St. 99. V Mariboru, vtorek 27. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po poŠti prejemati, za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold , 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od »jetiristopno petit-TTSto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. č,s so dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo tVankirati. —■ Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O D r a v n i b t v o. na_ katero naj so blagovolijo posiiiati naročnine, reklamacijo, oznamin. r. i. administrativne reči. je v tiskamiei: F. Skaza in dr., v koroški uiiei hisn. št. 229 Mnifto Inritro „Narodna Marna" v T_-JiVbljo.«i. Vis C k. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom dne" 21. julija t. L, Štev. 5102, privolila osnovalnemu odboru ustanoviti del-uiško društvo „Narodna tiskarna" s sedežem v Ljubljani ter potrdila društvena pravila. Po §. fJ, teb pravil oskrbuje opravila v imenu podpiscev delnic do konstituiranja društva osnovalni odbor; društvo pa se konstituira v ustanavljaj ocem občnem zboru, Osnovalni odbor tedaj sklicuje vse pod-pisce delnic „Narodne tiskarne14 k ustaiiavljajočcmu občnemu zboru • kteri bo 14. dan septembra 1.1. ob 4ih popoldne v prostorih „Narodne tiskarne" v „Hotel Europa4' na celovški cesti v Ljubljani. Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo o delovanji osnovalnega odbora. 2. Volitev dveli delničarjev, da podpišeta zapisnik občnega zbora, in dveh skruti-natorjev. 3. Volitev upravnega odtrora 15 udov na tri leta. 4. Volitev preglcdovalnega odseka 5 ndov na eno leto. Po §. lo. dr. pr. daje vsaka delnica lastniku pravico na en glas v obenem zboru. Kdor sam ne glasuje, sme pooblastiti riru-zega delničarja; vendar nobeden delničar ne more imeti več ko 20 glasov, niti na podlagi svojih delnic, niti ko pooblaščenec drugih delničarjev. Žene sinejo glasovati po pooblaščencih, oskrbovanci in juristične osobe po svojih postavnih, oziroma pravilno postavljenih zastopnikih, če ti tudi sami niso delničarji. Ker pred konstituiranjem društva delnice, oziroma začasni listi ne morejo izdavati se, dobil bo vsak delničar, ki je vsaj prvi obrok na svoje delnice že vplačal, od osnovalnega Listek. I*<»tTi*«rt> ■•»■itr-n, I'reratlovi^a. „Dan za dnevom tako gine, Uotajnl nam život, prvi, I poslednji dok uemino 1 smrt reče: lahko noć." Tako je pel pesnik, koji ni j več med živimi. Dan za dnevom je tudi njemu minol, dok mu v precejšnji starosti nijso Parcc s škarjami zaškrip-nile. Zapustil nas je eden onih hrvatskih lirikov, kojib javila tako krasno popevajo domorodno ljubav, odslovil se je od nas pesnik „Putnika", ki je in bode marsikteremu odpadeneu krvco vzdr-mal — umrl je Peter Prcradovič. Plučua bolezen ga jo stila, danes smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Na katalalku v kapelici vojaške bolnice leže telesni ostanki v kramio generalsko uniformo zakriti. Kako malo pač se strinja ta obleka s Brecm, odbora legitimacijo, ki mu daje pravico glasiti se pri občnem zboru in toliko glasov oddajati, kolikor zastopa delnic. Kdor sc hoče udeležiti občnega zbora, mora pri vstopa pokazati to legitimaciju. V Ljubljani 2IJ. dan avgusta 18 72. OsnoralDi odbor delniškega društva „Narodna tiskarna". Dr. Ji. Ku#la*r. I*«"t«*r «-ra«w«*III. Dr. JI. Vošnjak. Ilt'Ift-rtiflMk&a |ilMin». V lici grad u 21. avgusta. 1. Včeraj nas je pripeljal parobrod od Osjeka do sem. Potovanje od Osjeka do Kelgrada, kakor tudi od Zagreba preko Žakauja črez Magjarsko do Osjeka spada v listek „Slov. Naroda", ki ga bode tudi prinesel, ako bog da dobre volje in zdravja. Tu hočem za zdaj bralcem „Slov. Naroda" samo one stvari popisati, katere so ali politične ali pa vsaj spadajo pod one karakteristične manjše prikazni, ki politično stanje iu mišljenje osvetljujejo. Izmed Slovencev, kolikor zdaj vidim in vem (baš pred početkom glavne svečanosti) ni j še sem nobeden več prišel razen pisatelja teh vrst in enega mladega trgovca g. P. i/. Zidanega mosta. Kamor sem dozdaj prišel in s komur sem tukaj govoril (in imel sem srečo govoriti včeraj in denes že s precejšnim številom literarno in politično znamenitih mož), povsod se obžaluje, da slovenskih mož nij več prišlo. Jaz sem zagovarjal in izgovarjal (celo nevajaje ,,Noviško" argumentacijo od „togao praetextae"), ali reklo sc mi jc to, kar sem že jaz v svojem optimizmu prej rekel: da bi bil vsak z veseljem in gostoljubno sprejet kot Slovenec, in da nij baš treba čakati na vabila. In to je res. Midva Slovenca (dasi ne aspiri-rava nič oblastno »zastopati", ker sva sc napravila na pot v jugoslovanski Uerliu : jaz kot radoveden in radopiscu novinar, kateri ima