List 31 i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Izubijani 5. avgusta 1898. 9&(itdk&iËiït*£bitiàb!ÊiÊ žfcáfcífcfí A đfe&&tt>cf*& ÎÈ dfeífc î^ift « Politiški oddeiek. » Ijane Županski shod v Ljubljani. Občinski svet vseslovenskega središča, bele Ljub v svoji seji dne 17 mai a določil vspored » po katerem se ima v Ljubljani slaviti petdesetletnico slavnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 17. avgusta 1.1. s Pričele se bodo slavnosti dne shodom slovenskih županov iz Kranjske, Štajerske, Koroške in iz Primorja. Na tem shodu izrečejo slovenski župani kot zastopniki občinske samouprave in po tem takem kot zaupniki vsega slovenskega naroda neomahljivo udanost in zvestobo Slovencev do posvećene osebe Njegovega Veli- čanstva. Potem izberejo iz svoje srede odposlance, prevzamejo nalogo, sporočiti taka čutila ob vznožji Naj 4P višjega prestola. ki Občinski svet ljubljanski pač ni mogel na lepši način pričeti s slavnostmi petdesetletnice cesarjeve, nego da vabi v belo Ljubljano župane iz vseh slovenskih po-krajin. Izborna misel, za katero ga moramo zahvaliti ker je pričakovati, da shod obrodi mnogo lepega in ko ristnega sadu. j Od vseh stranij širne slovenske domovine prihite na omenjeni dan v našesredišče župani, da tam v jeden glas združijo izraze udanosti in neomahljivosti do Najvišjega prestola. Slovenski narod je udan habsburški dinastiji od potokih tekla tudi slovnnska kri v obrambo domovine. Izraziti udanost, podprto z zgodovinskimi dejstvi, bo tore Slovencem kaj lahko. Poleg udanosti bo treba pa povedati še kaj drugega. Da je britka naša zgodovina ter da je naša domo- to je vina kakor pravi pesnik » vdova zapuščena « i znano vsakemu. količkaj zavednemu Slovencu. Za to pa tudi ne nameravamo prelivati solza ob spominu na domovino, čeprav nam je padla po krivdi drugih marsikatera postojanka, ker današnji dan smo prišli do spoznanja, da pride do pravice le oni, kateri zaupa v prvi vrsti samemu sebi, ki se dalje zaveda svoje naloge ter ki neizprosno zahteva ono, kar mu gre, pri poklicanih in merodajnih činitelj ih. S takimi nazori gledamo v bodočnost, ker upamo, da preženemo ž njimi vse nezakonitosti, s katerimi se še vedno bije Slovencu v obraz. Bazni vladajoči sistemi so se trudili in se še trudijo, raznaroditi Slovence. Posrečilo se jim je v tem pogledu mnogo in še dalje bi bilo prodíralo v naš narod, posebno ob mejah, ono raznarodovanje, da nas ni prešinila slovenska narodna zavednost, ki je napovedala smrt takim raznaro-dovalnim sistemom. vzredili pa so nekaj, na kar sme jo biti oni No i sami ponosni, od česar pa se vsak trezno misleč in raz-soden člověk s studom obrača. Le oni naj kaj velja, ki se poslužuje na severu slovenskih pokrajin nemškega jezika ter na jugu laškega j onemu naj se postreže po- vsodi in ugodi v vsakem obziru pa bodi brezpraven helot. i če mogoče : Slovan Župani 1 naši možje, razmišljajte o teh in jednakih onega časa, ko je stopil pod njeno vlado do današnjega rečeh ter poleg udanosti izrecite na shodu slovenskih dne. Udan je in v dolgih stoletjih zgodovina ne pozna niti županov tudi svoje težnje in svoje zahteve, kar treba hipa, v katerem bi bil Slovenec odrekal svojo pokorščino skupno predložiti pred Najvišji prestol. vladajoči habsburški hiši. Ta udanost ga navdaja današji dan in ga bode tudi v prihodnje. Dokazov za to nam podaje Na tem shodu