Skrb CMD za naše šolstvo Lega našc ožje domovine, sto in stoletno suženjstvo ter zastrupljanje s tujo miselnostjo, spravljajo naš narod v položaj; ki zahteva od nas vseh izrednih mer in najboljših moči za delo, s katerim hočemo ohraniti svojo narcdno samostojnost. Še ne moremo ponosno vzklikniti, da smo pripravljeni, še bo treba dela, še žrtev. Mnogo, morda največ narodnoobrambnega dela opravlja že dobrih pct desetletij Družba sv. Cirila in Metoda. Njeno delovanj|e je za naš narod in državo velikega pomena. Povsod, predvsem v obmejnih krajih, dviga narodno zavest, širi prosveto in pomaga najbednejšim. Za to izdaja ogromne vsote denarja, ki ga zbira z geslom »Mal položi dar domu na oltar«. Ako se vsako !eto sporoinjamo te tako važne narodnoobrambne organizacije, delamo le iz hvaležnois-ti, kajti učiteljstvo neposredno občuti blagodat njenega dela. Največjo skrb posveča CMD šolstvu ob meji in v narodnostno ogroženih krajih, ker šole so in ostanejo odločilen činitelj pci narodni in državijanski vzgoji mladine in samo izobražen narod je proti vscmu tujcmu odporen. Poglejmo samo na našo sevcrno mejo, kjer istoji v veselje dcmačinov nekaj svetlih prosvetnih hrarnov, postavljenih od CMD. V zadnjih letili je na Kobanskem na Kozjaku postavila dve šoli, ono v Gradišču in ono pri Sv. Treh Kraljih, dočim je ona pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ostala po osvobojenju za mejo. Šoli na Gradišču in pri Sv. Treh Kraljih sta edini dve novi šoli ob naši severni mcji v 20 letih naše svobode. Družba je za ti dve šoli žrtvovala okoli pol milijona dinarjev. Šolo v Gradišču je opremila z modernimi šolskimi klopmi, mizami, tablami, upraviteljevim stanovanjem s pohištvom. Otroke jc podprla z zvezki, knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami. Mesca septembra t. 1. so domačini pri Sv. Treh Kraljih imeli slavje, kakršnega še niso doživeli. Otvarjali so novo šolo CMD t)b navzočnosti zastopnikov Družbe, šolskih in cerkvene oblasti. Otvoritev ^e brzojavno pozdravil tudi prosvetni minister dr. Ariton Korošec. V gcvoru učenke se dovolj jasno zrcali hvaležnost obmejnega naroda plemenitemu delu Družbe. Med drugim je rekla tudi sledeče: »Vsa dolga lcta smo se učenci morali stiskati v tesni šoli pod tujo streho. Bile smo zapuščene sirote ob severni meji. Za nas pa je zvedela CMD in se nas usmilila. Darovala liam je mnogo lepih knjig in šolskih potrebščin ter poslala k nam vsako leto božička z bogatimi darili. Sedaj nam je postavila še ta prekrasni dom, ki se ga vsi prisrčno veselimo.« Nato se je veliki dobrotnici lepo zahvalila. Zidanje šole pri Sv. Treh Kraljih je bilo težavno zaradi terenskih in vremenskih neprilik (plazovi, deževje, zima). Iz letošnjega koledarja Družbe je razvidno, da so znašali stroški za samo gradnjo poslopja 122.534 din. Šolam, učiteljstvu in otrokom nudi Družba svojo pomoč, kakor izvemo iz njenega letošnjega koledarja, tudi še na druge načine. Tako je šoli na Remšeniku izprosila omaro za knjige. Učitelj v Pernicah je ležal na slami in deskah. CMD mu je poslala novo pohištvo in kuhinjsko opremo. Domači obrtniki in delavci imajo pri gradnji poslopij in opremljanju prostorov dober dohodek. Tik nad Pernico v Sloveirskih goricah stoji šola z velikim in