iz samo-vida mnogo na mestu učiti se, moj tovariš kot pa-trijotičen tourist) midva, pravim, sva bila prav prijazno sprejeta. S parobroda stopivša so naju in Hrvate, s katerimi smo se na potu sešli iu sezna- ki jc nedavno še pod njo bilo, nežno čutilo gorje in veselje sočlovekov, kako malo se uri zde mrtvecu prikladni znaki na prsili, ki pravijo, daje sočloveke moril in moriti dal! „Bratiimka sloga, blažen a zvanja. Malo po malo smutnje razganja. Omraze nehna, gnjev se ra/.tapije. Svuda v krvi žive mi kaplje, ljubav počimlje vladat nad svima ljubicah bratskih svuda već Ima." Ne morem lebko verjeti, da je to pel oni, kateri je, kakor pravi napis pri njegovih nogah, „Gcueralmajor—lirigadier itd." Kot generala Ve bodo rojaki pač kmalu pozabili, a ohranili bodo v spominu pevca, ki jim tako milo srce boža. ., Tretja čaša svitu živućim, Koji uvok srcem vrućim Za dom i za narod rade Da drug život 1'og mi dado." Zapustiti Te moram, dragi pevce! Uohen poje, orožje žvenketa , konjiki ropotajo prijezdijo, srebrne zvezde se blišče, zelena peresa vihrajo. Zaprli so mrtvega pevca v trugo, zvonček nad kapelico žalno zapoje, venci preobložena truga nili, sprejeli odborniki slavnostnega komiteja. Od-davši v koraitejskem burean-u svoje pohodne karte, opredeljeno je nama kakor drugim bilo stanovanje v privatni hiši, ker v gostilnah jc že prepolno in — tudi od straha drago, kakor sem pozneje cul. Naroda je bilo na obali ogromna množica zbranega. Pričakovali so Kicgerja, da pride z istim parobrodom. Pričakovali so ga tudi kasneje vselej kadar je imel kak parobrod priti. A dozdaj ga še nij. Ne vem kako, včeraj na večer se jc bil raznesel glas, da jc prišel do Zemuna, tam pa ga avstrijska mejna policija naprej nij pustila. Dcnes je že znano, da ga v Zemunu nij bilo. Ona govorica se je bila po llclgradu raznesla menda vsled tega, ker je v Zemunu strašno Šikaniranje zarad potnega lista. Kdor nema čisto rednega ,.pasuša" za Srbijo, tega potirajo policaji avstrijski z ladje na suho. Prigodilo sc jc to kacim štirim gospodom, našim sopotnikom, katerim so avstrijski žandarmi na ta način pred nosom duri v Belgrad zaprli. Za to pa jc po Bel-gradu velik srd na Magjarc in avstrijsko vlado. Ta srditost je tem večja odkar se je izvedelo, da jo avstrijska vlada prepovedala korporacijam udeležiti se svečanosti objavljenja polnoletnosti srbskega kneza. Da se k Kicgcrju vrnem, povem še da bi menda izmed vseb gostov, ki bi prišli, nobeden popularnejši ne bil nego on, ako bi prišel, ali ako pride nocoj ali jutri. Povprašujejo se meščani le: rje-li Kicgcr došao ?" Izmed Cehov jc dozdaj tu baje (videl ga še nijsem) urednik „Pokroka". Druge novine BO tudi zastopane. Za hrvatski „Obzorujc tu njegov drugi Urednik g. Božič, za „Vjenac" urednik dr. Markov i č, za „Vaterland" (in morda druge nemške novine) dr. Jordan, nekdanje „ZukuntV i/riatclj. Za judovsko-nemške novine je došlo baje več poročevalcev, kateri pa nemajo vstopa pri narodnih krogih, silijo sc torej po vseb kotih iu posluškc-vavajo ter izpraševajo s pravo judovsko nesram-uostjo, katere mi drugi (morda na svojo škodo V) nemarno, ter kombinirajo ne vprašaje, če se tudi včasi zlažejo. Zc parobrod, s katerim smo se mi vozili, jc bil natlačen potnikov, ki so se vozili v Belgrad« Tu smo našli po ulicah žc v torek med šetalo i mnogo obrazov, katerim se je poznalo, da so ino- pride na vidilo, denejo jo na krasni vojaškimi emblemi okiučani mrtvaški voz, šest črnih konj potegne in med srce pretresajočimi zvuki Heetho-venove popotnice gre sprevod proti Matzleinsdorf-kemu mirodvoru. Na čelu generalov spremljal je umrlega ujegov rojak, dunajski zapovedni general Maroičić — zdelo sc mi je, da mu velika tožnost gleda iz marcijalnega lica, da žaluje ne samo za hrabrim vojakom, nego tudi za domorodnim Hrvatom ! V drugem spremstvu vidil sem tam pa tam narodno našo suknjo iti slišal hrvatske glasove. Pot do inirodvora jo bila dolga in le malo prvotnega spremstva je do tja vztrajalo. Zagromi iz pušek, zagromi iz topov — in pogreznilo se je truplo dražega pesnika, kojemu se nijso uresničile po vsem njegove lepe besede: „('rimi opet svoje deto, Primi, vek će tvoj«; biti, ljubit' tebe svako doba, U svom p (»Iju daj mu groba, Svojim cvetjem grob mu kiti i* Na L) u naj i 21. avgusta. stranci. Največ je, to se ve da. Srbov iz vseh krajev zunaj Srbije. Vse ulice so bile že včeraj v torek okinčane. Na vsaki hiši in koči vihrajo zastave, same narodne trobojnice. l'o ulicah, koder bode jutri slavnosten sprevod mladega „knjaza", narejeni so slavoloki I pomenljivimi napisi, po knjigarnicah so na razgled izpostavljene slike srbskega junaštva in srbske