pa boste čuli marsikaj poučljivega. Več očij več vidi in vsi ljudje vse vedo, pravita prego-zgodovina v izobilju, vora; zato bo slišati tam marsikaj lepega in koristnega. pred vsem pa pričajo bojišča o zvestobi in udanosti slo- Razmere niso povsodi jednake in tudi ljudje si niso venskega naroda. Kjerkoli se je bilo treba boriti proti povsodi slični, sovražnikom Avstrije, na vseh onih bojiščih je v mogočnih se tam ne da i Tukaj tukaj se kaj koristnega doseže 9 kar je zopet potreba tako postopati postop&ti, tam drugače itd. Stališče shoda ima biti splošno ter ima spajati v sebi točke o potrebah slovenskega naroda na vseb poljih. In združevanja, bližnjega spoznavanja potrebujemo, da moramo lažje naprej, jeden sam ne opravi ničesar. ~ Sedanji splošni položaj v državi pa je tak, da nas sili k združenju vsestransko, saj se gre tu za prihodnost Slovanov in izbojevati se ima boj, kdo bo od sedaj naprej gospodaril, ali ostanejo še dalje Italijani in Nemci gospo-darji v državi pod okriljem vlade, ali se postavi vse narode na jednako ravnopravno stališče. Zato pa treba bdeti in v teh resnih časih naj nam bo zvezda-vodnica geslo, ki obsvita posvečeno vladarjevo glavo, ter ki se glasi : Z združenimi močmi ! Politični pregled, Notranji položaj. — Najraznovrstnejše vesti krožijo po listih, vesti, katerih resničnost ni mogoče kontrolirati, ki pa vendar kažejo, da tako velike in globoko sezajoče krize v Avstriji že ni bilo od časa, kar se je po batinah pri Kralj evem Gradcu stvarjala sedanja državnopravna uredba. Krize bi ne bilo, da ne gre za nagodbo. Ta je uzrok vsem homatijam. Ko je grof ThuD zaključil zasedanje drž. zbora, je računal, da pri ogerski vladi ne bo resnega upora proti njegovemu nasvetu, naj se uveljavi nov nagodbeni provizorij in sicer na Ogeiskem s pomočjo parlamenta, v Cislitvanski pa s pomočjo § 14. Govorilo se je, da pojde stvar gladko, a pokazalo se je, da ne gre. Ogerska vlada se je izrekla proti uveljavljenju nagodbe s § 14. Od tod kriza. Dunajska vlada je naprosila finančnega ministra Kallay a, naj on posreduje pri ogerski vladi, da bi odjenjala od svojega stališča. Kallay se je vozil sem in tja, a opravil ni ničesar. Ogerska hoče obnoviti nagodbo samo s parlamentarno vládáno Cislitvansko in odklanja neparlamentarnim potom uveljavljen nagodbeni provizorij. O tem, kako si vlada pomore, vladajo najrazličnejša mnenja. Jedni trde, da se začne zopet pogajati s čehi in Nemci radi sprave in da potem poskusi parlamentarno obnovitev nagodbe oziroma parlamentarno uveljavljenje nagodbenega provizorija, drugi pa trde, da je v krátkém neizogibna revolucija od zgoraj, prememba ustave ali V3aj volilnega reda. Čuj e se, da bi vlada rada dala deželnim zborom pravico, voliti državne poslance, ne upa se pa odpraviti peto kurijo in boji se tudi, da bi nemški deželni zbori sploh ne hoteli voliti poslancev ; čuje se, da hoče vlada oktroirati Taaffeov volilni red, da pa se temu ustavljajo vplivni krogi, ker se boje, da pride potem preveč socijalnih demokratov in krščanskih socijalistov v parlament; čuje se tudi, da izgine ustava tako v Cislitvanski kakor na Ogerskem, da se v obeh državnih polovicah uvede absolutizem in da se z absolutizmom zagotovi obstanek nagodbe. Kaj se zgodi, katera teh vestij je prava, se pokaže kmalu. Revija nemških veleizdajalcev. — Bismarkova smít je nemškim nacijonalcem v Avstriji