, kakor je sedaj. Tekom ,priji'odnjih dni se bo začela hmeljska žetev posamič, v drugi polovici avgusta pa bo vetika žetev. Kiot novo blago je priSlH zadnje dni na zateški trg tudi množina 50 stotov ogrskega braelja, \\ se je cenil na 275 K od 50 kilogramov. Tiudi hmeljsko stanje drugih krajev je neverjetno slabo. Zlasti Amerika, ki je pri vaaki žetvi bi- la navajenat ražunati celo na izdaten izvoz hmelja,, bo letos pridelala komaj toliko, da ji Še za lastno potretoo ne bo zadostovalo. Kitajski pregovori. V svrho proučevanja du&ejvnega življenja kakega1 naruia nam služijo pred vsem pregovori. V naslednjem podamo cenjenim čitateljem zbirko kitajskih pregovorov: Kdor gleda v, solnce, mu blišfii, kdor posluša grom, ogluši. Sam sebe se najbolj boj; kajti ti si sarn sebi najhujši sovražnik. Zalostno je, 6e te kdo sovraži, še žalostnejše pa, ako te kdo zani&uje. PoŠtenost Ise postara, zabrbtnost pa že mlada umre. S svojimi željami ravnaj tako, kakor s evojimi otroci. Ravnih droves je vjeB, 'kakor ravniK ljudij. Nebesa ne ženejo nikogar ,v obupnost. V igri izgine razloBek med oSetom in sinom. Dobrim sosedom naj se da prednost pred od- daljenim sorodstvom. Ce je denarnica prazna, se vsakdo sramuje njene zaiiikerne zunanjosti. Povrni vsako darilo! Veliko veselja si lahko kupiš za ceno velikih bolefiin. Vstrajnost, izkušnja, pr&vidnost in upanje so Štirje glavni stebri našib. življenjskih vspebov. Dobrega vla0arja naj podložid ljubijo kot zimpko solnce in se ga naj boje kakor se boje poletnega solnca. Znanje difti bolj človeka, kot vse Sminlčanje. Boljše je bogastvo po uboštvu, takor revSčina po bogastvu. Denar se hitro izda, a težko pridobi. Brez velikih gora ni velikib dolin. Nebesa so že preskrbela, da dobi vsak svoj grob n,a zemlji. PojŠtenost je edini denar, ki yelja na| celem svetu. Jed premaga lakoto, učenje pa nevednost. S suhim prstom ne moreŠ vzdigniti soli. Vino razje Sreva, strast kosti. Od najverSjega vola zamoreši dobiti samo eno kožo. Kakor človeK je in pije, tak^en je njegov jezik. Ovca v tigrovi koži se še vedno boji volka. Tudi ob lepem vremen,u ne pozabi dežnika! Kdor kupuje, fiesar ne potrebjuje, bo kmalu potreboval, Besar ne more kupiti. Hočeš vedeti za pot, vprašaj one, ki hodijc po njem. Učenjaki govore o knjigali, mesarji o svinjah. Na potapljajoBega pe metaj kamenja! Ple>meniti mož zahteva od sebe veliko, prostak pa veliko od drugib. Najsrečnejša je ona hi&a, v kojo še nista1 stopila ne upnik, ne zdravnik. Imej prip/ravljeno rakevi in mož ti ne bode umrl. Naš Vsakdanji krub je Crdvisen od nebes. Denar odpre o6i i slepcu. Razdeljeno jabelko ima isti okus kakor celo. Iz irtdika ne boš nikdar dobil belega platna. Hočeš doseči veliko, poslužuj se malega. Z mnogimi ljudmi je dobro delati, kakor je z malo Ijudmi dobro jesti. Sapeke Steti je boljŠe, lca(kor si umiti obraz. (Sapeke so najmanjši kitajski bakreni novci. Kitajci so namreČ bolj materijalisti kot idealisti.) Najhujši Ijudje so dostikrat najboljši svetovalci. Ministri in p.oveljniki se ne 'dajo sejati. (?) Ce pogine zajec — žaluje lisica. Bogovi ne morejo