slave; med temi pozornost mimo-gredočih posebno na sebe vleče nova krasna slika, ki predstavlja v sredi mladega knjaza Milana, vodećega srbske junake pod zastavo, na kateri je zapisano „ujedinjenje celoga Srbstva", v boj proti turškemu zmaju. Dencs je število prihodnikov še več naraslo in TSftk parobrod privaža nove množice, lielgrad nij le nikdar toliko prazničnega ljudstva v svoji sredi videl. ko zdaj. Po vseh ulicah se vlečejo gori in doli cele procesije šetalcev, namešeuo in pisano. Tu tropa junaških postav srbskih kmetov v originalni opravi s širocimi hlačami, srebrom ovezeno obleko in rudeČo, cofasto kapo; tam inteligentno - lični narodni vojuiki, tu tropa krasnih devojk (o katerih naj bode — da si jc stvar nepolitična — hitro in mimogrede mladim Slovencem povedano, da krasnejših nijsem še nikoli nikjer na svetu videl). Ako jutri dežja ne bode, česar se bojimo, bode eden najpomcnljivcjih dni, tem bolj, ker Srbija in z njo jugoslovanstvo pričakuje — in kakor mi najpametnejši srbski možje trdijo z opravičenjem pričakuje — od pojutranjem pol-noletucga knjaza Milana početek velike bodočnosti, katere ta krasna zemlja in ta tako nadarjeni narod zaslužuje. O tem pa obširneje v enem naslednjih pisem. Ravno končuje ta v naglici pisan list, izve-dam, da je bil ruski poslanec knez Dolgo-r u k i , potovaje v lielgrad od avstrijske politične oblasti strašno razžaljen v Zemunu. Da si je potoval, ne ineognito, nego kot oficijelni zastopnik ruskega carja, tirjali so od njega pas. Pokazal jim je svojo akreditivo in ko so mu jo nazaj dali, ne da bi ga mogli dati na „šubu v „svetu Rus", povedal jim je resnico, rekoč razumljivo švabsko : rdas ist uuvcrschammt." Druga stvar, katero od druge najzanesljivejše strani izvedam baŠ pred odposlatijem pisma, je, da jc italijanski kralj podelil knjazu Milanu orden sv. Mavrici ja z željo, da bi srbski knez in narod v prijateljskih razmerah ostal s kraljem in narodom italijanskim. Ta zadnji pristavek (Čital sem francoski original ali prepisati si ga nijsem utegnil) ka/.c, da hoče biti Italija jugoslovanski, posebno srbski politiki narodnega zedn-jenja prijazna — kar je jako važno. To demeu-tira nekoliko one bojazni naše, da bi Italija utegnila v zvezi s Prosijo magjaisko-nemško Avstrijo itd. proti vsemu Slovanstvu postopati, kar gotovo nij v njeni koristi. 24. t. m. doŠcl je uredu, telegram : rSvečauost ispala veličastno. Danes (23. avg.) smo bili slovanski gosti na avdijenciji in kosilu pri knezu. Jurčič pozdravil kneza v imenu Slovencev. Do sem gredo izvirna poročila uredništvu. O s v c č a d o s t i h v B e 1 g r a d u leži pred nami cel sklad gradiva. Posamcsnosti o tej stvari prepuščamo daljšim izvirnim poročilom in podajamo tu samo glavne stvari. Belgrad - ki „Vidov danu je prinesel dan pred početkom slavnosti na čelu vročo dobrodošlico vsem slovanskim in ne-slovanskim gostom. Na dan slavuosti je izšel ta list slovanskimi barvami obrobljen in pozdravil na prvem mestu kneza Milana. potem objavil celo knezovo proklamacijo (katera je našim bralcem v glavnih potezih znana) in med „beogradskimi novostmi" čitamo v njem: „Sinoć (21. t. m.) ob sedmih so oglasili topovi začetek slavnosti. Radosti, v kateri je vsako srce ta mah zaigralo , ne more nobeno pero popisati. Radost ta je našla izraz, ko je bakljada šla pozdravit Nj. Svetlost. Duše žive v Belgradu nij bilo, ki nij bila na nogah. Dolgo, koje bakljada že bila pri kraji, je še ljudstvo ulice polnilo. Radostnim vsklikom nij bilo kraja. V tem trenutku (22. t. m. zjutraj) se je nebrojna množica že zbrala , da kneza pri hodu v cerkev pozdravi. Devet bataljonov stoji uparadjenih. 101 top pozdravlja proklamacijo. Na vseh oglih, kjer je proklamacija prilepljena, je strašna gnječa in po vsem mestu sliši se samo eden vsklik: „Živio knez Milan!" Po drugih virih poročamo dalje: Ob devetih je napravila vojska špalir od knezove palače do cerkve, kamor je knez gromovitim! „Živio" nuzdravljeu proti desetim došcl. V cerkvi ga je čakal diplomatični zbor, lastni poslanci in nebrojna muožica. Regenti in pobočniki so ga spremili v cerkev , kjer je na \ desno stran al ta rja stopil. V pol ure je opravil metropolit cerkvene obrede in z isto navdušenostjo povsod pozdravljen, vrne sc knez v palačo. Tam sprejemlje deputacije. Zastopnik britanski ga pozdravi v imenu diplomatičnega zbora. — Popoldne (22.) je dala občina belgradska vsem gostom obed. Bilo jih je nad 200. Prvo napitnico je govoril nek belgradski meščan knezu Milanu. Vaclik iz Pctrograda, napije blagom srbskega naroda, (rjorgjevič regentom. Napivali so dalje slovanski federaciji na podlagi ravnopravnosti, tujim gostom; Francoz Orignan pije na svobodo Slovanstva in francoske republike, zastopnik Bukurešta pije na blagor lielgrada, nek Jugoslovan na osvobojenjc Bosne, drug Jugoslovan na zdravje onega junaka, ki se prvi odiči pri osvobojen ji Bosne, nek Ceh nazdravlja vzajemnosti Čehov in Srbov. — Ob sedmih zv.