dobro došla. Fruktificarijo jo na najnesramnejši način za pangermansko agitacijo in šíu-jejo povsod na izražanje sožalja in druge take demonstracije, da vidijo, kako je že naraslo število pangermanskih stebrov. Želeti bi bilo, da bi se z merodajne strani posvečevalo tem pojavom pangermanskega duha primerna pozornost — dokler še ni prepozno, kajti od te strani preti Avstriji največja nevarnost. Goluchowski, Minister zunanjih del se mudi v nekem kopališču v Vogezah. Menda si hladi živce, razburjene vsled \ neuspehov katere je dosegel s svojo politiko. Grof Goluchowski še tri leta ni minister zunanjih del, a zavozil jo je tako. da je naša država popolnoma brez upliva na Balkanu. Navzlic de-mentijem, da ne odstopi grof Goluchowski, se te vesti še vedno razširjajo in sicer zlasti po madjarskih listih in čuje se tudi že, da postane sedanji skupni finančni minister Kallay minister zunanjih del. Knez Bismark f. — Po kratki bolezni je umri na-gloma dne 30. julija t. 1. zvečer bivši nemški državni kancelar knez Oton Edvard Leopold Bismarck star 83 let. Rojen je bil v Schonbausenu na Pommerskem kot sin konjeniškega stotnika, potomca stare plemenite rodovine. Po dovršitvi svojih študij, ko je 1. 1835 postal doktor prava, stopil je najprvo v državno službo, potem je bil vojak, pa tudi tu mu ni ugajalo in posvětil se je za nekaj čaša poljedelstvu. L 1847 je pričel delovati na političnem polju. L. 186*2 je dosegel, da je postal ministerski predsednik in voditelj zunanje politike. L. 1890 se je podal v pokoj in je od tedaj živel na svojem posestvu v Saksonskem gozdu. Ni se mogel razumeti s sedanjim nem-ôkim cesarjem Viljemom II in odložil je vse častne službe. Z Bismarckom je legel v grob mož, kakoršnih malo pozna svet. Jeklena volja spremljana z veliko srečo je pokojniku do-segala velikanske uspehe. Veliko idejo, zjediniti male nemške državice v veliko cesarstvo, je zasledoval tako dolgo, da je ni vresničil. Povsem njegovo delo je, da je cesar Viljem I. bil kronan za nemškega cesarja. Poleg drugih mahinacij, potřeboval je v to ponižanja Francije in Avstrije. Prizadjal je tema hude udarce z zmagama pri Sedanu in Kraljevem gradcu. Bismarck svojedobno ni bil le vodja cele Nemčije, temveč narekovalec politike po vsej Evropi. Zaslužen mu je bil naslov „železní kancelar". Bil je krute narave. Ker je imel moč v roki je s silo ugonobil vsakterega, ki mu je nasprotoval, od tod tudi toliki uspehi. Z Bismarckom je legel v grob mož, kateri zasluži, da ga ne pozabijo nemški državljani, a od katerega se mora ostala Evropa obračati kot od svojega nasprotnika. — Bismarcka bodo na njegovo željo pokopali v saskem gozdu nasproti Friedrichsruhe. Zapustil je premoženja več milijonov in samo redovi in odlikovanja, ki so deponirana pri dvorném zlatarju v Berolinu, so vredna nad milijon goldinarjev. Kréta. — Sedaj so velevlasti nekako bolj oštro nasto-pile proti sultanu. Znano je, da sedaj pospodarijo na otoku Kréta evropski admirali v zvezi z narodnim odborom. Sultana močno jezi, da se to vrši popolnoma brez njega. Razsrdilo ga je tudi močno, da admirali ne dovolijo vstopa na Kreto sultanovim vojakom. Doposlal je vsem velesilam najodločneji ugovor proti temu. Toda velesile so na kratko odgovorile sultanu in mu svetovale, da naj se pokori sklepom evropskih admiralov in zadovolji s samim protestom, ako se hoče izog-niti neljubim posledicam. Tako postopanje napram turškemu sultanu je bilo že davno potrebno. Španjsko-amerikanska vojska. — Španjcem in Amerikancem se slaba godi na Kubi in Portorico. Neugodno vreme provzroča bolezni. Amerikanski general Schafter poroča, da je v njegovi armadi do 5000 bolnih za mrzlico. Lahko si mislimo neprijetno stanje vojaštva. Vender se čuje, da prodi-rajo Amerikanci z uspehom proti glavnemu mestu San Juan na Portoriki. Mesto Poncl z 42.000 prebivalci so že vzeli. — Na Filipinih je položaj Španjcev neugoden. Manila se sicer še ni udala, a ni upanja, da bi se še dalje držala. — Mej tem posreduje francoski poslanik Cambon za mir mej Amerikanci in Španjci. Amerikanci stavijo naslednje pogoje: španjska odstopi Ameriki vse zapadnoindijske otoke, izvzemši Kubo, odreče se nadvladi nad Kubo in privoli, da prevzame Amerika kontrolo, dokler se ne ustanovi definitivna kubanska vlada. Španjska odstopi Ameriki jeden Ladronski in jeden Karolinški otok za napravo premogovega skladišča, prevzame 303 vse na račun Kube in Portorika narejene državne dolgove in 2. Načela slovenskih posojilnic (poročevalec g. Bezlaj) > mora takoj umakniti s teh dveh otokov vso svojo vojsko. Španiji sami so se že pojavile karlistiške bande. Pomnoženje mornarice Drug za drugim hite, da pomnože svoje mornarice. Prva je Nemèija pomnožila mornarico in to je zasnovala v tolikem obsegu, da je ho- tela imeti najveôjo mornarico, Rusija ni zaostala, jednako ne Avstro-Ogerska. Najbolj pa menda jezi Nemčijo, da se Velika Britanija pripravlja na pomnoževanje svoje mornarice in to v tolikem obsegu, da bo prekosila vse druge. Tako tekmujejo države druga z drugo v izdavanji denarja. Temu bo naredil konec le ali popolen gospodarski poraz, ali pa velikánská sve tovna vojska. á&ásíttdfcífcdiáRítsáfiífcáfcffcáfcífc ........................................................................................ Obrtnija. Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev. nedeljo in pondeljek se je vršil v L ubijani prvi splošni zbor slovenskih istrsko-hrvat-s k i h posojilnic. Pri predzborovanju in pri glavnem zborovanju bilo 30—40 udeležencev navzočih. Zašto pane so bile sledeče posojilnice: 1. Velike Lašiče (g. Benedik), 2. Pazin (pooblaščenec Bezlaj) j Podgrad (g. Stemberger), 4. Tinje Se rajnik), 5. Brežice (pooblaščenec g. Lapajne), 6. Slatina (isti pooblaščenec), 7. Mokronog (g. Ravnikar), 8. Nabre- žina (g. Stupica). 9. Stari Trg pri Ložu (g. Peče), 10. Trst (g. Ulčakar), 11. Sv. Križ pri Litiji (g. Jeglič), 12. Gornji grad (g. Kocbek), 13. Črna (g. Walter), 14. Kcbarid (po- oblašč. g. Lapajne), 15. Sodražica (g. Fajdiga), 16. Mestna hranilnica v Ljubljani (g. Klein), 17. Srednja vas v Bo-hinju (g. Rihteršič), 18. Radeče (g. Laharnar), 19. Splošno kreditno društvo v Ljubljani (g. dr. Majaron), 20. Krško (g. Rupnik, g. Rozman), 21. Logatec (g. Turk), 22. Slap pri Vipavi (g. Punčuh). 