lcpim sadovnjakom. Kupila ga je lani CMD in izročila v uporabo šolskemu upraviteiju v Zg. Sv. Kungoti. Družba _v. Cirila in Metoda je preteklo poslovno leto tudi praktično podpirala šole na severni meji, v Prekmurju in na Kočevskem. Omogočila je ustanovitev šol. odrov v Lokbvici (Dravograd), Koprivniku in Borovcu. Dve obmejni gorski šoli je obdarila s pohištvom ter s tem omogočila bivanje v šolskem poslopju. V poedinih primerih je Družba podprla tudi šolske kuhinje.,50 šolarn je poslala za 12.577 din učnih knjig in zvezkov. Za letovanje in šolske izlete je Družba dala v 6 primerih na razpolago potrebne vsote. Družba je o božiču obdarila 58 šol na severni meji z blagom in čevlji v vrednosti 87.737 din, 41 šol v Prekmurju za 22.230 din in 35 šol na Kočevskcm za 23.995 din. Ljubljanske podružnice so še posebej zbrale 9630 dinarjev, torej je bilo obdarovanih 134 šol z danii vrcdnimi 143.592 din. V obračunu za leto 1940. čitamo med drugim tudi sledeče postavke: za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulfurne namene je izdala Družba din 87.291,30, podpore šolam za knjige, učila, božičnice 284.948 din, za posestvo v Zg. Sv. Kungoti (šolski vrt) din 6726,25 itd. — V proračunu za leto 1941. pa med drugim še sledcče: za slovensko šolstvo in prosveto je namenila Družba 150.000 din, 300.000 dinarjev za podpore obmejnim šolam za knjige, šolske odre, učila, in božičnice, za novo šolsko poslopje pa 150.000 din. Svojc delo more CMD vršiti s pravo koristjo le zato, ker posveča po svojih članih vedno največjo pažnjo potrebam naroda na vseh kulturnih območjih. Tako zasledimo v njenem letošnjem koledarju nad vse zanimive članke o gospodarski, socialni, kulturni in narodnostni sliki šolske in upravne občine Stari log, o ljudskih šolah na Kočevskem, prikazujoč njih neuporabnost in tesnost, o narodopisnem položaju Dravske doline, o Rabskih Slovencih itd., dovolj hvaležnega gradiva, šc več koristnega dela. Ker OMD sama ne more obseči vsega dela ne fizično, še manj z gmotne strani, opozarja s takimi članki odločujoče činitelje na najbolj boleče rane našega narodnega tclesa. Družba hoče tudi v bodoče cstati zvesta svojim ciljem, predvsem hoče pomagati pri stremljenju po ugodni rešitvi šolskega vprašanja. Naš tovariš Fran Skulj, družbeni pisarniški tajnik, razvija v posebnem članku v letošnjem koledarju zanimiv načrt o nekaki petletki za narodnoobrambno delo s posebnim ozirom na severno mejo, Prekmurje in Kočevsko. Tod je poino šol, ki nam niso v ponos; lačna mladina brez knjig, učil, obleke in obutve. Po njegovem načrtu naj bi občine večjih mest sklenile sezidati ob severni meji in Prekmurju šolske stavbe, manjše pa po močeh prispevale Družbi za tiste kraje, ki so najbolj potrebni pomoči. Banovina naj bi v petih letih preskrbcla za čim večji gospodarski dvig obmejnih krajev, da bi zavladala med ljudstvom zadovoljnost, ki vzbuja mcd ljudstvom iskrcno Ijubezen do naroda in države. V tej narodnoobrambni petletki bi se na ta način z združenimi mcčmi dovršilo ogromno delo v korist in varnost našega narodnega obstoja. Ves slovenski narod naj zato podpre delo naše največje narodnoobrambne organizacije z večjimi ali manjšimi darovi, da bo mogla izvršiti vse začrtane si cilje in naloge. '•«.