čer so začeli mesto razsvetljevati, potem je bila slavnostna predstava v gledišči, kjer je bil knez Milan z brezkončnimi klici „Živio!" sprejet. — 23. t. m. dopoldne bilo jc ogledovanje vojske, potem jc knez tujce sprejel (tega se tiče naš gornji telegram) in je povabil na obed v dvornem parku. Pri obedu so bili nazoči: knez Milan, ministri, senatorji, gostje domači in tuji, civilni in vojaški dostojniki. Narodna in vojaška godba je igrala. Napil je najprej Ju-kasauovič iz lielgrada knezu, knez napije narodu srbskemu in milim gostom, zastopnik Bukurešta Belgradu in knezu, Čeh Cerny želi Srbom, da bi bil knez Milan junak kakor Kraljevič Marko, zakonodavce kakor Dušan, vladar kakor Mihail. Zvečer je bila narodna zabava v parku TopČideru, potem gledišče o Kraljeviču Marku, na zadnje koncert in bal. i___ . • Dopisi. 1% Tr»tti 24. avgusta. |Izv. dop.j Z radostjo pozdravljamo Slovani na obalih jadranskega morja vstolovanjc kneza Milana Obrenoviča IV., glavarja junaških naših bratov Srbov in upamo, da bode enako kakor njegovi očetje nosil prapor svobode zlate in skibel po svoji svečaui obljubi za blagor naroda. Srbija jc sicer mala, ali jaka, krepka tako, da s pravico vzbuja zavid Magjarov, ki se smešne delajo pred celim svetom, ko na eni strani svoj Magvarorszag kot prvo državo na svetu opisujejo, na drugi strani pa tak malenkosten strah pred Slovani kažejo. Sicer se enako smešno kaže tudi Oislnjtauija, kar tu v Trstu večkrat (»pazitjem. Ako so sem kak Črnogorec ali Bokez prikaže, so Špiceljui vedno za njegovimi petami. Nedavno sta bila tukaj dva Bokoza, ki sta o zadnjoj ustaji ob vse premoženje prišla. Policija je oba siromaka vedno skrivajo Opazovala iu ko sta odpotovala v Ljubljano, biž seje tja telcgrafiralo, naj pazijo na nesrečneža. Za Bokczi policija vedno suče, pruskih in italijanskih ogleduhov in agitatorjev pa ueče poznati , dasiravno sc jih mnogo z raznimi knjigami in kartami po tržaški okolici klati, kjer delujejo za svoje gospode. Naše mestno starešinstvo jc tirjalo od Ro-janske čitalnice, kakor sem o svojem Času poročal, z italijanskim dopisom statistiko zadnjih dveh let. RojansUa čitaluica se za ponovito poslani italijanski ukaz nij meni a in že sc jc zarad tega govorilo, da hoče magistrat čitalnico razpustiti. Sedaj pa so si mestni očetje premislili in Rojansko čital- nico v miru pustili. Seveda jim čitalnica na o-menjeni italijanski dopis nij nikakoršne statistike podala. H. septembra ima Uojanska čitalnica občni zbor, v katerem bodeta tajnik in denarničar vsak svoje poročilo podajala; potem bode volitev no vega odbora. Naj se vsi udje udeleže in ako jc kdo zadržan, naj pooblastilo pošlje. Folitifciii razgled. Razvcn raznih svečanosti v Belgradu imamo glede Srbije omeniti poročilo regentov, ktero so knezu izročili o svojej štiriletnej vladi. V njem je ob enem izražen bodoči Hrbski vladni pro gram, ker bode v Srbiji način vladanja isti ostal z edinim razločkom, da ne bodeta Ristič in Blaz uavac več kot regenta, nego kot ministra na čelu uprave stala. Porodilo regentov pravi, da jim je bila po umoru kneza Mihaila prva skrb napraviti red in mir v deželi in Utrditi dinastijo Obrenovi-čev. Poprejšnjo pomanjkljivo ustavo so popravili po načelu: rNič o narodu brez naroda!" Nova ustava dela ministre odgovorne iu deli zakonodavstvo med knezom in narodno skupščino. Knezu stoji senat na strani. Naštete so potem razne od regentov ustvarjene postave: volilni red, tiskovna postava, pofltava o skupščini itd. Nadalje govori poročilo o reformah v srbski vojski in potem pravi, da so regenti imeli vedno pred očmi bolj no-tran j o ko z u n a n j o politiko, da so pred vsem skrbeli za notranjo konsolidacijo, da ima dežela enkrat znotraj svobodo in moč. Ustvarila se jc lastna srbska pošta, skrbelo se je za železnice. Proti koncu izrekajo regenti, da so izpolnili svojo dolžnost in da izročujejo knezu deželo politično novovredjeno, vojaško krepko in fi-nancijalno boljo ko kedaj. — Z mirno vestjo res prepuščajo regenti Blaznavac, Ristič in Oavrilovič knezu Milanu Srbijo, kajti prerodih so jo vso in z zlatimi črkami bode srbska zgodovina njih imena v svoje letnike zapisala. Kadar praškim dopisnikom ministersko-judovskih časopisov gradiva zmanjka, pošljejo med svet novost, da hočejo Cehi popustiti pasivni u p o r. Že večkrat smo o tem govorili in stoprv onokrat navedli organ Riegerjev „Pokrok",ki pravi, da česka opozicija sedaj neče stopiti v aktivno protivnost proti vladi. To je bil glas vodilnega češkega lista in hi bil moral vendar podučiti usta-voverce o glavnem pomeru deklarantov. Pa nij jih. Precej po omenjeni izjavi ,,Pokroka" so zopet praški telegrami v dunajskih listih ustavoveruc barve poročali, da „MladoČehi", katerih organ so ,,Narodni Listv", zahtevajo, da česki poslanci v deželni zbor vstopijo. Na to odgovarjajo ,,Nar. Listv" : rNc vemo, zakaj si gospodje na Dunaji vzlasti v poslednjih dneh tako čudno našo glavo lomijo. Zagotovljamo jc, da nam še v glavo nij padlo sedaj o tej stvari premišljevati". To bode vendar ustavovercem razjasnilo, da se niti od „starih" niti od „mladih" Čehov ne-inajo nadejati, tla bi stopili v aktivni upor in tako ustavovercem dali priliko morebiti trditi, da priznavajo Čehi potrebo, „po ustavnem pota" svoje tirjatve do veljave spraviti. Zakaj se Lonyay tako marljivo potegoval za ltaucha — poročali smo o svojem času, da je sodnijska pisma o pravdah Rauchovih proti hrvatskim narodnjakom Lonyay dal „dvema pravo-slovcema pregledati, katera sta našla, da iz njih nij dokazana Rauchova krivda v lonjsko-poljski stvari"—vzrok tedaj, zakaj Lonvav Raucha tako brani, postaje zdaj jasen, kajti vsi ogerski časopisi Donvava dolže, da sc je na kvar državi krivično obogatil z Judom Levay-jcm in še drugimi „dragi mi" služabniki ogerske države. Levica v ogerskem zboru je za to sklenila, Lonyay-a „zarad neopravičljivega gospodarjenja z državnim premoženjem iu kreditom" v obtožni stan dati. Razne stvari. * (Slovensko pisateljsko društvo.) Na novo ko društvu pristopili: kot u stanovnika gg. dr. Srebre in Ivan Tanšek v Brežicah j kot društveniki gg. dr. A. Grcgoric. dr. J. Ploj, J. Ev. Robič, učitelj mestne šole, Jož. Žitek. profesor na realni gimnaziji, Andr. Jurca, trgovec, vsi v Ptuji. Gg. dr. Razlag in dr. Vošnjak stopila sta izmed pravih udov med n s t a n o v n i k c. * (Realna gimnazija v Kranj i.) Došel nam je „letnik c. kr. realne gimnazije v Krauji za šolsko leto 18724 — slovenski program edine čisto slovenske srednje šole na Slovenskem. Med vsemi programi, kar jih imamo sedaj v rokah od gimnazij in realk na Slovenskem za minolo šolsko leto, odlikuje se letnik iz Kranja edini s slovenskim spisom od prof. M. Žolgarja: rRazličnosti v slovenskem ljudskem jeziku." Razen tega nam pove letnik, da je realna gimnazija v Kranji imela vkup 10 učiteljev in v štirih razredih na koncu leta 69 učencev, po narodnosti 07 Slovencev in 2 Nemca. * (L. pl. Gariboldi in „Figaro".) Dunajski šaljivi list rFigaro" piše našim bralcem že dosti znanemu sovražniku slovenskega šolstva Ga-riboldiju: ,,Noge ima človek, da hodi, vrat in hrbet, da nosi, in roke, da moli, mislite Vi. Čemu pa ima človek glavo, tega se kaže da ne veste i u tega Vam kot direktorju učiteljskega izobraže vališča tudi nikakor n\j treba vedeti; najbolje bi torej bilo za učiteljsko izobraževališče, ako bi prav brž svoje noge najpravilnejše porabili." Iz prvega „Figarovega" stavka je razumljivo, da „Figaro" Gariboldiju svetuje, naj — gre. Gotovo bi se malo Slovencev za njim jokulo * (Nova knjiga.) Iz Celovca smo ravnokar dobili knjižico z naslovom: ,,Nova ni etri ona mera. Slovenskemu ljudstvu v poduk.''' Vzrok nastanka in namen te knjige je izrečen v uvodu s tcmi-le besedami: „Kcr bo metrična mera vsled nove postave od 23, julija 1871, od leta 1870 naprej na Avstrijskem ediuo*voljavna mera, ka tera se smo tudi že prihodnje t. j. 1873. leto rabiti — podamo tu našim rojakom kratek poduk o njej, da sc zamore vsakteri ž njo seznaniti ter si pri svojih opravkih pomagati.'' Knjižica, lično natisnena v tiskarnici družbe sv. Mohora, velja 10 kr. in bodo gotovo vsakemu Slovencu, ki potrebuje poduka o uovej meri, jako ustregla. * (,,Va t .',r 1 a n d")Jprinaša i iz Ljubljane od 21. t. m. dopis, kteri sumnjiči mlade Slovence in ki zvito zakriva snico računajoč ne nevednost zu-najnih ljudi o j ravih slovenskih razmerah v Ljubljani. Naj se torej dopisnik jasno izrazi in mi smo pripravljeni na jasen odgovor, ker res ročka hodi toliko časa k studencu, dokler sc sama ne stere. Nam nij nobeden ..mladi" znan, ki bi hrepenel po visokih službah, pač pa nam jo znano, da jo naš ljubeznjivi, do svoje inožke dobe bivši German dr. Gosta s pritiklino vred bil zbolel, ker lani nij bil on, ampak nek Slovence imenovan za deželnega glavarja; pozneje pa so se hotele vse strune napeti, da se vsede na stol deželnega predsednika, ko se odrine VVurzbach. Ako je treba, borno še jasuiše govorili. Ker nam drug nij znan, ki bi hrepenel po visokih službah, ta pa ne spada k „ml