pomagati onemu, ki pusti, da gre priložnost mimo njega. Ce pade drevo, izgine senca (to je: prilizovalci se umaknejo). Ce pad& drevo, bežijo opice. Domafii uBitelji naj ostajn:ejo doma. (Francos prajvi: ,„11 faut laweesont linge sale en fainile.") Shranjen denar okrajša čas, delo ga podaljša. V. življenju ti naj bo tuja sodnija, po smrti pa pekel. fJb To je torej majhna zbirka pristnili kitajskih pregovorov. Tuintam srečamo tudi kak svoj pregovor. To ravpo kaže, kako sliBno je ve5 ali manj naziranje tega ali onega naroda. Iz navedenih1 pregoyorov se da sklepati na marsikaj, kar oznaBuje boclisi notranje, bodisi zunanje življenje kitajskega naroda. Tako lahko pridemo na primer do tega, da so Kitajci jako irdani — lenobi, ker razni pregovori ista odobr:i(va.jo, kot pekako sredstvo, ki vpliva baje do brodejno na Človeka, ker ga reSi tega ali onega dela. Pregovore moramo na vsak način šteti med ljudsko slovstvo, ker jih je ljudstvo izumilo in iz svojega notranjpga in zunanjega živjjenja sklepalo. Hiša, ki je zbežala. V NewYorku Je naSel neki posojevalec denarja, da je brez sledu izginiia hiša, na katero je bil posodil denar. Le klet je našel &e na mestu. ZaBel je iskati ip je našel svojo hipoteBno lastnino na neki precej oddaljeni cesti, kako so jo valili proB. Posojevjalec Je zabranil, da bi valili hišo Se naprej. Odvesti hišo, lo je prav po amerikapski, Velikansko klanje. Blizu Hastingsa na Angleškem se je imelo te dni priBeti velikansko klanje,. Na nekaterih gospodarstvih je namreB izbruhnila slinovka in ministrstvo za poljedelstvo v Londonu je sklenilo, da se pokolje vse domače obolele živali.. Gre se za 2300 ova«, 86 goved in 4 praišiče, Mala armada klavcev je odšla iz Londona, da pokolje živali. Zaklane živali morajo takoj sežgati. Gospodarska poslopja obkoli moBna patrulja redarjev, da bodo zadrževali radovedneže. Ko pokoljejo ui sežgejo vse živali, bodo pastirje temeliito razkužili. Nevesta utonlla. Dne 3. avgusta okrog 3. ure popoldne se je v Rupi pri Mirnu na GoriŠk.em zgodila veiika nesreBa, HBerka tovarparja Jakila, Natalija, ki se je po kosilu okrog dveh šla kopat v, Vipayp, je zaŠla v vrtinec ter utonila. Bliskoma se je raznesla ta vest po Gorici. — Iz Mirna se Še poroBa: Ob 2. uri in 5 minut popoldne je bila Natalija Še pred vrati domaBe hiSe. Nato se je šla kopat s svojo mlajšo sestrico Miliaelo, Pri kopanju zaButi mlajša, da jo jao6e Natalija zgrabiti za nogo, kar pa je smatrala za &alo.. Ko jo lioBe v drugiB zgrabiti za nogo, se deklica prestraši, zleze na breg, pogleda, a Natalije pi bilo veB. Zašla je v prav tam nabajajoBi se vrtinec, ki jo je potegnil na dno. Reševalna dela so se takoj priSela, a potegnili so jo na suho še-le Bez pet Betrt ure, ko je bilo vsako življenje izkljuBeno. Pogreb je bil istega dne ob %7.. uri zvečer. Pokojnica Natalija Jakil je bila stara 23 let in je bila nevesta. Septembra meseoa se je imela vršiti poroka z odvetnišklm kopcipijentom dr. IrgoliB. — To je huda nesreBa in straŠen udarec za družino, ki jo mora radi tega vsak obžalovati.. AvtomobU zgorel na cesti. V Betrtek je v Fendigasse na Dunaju poBil v avtomobilu rezervoar in je iz njega tekel bencin. Na klice ljudi je Šofer svoj voz takoj ustavil in opozoril obBinstvo, da naj ne odmetava goreBih cigaret. Vzllc svarilu je 171eten fant vrgel živo cigareto in bencin se je vnel. Naenkrat je bil ves avtomobil v plamenu in sredi ceste popolnoma zgorel. Skoda znaša okoli 14.000 K. Fapt, ki je povzroBil ogenj, je zbežal brez sledu. 