3. organizacija slovenskega posojilništva (poročevalec gosp. \ y Strokovno izobraženje slovenskih posojil- 4. Ulčakar), t,"- * m I ' 8 ' i • ' ^, W v w ničarjev (poročevalec g Peče). Sprejele so se sledeče re-solucije : I. Sprejeta resolucija v stvari praznovanja cesarskega jubileja : Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, kateri naj doprinašajo slovenske in istersko-hrvatske posojilnice in hranilnice po svoji moči. Ta zaloga porabiti se sme v korist slovenskega posojilništva, osobito slovenske posojilniške literature. Đa se to izvede, pooblašča se „ Z veza slovenskih posojilnic v Celji," ki bo sprejemala v to svrho došle novce, jih priobčevala, potrjevala v javnih listih slovenskih in nalagala pri „Centralni posojilnici". Vse posojilnice in hranilnice doprinašajo v podporo „Naše straže" 2% svojega letnega dobička. (Predlog g. Stembergerja.) II. Sprejeta resolucija v stvari načel slovenskega posojilništva : Načela, po katerih so osnovane obstoječe slovenske posojilnice, so v obče dobra. Starejšim in večjim posojilnicam sploh ne kaže, svoja pravila spreminjati, dokler jih ne primorajo v to udje ali zakoni ali važne okoliščine. Mlajšim posojilnicam pa, ki delujejo na kmetih, kjer še majhna izobraženost i kaže, da svoja pravila vravnajo v smislu zakona dd. 1. junija 1889. ako še niso urejena v tem smislu. Kmetske posojilnice naj so osnovane sploh bolj v duhu Raiffaisenovem, kolikor le dovoljuje to zadružni zakon i vendar naj bode načelstvo previdno, da ena sama oseba ne dobi vsega zavoda v svojo oblast Poleg teh zastopnikov in domoljubov je bilo več drugih rodoljubov, mej n]imi sam župan ljubljanski, g. Hribar, ki je zborovalce prijazno pozdravil, želevšijim najboljšega vspeha. Pismeno je zborovalce pozdravila posojilnica v Šmihelu pri Pliberku. Predzborovanje vodil in glavno zborovanje otvoril je g. Lapajne, ki je poudarjal važnost shoda, 50letnico cesarjevo, 25 letni obstanek za-družnega zakona in opominjal k edinosti pri delovanju na gospodarskem polju Slovencev. Predsednikom pri glavnem zborovanju je bil izbran g. dr. Majaron, ki je celo obrav navo kaj spretno vodil. Razprava je pri glavnem zborovanju kaj gladko tekla, ker se je bila že pri predzboro-vanju v vseh predloženih točkah doseglo sporazumljenje Debate so se marljivo vdeleževali skoro vsi navzoči 5 obžalovali osobito to, da se po svojih zastopnikih niso udeležila tega shoda ona društva, katera so v prvi vrsti poklicana, da vodijo zbore, s katerim se pospešujejo duševni in materijelni napredek naših gospodarskih zadrug. Na dnevnem redu je bilo praznovanje césar skega jubileja (poročevalca g. Rupnik in Stemberger) Kjer je sodišče, a posojilnice še ni, pa naj se osnuje prej ko prej velikih sodnih okrajih prostora tudi za dve posojilnici ; v tem slučaju naj se teren razdeli Ti zavodi so pa potrebni tudi v drugih večjih krajih, kjer je slovenska narodnost v nevar-nosti, n. pr. Koroškem, na Primorskem, v kočevskem okraji ob Dravi in Muri na Štajarskem. Kjer sta v majhnem okraji dve posojilnici, naj se združite. Kjer sta na sedežu sodišča za dotični okraj tudi dve posojilnici, naj ima vsaka po nekaj občin, oziroma župnij, ali pa naj se združite. svoja pravila naj vse slovenske posojilnice uve-dejo določila, da udje načelstva morejo od svojega zavoda 5 v sporazumljenju z nadzorstvom na po-posodo dobivati. Poroki pa nikakor ne morejo biti. - ■ m III. Sprejeta resolucija v stvari organizacije slovenskega posojilništva: Vsaka posojilnica imej svoje nadzorstvo, sestoječe iz najmanj treh oseb. 304 Vsaka posojilnica pripadaj kakor člen h kakemu sto delih sena nahaja se 15 do 20 delov vode. Seno pri-društvu, ki po svojih pravilih nadzoruje posojilnice. pravljeno s trave, je najboljša krma za konje in za go- Slovenske posojilnice naj materijelno podpirajo tište veda. Posebno goveda prebavljajo seno lahko in dobro. slovenske denarne zavode, od katerih dobivajo one Seno, pripravljeno z raznih detelj, ima skoraj še večjo same enake podpore. Vsa društva in zadruge, ki so namenje v podporo vzajemno postopajo, slovenskim posojilnicam, naj naj imajo svoj organ, s katerim bi se pospeševalo slovensko posojilništvo in vse slovenske gospodarske zadruge. Ta organ je ob enem glasilo vseh slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo materijelno in duševno. Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tište slovenske gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom. # IV. 0 strokovni izobrazbi členov načelstva slovenskih % posojilnic je prevzel referat zastopnih posojilnic za Stari redilno vrednost, nego navadno seno, ker se v njem nahaja več beljakovin kakor v prvém; kajti v 100 delih povprečno 10, v deteljskem senu pa navadnega sena 14 delov beljakovin Seno napravljeno iz že orumenele trave ali odcvetele detelje, ima v sebi mnogo olesenine in malo beljakovin ter ima le malo redilne vrednosti. Kislo ali konjsko seno iz močvirnih travnikov ne ugaja niti molzni niti mladi živini, najrajše jedo tako seno voli in tudi konji. . Slama. Mej vso drugo krmo ima slama največ olesenine in sicer povprečno do 40%. Beljakovine ima le trg in Lož, g. Fr. Peče. do 5%, vode pa 15 do 20%, torej skoro ravno toliko, kakor seno. Slama jarega žita ima manj olesenine in več beljakovin ter je tudi lažje prebavljiva, nego slama ozi- Sprejeta je bila sledeča resolucija : Prvi splošni zbor kakor žitna slama. mine. Slama raznega sočivja ima več beljakovine v sebi » slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic izreka za nujno Sama slama živini ne zadostuje za potrebo » da posojilnice in njih zveze delujejo na to, da krmo, večjemu se goveda z njo revno priživijo. Slamo se ustanovijo podučni kurzi za temeljito izobraženje poso torej primešamo drugi bolj redilni krmi, na primer ovsu ali kakemu drugemu zrnju in tudi korenstvu ali pa zeleni presni krmi na pr. detelji. Razrezana slama ali rezanica je v z vezi z ovsom trikratnim slava-klicem na presvetlega cesarja se ali tudi s kakim drugim zrnjem izvrstna krma za konje ; jilniških upravnikov ali da se pošiljajo k posojilnicam vešči poučevatelji. zbor zaključil. fcîti.'tiiftiti.'fc ft& Aítlíti&itift & sploh pa rezanica, pomešana s kako drugo, bolj redilno krmo, prav dobro ugaja molznim kravam, volom, mladim îjKB^x®®^» govedom in ovcam. Najbolj redilna je ječmenová m ov- *j= s Kmetijstvo. \ =| sena slama, posebno prva ugaja molznim kravam, volom .......................mladim govedam in ovcam. Najmanj redilna je pšenična najslabejša pa ržena slama. Ajdova slama ugaja goveđi ne pa ovcam in konjem, koruzna slama nima posebne vrednosti, ako se je spravila, ko je koruza že dozorela. . Korenstvo. Tu sem spadajo krompir, repa, pesa ječmenová in ov i 1 1 Beseda krmi. (Konec.) Krmo delimo v sledeče vrste: 1. Sveža ali zelena krma î Seno Slama Korenstvo Žito m so čivje; 6. Obrtnijski odpadki. korenje, papeževa repica itd. Korenstvo razlikuje se od druge krme v tem, da je zelo vodeno. sto delih je 75 do 90 delov vode ; zatorej tudi ni varno, živino s Zelena ali presna krma : V to vrsto spada trava, samim korenstvom krmiti. Korenstvo ima razen tega malo presne detelje (lucerna, štajerska detelja, esparšeta itd)., olesenine in beljakovine a primeroma mnogo