ud o s 1 o v c n s k i" stranki, ki bi se za tako čast gotovo najodločniše zahvalila, moramo torej dopisnikovo sumnjičenje vrniti ,.starim." Tudi nam nobeden razkolnik (,,dissidcnt") narodnega kluba nij znan, kajti tisti, ki se jo bil z ucktcrinii spri zavoljo nekih sebičnosti ,,starih'', nij bil v zad njem zasedanji sond narodnega kluba in pri no bencin posvetovanji tega. Govorite torej jasno, če imate mirno vest, sicer bomo mi to storili, saj zadosti dolgo Slovence tuji odpadniki že za nos vodijo, da bi dosegli visoke službe in železniške koncesije. * (Ravnopravnost na M o r a v s k e m.) Na Moravskom je pol milijona Nemcev in Židov in eden in pol milijona Cehoslovanov, torej je Mo trti no nemška. Na Moravskem se ima sedaj ustanoviti šest učiteljskih pripravnišč in kljubu temu, da so tri četrtine Moravanov Cehi. učilo se bode samo na polovici pripravnišč t. j. na treh, v češkem jeziku. Sicer pa je ustanovljenje treh čeških in treh nemških učiteljskih pripravnišč stoprv samo skleneno; oživotvoriti pa se ima samo eno česko prlpravniŠče in troje nemških. Da sc bode ustanovilo troje čeških pripravnišč, sklenil je moravski šolski svet samo zato, da bi sc Cehi ne mogli pritoževati, da se Nemcem več daje j v resnici pa dobodo samo Nemci svoje tri šole za učitelje, Cehi pa eno. (Katoličani in protestanti) v Bel-fastu, za Dublinom največjem mestu na Irland-skem, so zadnje dni krvave boje med seboj imeli. Protestanti so katoliške hiše oplenili, katoličani maščevanja iskali in vneli so se strašni boji na ulicah, katerih celo vojaštvo od kraja nij moglo končati. Vzrok tem žalostnim dogodkom gre pač iskati v posebnih verskih razmerah v Irlandiji, kjer poprej katoličani nijso imeli nobene pravice, zdaj pa, ko je protestantska vera nehala biti „državna vera irlandska", čute se protestantje žaljeni. Posebni povodi vnemajo potem strasti privržencev obeh ver do krvavih bojev. * (C h i ca g o,) znano v zadnji jeseni pogorelo mesto v severni Ameriki, sc z neslišano na-glostjo na novo stavi. Po požaru je bilo 98.500 ljudi brez podstrešja, od teh je bivalo 74.f>00 v 13.300 hišah. Po najnovejših poročilih jc že na novo postavljeno toliko hiš, da ima 70.000 ljudi stanovanje. V južnem delu mesta, kjer so bili hoteli gledišča, skladišča za blago itd., in kjer jc 3650 hiš zgorelo, stoji zdaj že več hiš, nego jih je poprej bilo in te so vse krasneje in solidneje postavljene. Novo Cbicago bode sploh po poročilih amerikanskih listov v mnogem obziru prejšnje pre- segalo. * (Korupcija v Avstriji.) Kot „prida-tek h karakteristiki avstrijskih razmer" je ravnokar v Lipsku brošura z naslovom ,,Dic Corruption in Oestcrrcich". Oua osvetljuje brezuravnost, ki vlada pri nas v narodnogospodarskem in v poli tirnem obziru in je res cenljiv pripomoček k spoznavanju one države, v kateri ministri vsi zadolženi v službo dohajajo in jo v kratkem kot več kratni milijonarji zapuščajo, liko našim bralcem nekoliko podati. * (11 karakteristiki s k i h časopisov.) Poroča provoeatcur" česki Sabina na Dunaji in da bode vstopil v eno tamošnjih uredništev kot sodelavec. Komentira se stvar sama, kakor potem tudi pisava nekterih dunajskih listov še razumljivejša postaje. * (Veli kan s k tunel.) K največjim delom človeških rok bode se moral šteti prekop skoz Ande ali Kordilere pri Limi v južni Ameriki. V visočini 15.000 čevljev bode skopan tuucl, ki bode 3000 čevljev dolg. Kopali ga bodo samo Indi-jani, ker bi drugi ljudje v taki visočini zarad pre-tenkega zraka ne mogli dolgo prestati. je temperaturo tako ohladil, da je termometer od tistega časa sem zmirom še 1 do 2 J R. pod na vadno temperaturo v tem mesecu, vendar so noči še precej tople, da grozdje lehko zori. Toča je tu pa tam na Štajerskem in Dolenjskem tudi čez vinograde segala, pa letos nij toliko čuti o njej, ko druga leta. Phylloxera vastatri*. ta nesrečna ži-valica, ktera je na Francoskem Že toliko vinogradov pokončala, se je tudi že na Avstrijskem pokazala; vsaj so v Klosterneuburgi ua koreninah trsov, ki so hirali in sc vsled tega izkopali in natanko preiskavah, našli neko uš, ki je phylloxeri prav podobna. Tega bi nam še manjkalo. Na Francoskem phylloxera letos nij dalje segala, pa se tudi vsako sredstvo skuša jo zatreti. V Mont-pcllicr-u seje ustanovilo ,,Anti-Phylloxerno društvo" in sploh je o tem predmetu se že toliko knjig in knjižic od 1. 