600 otrok ponesrecilo. Iz Londona poroBajo: Grozna nevihta je razdejala v walthamski opatiji (grolija Essex) poslopje, v katerem je bila nastanjena poČitniŠka kolonija šolskib. otrok. Ko se je nevihta polegla, so izvlekli iz razvalin 600 otrok in nekaj žen, ki so bili vsi veB ali manj poškodovani. Otrok se je polastilo velik.o razburjenje in pretresljivo je bilo njihovo klicanje po materah, ki so tavale okrog in iskale svoje ljubljepce, Nekatere žene so iz strahu osivele in mnogo otrok, ki so bili reišeni, je pobegnilo v okolico, Nevarne ose. V schoneberškem parku pri Berolinu se je igralo veB otroBiBev; med njimi tudi poldrugoletna Ana Fener, ki je drezala s šibico v bližnje osje gnezdo. Naenkrat se je pojavil velik roj osal ki so se v s.ViOji togoti zakadile med otroke ter jih grozno opikale. Na krik otrok so prišli ljudje, ki so metali na nje obleko, pesek in blato. Najhuje je bila pa okjana Ana Fener, kl so jo morali prepeljati v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da so bili nekateri otroci opikani po SOkrat. Gnezdo je potem Ui"iBiIa požarna bramba, ki ga je polila s petrolejem iu zažgala. Narodno gospodarstvo. Bogatl žitni pridelki se po dosedanjib izkušnjah v poljedelstvu lahko le dosežejo s porabo fosforjevega kislikovega gnojila. Za zimske setve se je pri tem najbolj obnesla tomaževa moka kot najcenejše gnojilo. Zahlevati sepamoraizreBnotomaževamoka,,Sternmarke", katora je zajamBena pred poparejevanjein. Množijo se razne nalezljive bolezni, ker se večina družin ne briga za desinfekcijo bolpikove postelje. — IzŠla je zanimiva in pouBna knjiga o ,,,Zdravju in desinfekci|i"; knjiga podaja vsa pojasnila, kako se naj vrši dešinfekcija v vseh sluBajih bolezni v hiši. Pošljem takoj vsakemu na željo k^iigo brezplaBno in. brez poStnine. A. C. Hubmann, Dunaj, Petrascbgasse Bogatl žltni pridelkl se po dosedanjih izkušnjah v poljedelstvu lahko le dosežejo s porabo foslorjevega kislikovega gnojila. Za zimske setve se je pri tem najbolj obnesla tomaževa moka kot najcenejše gnojilo. Zahtevati se pa mora izrecno tomaževa moka ,,Sternmarke", katera je zajam&ena pred ponarejanjem. TečaJ za drenažiranie v svrho vzgoje praktiBnih preddelavcev po poklicu je sklenil prirediti deželni odbor od 18. do 24. septembra t. 1. V svrho pospeševanja tega teBaja se bo razdelilo 10 ustanov po 20 kTon raed rev,ne udeležepce teBaja. — NatanBneje v inseratnem delu. V zadniem času so pri&li v umnem gospodarstvu do splošnega prepriBanja, da je jako umestno, da se zimske setve moBno pognoje s Tomaževo moko, in Be je potreba, tudi s kalijem. S tem se ne doseže sanio dobra žetev in mnogo slame, ainpalk Se tudi v poslednjih lotih dobfo raste detelja.