škroba in grahorka vsake vrste, mlada koruza, mlada žita, repno sladorja. Ako korenstvo pomešamo z rezanico, katera ima v ka- beljakovin, dobimo izvrstno krmo za in pesno natje itd. Ta različna krmila imajo v sebi po- mnogo olesenine in z zrnjem (žitnim ali sočivnimj vprečno 70 do 90% vode, 12 do 4*6% beljakovin in 5 do terem 16% precej ogljenčevih hidratov. Redilna vrednost odvisna mlada pitovna in molzna goveda in za svinje. V to vrsto od njih zrelosti. Čim mlajša so, tem več imajo v sebi priševamo tudi buče, katere imajo kot krma jednako vred redilnih tvarin in tem lažje jih živina prebavlja; kajti v nost, kakor korenstvo. mladosti imajo v sebi mnogo vode, beljakovin j škroba » Žita in sočivja imajo v sebi do 15° 0 sladorja in raznih solij. Ko se pa postarajo, olesene in škroba in sladorja pa po 30 do 75%, beljakovin vode po » beljakovine preselijo se v seme ter postanejo težko prebav- do 30%. Iz tega se razvidi, da ima ta krma veliko re-ljive. Zelena krma ugaja najbolj molznim kravam, mladi dilno vrednost. Sploh je pa sočivno zrnje laže prebavljivo » in tudi pitovni živini. nego žitno. Najlažje prebavljivo žito je oves, kateri je, 2. Seno. O pravém času pokošeno in o lepem vre- pomešan z rezanico, glavna krma konjem. Oves pa ugaja menu spravljeno seno ima tisto redilno vrednost 5 kakor tudi mladi živini in sploh doječi živini, ki iina še mla zelena trava in detelja. Seno se od presne krme razlo- diča pri sebi. Namesto ovsa pokládá se včasih tudi ječmen čuje samo v tem, da ima manj vode v sebi. En kilogram kateri pa ima toliko redilne vrednosti, kakor oves. Po-sena nastane s 4 do 51/2 kilogramov trave ali detelje. V sebno ugaja pitanim volom in ovcam. Rž je teže prebav » ■ 305 ljiva nego ječmen, pšenica se pa radi visoke cene le jako odgovoriti, a grof je ni poslušal, pričel je drug raz-redko kdaj rabi za krmo. Zdrobljena koruza je izvrstna v mraku přišel je Janko v grad. govor. krma pitovnim volom in svinjam, katere dobijo po njej zelo okusno mast, konjem, ki opravljajo težka delà, po- Drugi dan • Kakor tat splazil se je na vrt. Na nasprotni strani klada se zraven ovsa tudi nekoliko koruze. Bob in grah bila je dogovorjena lopa. Prehoditi mu je bilo še razne za krmo bolj redko rabita; zdrobljeni in namočeni bob stezice, predno je došel do nje, pa oj neprilike: iz in grah ugajata posebno mladi živini, ker imata v sebi grada se prikaže Erna, katero je vodil baron. Kaj mnogo fosforokislega apna. Sem prištevamo tudi želod, storiti? Naprej ne more, uprav bi prišlecema pršel divji kostanj, žir in seme akacij, katera semena — zdrob- • nasproti, nazaj tudi ne, ker bi ga sigurno opazila, ljena in primešana — zelo ugajajo pitovni živini, zlasti Poeepnil je torej za bližnji rožni grm, čakajoč, da od- svmjam. ideta baron in Erna mimo. Vedno bliže in bliže do- 6. Obrtnijski odpadki. V to vrsto prištevamo otrobe hajata; močno je utripalo Jankotu srce: mučila gaje razne vrste moko » lanene in druge oljne preše 1 ječme skrb, da ga zasačita, dolžila ga bodeta vohunstva. Kdo nove tropine in ječmenove kali iz pivaren, siratko, po- niu bode veroval, da ni tega nameraval? Nihče. Tre- sneto kislo mleko, itd. Otrobe krmimo navadno namesto žitneg9 zrnja, ker so mnogo cenejši. Otrobi imajo v sebi mnogo beljakovin in fosforové kisline torej ugajajo posebno mladi živini na ura?" notki so mu bile ure. Zdajci začuje