18f>8 sem pisalo, da jc celo slovstvo Planchon razglaša kot najboljše sredstvo zoper Phylloxcro tako zvani ,,huile de cade" *) ali pa to-lc mešanico iz žvepla. Vzame se 40 delov žvepla, 40 delov žganega apna na 500 delov vode, kar se skupaj tako dolgo kuha, da se na 400 delov vkulia. ,,Huile de cade" se, predno sc rabi, pomeša s 500 deli scavnice, in se s tem trsi pri koreninah polijejo. Najpripravniši čas za to delo je po branji meseca oktobra, kedar so uši že ua pol v pozimskera spanji. Na Francoskem se tam, ker je trsje zdravo, pričakuje obilo dobrega vina. Kupčija z vinom zdaj nij posebno živahmv cene pa zmirom visoke. Iz južne Rusije poročajo ..Moskovskija vjedomosti 18. avgusta: ,,Nadcždi na horošij (obilni) urožaj vinograda, po izvestjam iz Kišineva, okazalis obmančivymi; vsljedstvie bivšago v Be-sarabii doždja, kak polagajot solenago (Što tam často bivnet), vinogradnija kisti (peceljni) načali žoltjet i opadat; opala počti (skoro) polovina. Takže ncblagoprijetui svjcdjcuja iz Pervaga Don-skago okruga: tam urožaj vinograda očen ploh (slab); vsi jedstve bezsnježuoi zimi i žestokih mo-rozov mnogic vinogradnic sadi polovino zasolili ; vladjclci (lastniki) razčitivajot tolko na četvertujo doljo obiknovenoga (navadnega) sbora. No sbor 1 (branje) vinograda v Thcodosii objcŠčajct bit udo- Morebiti imamo pri-stvari iz tega spisa nekterih d u n a j-se, da biva ,,agent Gospodarske stvari. ViiiMvo. Sredi meseca avgusta Letos o vinstvu poročati človeka res ne more veseliti; od vseh stranij le dohajajo žalostna izvestja, kako slabo da se kaže v vinogradih. Kar jc pu stila zima, da nij bilo pozeblo, vzel je o cvetji sinod ali palež in živinorejci tožijo, da sc od dne do dne manj grozdja v vinogradih vidi. Že pri odevelih grozdih sc začnejo peceljni sušiti in celi grozdi odpadajo. Če dobimo tedaj letos le polovico tega, kar smo lani spravili, smemo zadovoljni biti. Kvaliteta pa bo menda precej dobra, ker je grozdje že zdaj skoro vse mehko in imamo še dovolj časa do branja, da lepo dozori, ako bo vreme ugodno in ne prehladno. Sicer je 4. in rava za tri četrtine slovanska in samo za ono če 8. avgusta se prvi sneg prikazal na plauinah, ki vletvoritclnim". J. V. *) „lluiio d« cade" so dela ta brinjevega lesa in j« črno, gosto olj o. Poilmio. Aux manes *) .jh celiibre dr. Proširen a la fet« nationalf. h 1!» septembre I87Ž a Vrba en farniole. A la fontainc ou s'enivrent Boilcau , Le grand Oorneille et le sacre troupcau De ces auteurs, quc 1' on ne trouve gučrc, Un bon rimeur doit boire a plaine aiguičre, S' il veut donner un bon tour au roudcau. Quoiquc j' en boivc aussi peu qu' un moiueau, Grand Prcširen, il faut te satisfaire, T' en eerire un. Eh! C est porter dc 1' eau A la foutaine. Dc te* refrains le livre tout nouveau A tel ct tel n' a le bonheiir de plaire, Mais quant a mois, j' en trouve tout fort beau Aide des nobles caractčrcs Qui font ce jour 1' honneur. J' y fais des vers. Eh! c' est porter de 1' eau A la fontaine. Graz le mois d'aout 1872. J c a n Baptiste. *) Ta poem poslal jc pisateljskemu društvu i/. Gradca, neki tam živeći Francoz, kteri se zanima za slovansko, slasti tudi za slovensko slovstvo. II rodn. Listnica opravništva. (1. pold. 10 kr. Oznanilo« Dnć 2. septembra t. 1. dopoldne od lOih do 12ih se bode v šolskem hramu predelovanje frav-hamjskc šole po minuendo dražbi oddalo. Klicalo sc bode 4!HX> gld. 38 kr. Čas predelovanja je eno leto. Pogoji zidanja se pri podpisanem na tanko pozvejo. Kdor ima k temu veselje, sc uljudno vabi. Krajni šolski svet v Fravliajinn. dnć 22. avgusta 1872. (158—2) Arnej /amolo. načelnik. < Oznani I<>. Dobro u ml j en a, obhodna lekarna na Kranjskem se daje v najem. Več pod adreso: Lekarna v Metliki, via Ljubljana. (159—1) V*eiii Mreno hvalo, kteri so moje velikoletno kupčijsko delovanje s svojim zaupanjem podpirali. "V J^juHJJmiU dne 25. avgusta 1872. (IGO— 1) f*It *t.'/«*#*#"»*•- (155—3) V Ljutomeru se da v najem poslopje za krčmo, na cerkvenem trgu s šestimi sobami (od katerih je čitalnica dve najela), dve kleti za vino, mesnica, dva hleva za konje, velik dvor, studenec z dobro vodo, vrt in vse drugo na prijetnem prostoru. Natančneje pri lastniku trgovcu pri Sv. Jarju (St. Gcorgcn, Stidhahnstation;. Mariborska eskomptna banka Visoka c. k. namestili j a jc potrdila obliko za naše vložne knjižice, ktere tedaj odsibmal tudi izdavamo, kakor hranilnica. Vloženemu denarju priraste 5% obresti, in 1. januarja ter 1. julija vsakega leta pripisujemo jc kapitalu. Obresti tečejo od dneva vloge do dneva vrnitve, in odprta je naša banka vsaki dan od 8—12 dopoldne, ter od 2—G popoldne. Opravilni odbor. jI (153—1) I Mcnjavnica dunajske komisijonske banke Schottcnring' IN. (132—10) emitira. poteg;ovaliie li^te na pozneje zaznamovane vrsio sreček In so smejo to seBtavo že- za to k najbolj koristnim stoti, ker jo vsakemu lastniku takega potogovalnega lista mogočo vse glavne in stranske dobitke samemu napraviti in razen tega obresten znosek ožiti. . 30 frankov v zlata in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) iff #*•«*«•#•«• m te h 9 tli. §9 — #»« gtlnennji z it'U*Je mte ifoM run Ms itrteiatifi uleileee S mš'ectiet 1 5perc. 18G01ctno drž. srečko za gld. 100. Glavni dobitek gld. 300.000 h predkupno premijo a. v. gld. 400. 1 3perc. ccs. turško drž. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek C00.000, 300.000 frankov efektivno zlato. 1 vojvod. Brunšviško srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsako odštetve. 1 Insbruško (tirolsko) srečko. Glavni dobitek gld. 30.000. Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.) RTMC^nr rate a nUi. 0. — #*o gttaeaaji xatlaje trate ttabi maši tieteiaim 9 Hre+ke. 1 3pcrc. ccs. turško drž. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek 600-000, 300.000 frankov efektivno zlato. 1 vojvod. Brunšviško srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odštetve. 1 Sachsen-Meiningensko srečko. Glavni dobitek 45.000, r.oofl jažno nemške vel j. 7nn9nn nurftniln H0 i)ronii,,no m wdl ta povsetek store. — Vidfgatvenl /lUlldllJu llulUulld listi so po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo. I %rit 1*1 Udri! Pravi prostor najboljšo ure najceneje kupovati, je lovornira za urv PilillvA ■<1ltO.?l fl 4 Vbo ure, na sekundo regulirano, so prodajajo s oletno garancijo. Samo 17 ali 18 ald prav nn»|i!ikfi p*«e»o v ognji po- **" zUčciiA »rebrna kronometrska uru i dvojnim ptuičeru, preflno emailirana, z verižico iz talin izlfltu in medaljonom vr«'amn 19 1*5 IA nlrl nrn *a K°hI' >» ve-oitmu iu. io, £.\t tjiu. rUUu M oJt0|0 vr.ltlI. Samo 22 25 30 nld z,rtla Br» amfoap«« kriiUlnlm oamo cc, ou yiu. BteMwn iu yi,T\iico M 0koio vratu. RoVienthurmstraase, Nr. !), gegcnilber de.r Wolleeiln na Dunaji. Zlato ure za goitpe z diamanti ln verižicami za okolo vratu. Samo 40 ali 48 gld Samo 60 ali 70 gld.' hto 1 ,lvojn,m p1*18«"-Samo 75 ali 100 gld okolo vratu, zlati ri'iiiontoari za gospode z elegantnimi verižicami za Samo 70, 80, 100 gld. BfiJBBlfftaC 1 Samo 90 ali 120 gld. ,fiti 1 tlv(,Jni"' lUaioom. Samo 200 ali 400 gld. g^oJWm0?Ma^.rwl,0,ltwr, •Srebrno tirno verižice gld. 3.50, .'J, 4. f», ti, 7, 10 do gld. 12. Zlato urno verižico gld. 18, 80, 36, 'M, 85, 40, o0, 60, 70, HO, 90, 100. Bnđlloi z uro 7 gld. Ure za na Steno s podobo, '2, in 4 kost; igrajoče. gld. 70, 80, ;»o. Uro s trepolikeljiMU, 2, 3 in 4 koso igrajoče, gld. So. 100, 120. Igralnice, '2, 4, 6, H kosov igrajoč;!, gld. 16, Uf), 55, 7f>. Alhiitn 7.a »fotografije z mu/.iko gld. p, 10,12 do gl. 16. Tobačnico /. um/.iko 7 g'd. SO kr. Smodkarnioe /. muziko 18 gld. Blvalnioo z mu/.iko L6 gld. Ure a trepetikeJjem lastnega izdelka s 5letno garancijo: Tako, ki so vsak dan navijajo gld. 10, 11. 12. Tako, ki bo vsak H. dan navijajo gld. 1<>, 17, 18, 19, 20, 22. Tako, ki se vsak 8. dan navijajo in vsake pol ure tnjojo gld. :io, 88, 85. Tako, ki so vsak H. dan navijajo, vsako četrt ure 28. ;iO, 32. Tako, ki so vsak mesec, navijajo g!d. Uro M pisarnice gld. 10 15, 20. Uro za kavarne* gld. 16, 25, .'50. Vela delavnica za popravke. 8 tare ure. trnHtokrat dragi rodo vinski spominki, se popravljajo in narejajo tako, kakor bi bile nove. (-ono za popravke s Kletno garancijo gld. I1/., U. 5 do 10 gld. Edina iu .sama zaloga prav angleških t«** tttl K. #*• #;##*«#••«#'#« VcK-il |M>N«'l»iit»ttH lilienoi niijn dvorna zalagarja Nj. Vel. kraljico Viktorije, kralj. Visokosti piitii:i NValeskega in vojvode Edinbiirgskega, Nj. VOl. Sultana in Nj. Vel. kralja Portugalskega. Pismena naročila sti za poštni povzetek ali poslan znesek v 21 urah Btor6, Na posebno željo m tudi ure in verižico poti povzetkom na l«bir pošiljajo in M nazaj poslano denar vrafiujo. "^BxJ ('ton4 naše tOVOrniOO st) vedno nižje ko povsod najni/.je iu stojimo vedno s svojimi Isdelki na vrhuncu časa. VSi« ki uov0 naročili žeh>, ki staro za nove zamenjati želo, VmI, ki slabo za dobre /.tinenjati lele, so proienl, n«j S<1 aa to Srno obrnejo. D^C* Start> /,latt» iu srtdtro, državni papirji, ho za najvišje eene namesto plačila jemljejo. bljejp in ure jxinavljajo gbt. 48, f)0, 65. Tovornica za ure W. J^roumi-a. RothcntliurmstraKKo U, Oimaj. *tfl*tWi*MtIMMii ••Jiifl .r V najnovejšem eaau naznanjajo trgovci z igračami in bazarji, ki si ime tovorničarji ur jiri-Kvojujejo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne uro brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere nam o tem tlo'iajajo, nam dajejo povod svariti pred tem slcparfitvom in p. t. občinstvo varovati škode. f.'M)—24) lzdatekj in odgovorni urednik Martin J c l o v a e k. Tinkar: F. iS kaza in drugih.