glasen smeh. Vi ste poredni baron, kako vam pride kaj tacega kakor tudi molznim kravam, pitovnim ovcam in svinjam. Lanene in oljne preše imajo mnogo beljakovin > ker „Ne tajite Erna, vam nihče ne odide: kdor se zagleda v vaše žarne oči, ta je věčno važ suženj. Glejte mene !" „Vi baron ? Vsak ni tako mehkega in občutljivega so jako lahko prebavljive, zdrobljene, namočene in z rezanico pomešane dajo izvrstno krmo molzni in pitovni živini. Ječmenove kali imajo mnogo beljakovin in fosforové kisline ter so zelo lahko prebavljive, torej ugajajo posebno »Pa tudi oni učitelj ni odšeF odvrne baron na žrebetom. Siratka in kislo mleko, namešano z zdrobljenim pol jezno. „Dobro sem videi, kako Vas je gledal: zame srca, kakor Vaše baronstvo Glasno se je smejala. zrnjem » izvrstna krma prešičem. ...... € t: Poučni in zabavni del. 3 mraku. Spisal Lajoš. (Konec.) Necega dne pa pride v grad nov gost gosposki gizdalin, bogat postopač, kakoršnih ima vsako večje, pa tudi manjše mesto na izbiro. Preširno je gledal na Jankota, laskal se Erni, govoril tako fino izobra-ženo, vse drugače nego Janko. Čudno se je temu zdelo, da njegova Erna tako pazno posluša to mestno ničlo kakor je dejal. Malo nejevoljen vrnil se je domov. A prišlo je še hujše. Dan za dnevom je postajala Erna hladnejša, dan za dnevom se je bolj smejala praznim poklonom gizdalinskega barona. V neopaznem trenutku zašepetal je Janko Erni na uho : .Jutri na večer v vrtni lopia. Odgovora nk dobil, kajti baron je segel vmes z jednim onih poklonov, ki zgačejo ušesa, ma- mijo razum, a srca ne ogrevajo. Grof je bil natančen a tih opazovalec. Spoznal med Erno in Jankotom neka tajna Gospo kmalu, da "zveza, zato je nekoč Erni, kakor v šali, dejal skoro besede ni imel, menda mu sem premalenkosten temu vaškemu profesorju." » Prosim vas baron vi ste ljubosumen. n Jaz, ljubosumen! Ne, a nočem da bi moji Erni slednji tako v oči gledal, kakor oni. u » tišti „oni Ne bodite občutljivi baron. Ne tajim, da me je 4 občudoval, pa kaj sem hotela ? Kdo je tega kriv? Vi, Hugo. Zakaj niste prišli prej, vsaj sem vam pisala, kedaj dojdemo sem, a vi ste odlašali. Ako sem se toraj z onim učiteljem malo pošalila, krivi ste Vi sami.a » Pošalila Erna ne več? a » Ne več. Ali res menite, da imam takov okus? Jaz Erna pa ta učitelj. Ha, ha! „Chacun a son gôut!a dejal je baron malomarno. „ Kedaj sem imela tak okus ? Ali ste zabili Dunaj ? Koliko jih je klečalo pred mano, koliko jih prosilo moje Ijubezni, a uslišala nisem nikogar, razun Tebe Hugo. In sedaj meniš, da si tega vaškega peda goga izvolila. Hugo, od kedaj si tako bistroumen? » dvoril Je « dejal je baron, ki se ni mogel znebiti suma, da Erna laže. „Dvoril mi je, to je resnica, a druzega ne. Mene je kratkočasil, a sam se je uril v galanteriji ; tako sva imela vsak svoje veselje — mon cher baron. Ha, ha." Šla sta mimo. Janko je slišal dovolj — še preveč. Hitel je kolikor je mogel iz vrta, bežal je kakor pre dična Erna, igra s človeškim zapušča kes in žalovanje a , v oaiij ucjaii. b^vu^v- «.v"«.v*, jvy isiaij ww«^ jv »«»ví. srcem je nehvaležna, plašena srna pred lovskimi psi. Še v daljavi je čul Erna je hotela nekaj srebrnozvoki ha ha. 306 » Sam se je uril v galanteriji" te besede donele imetje v Monte Carlo, sebe pa ustřelil. Ema je šla so mu ves čas po ušesih. med svet, imela je še dobro glavnico — svojo lepoto. „Moj Bog, moj Bog" zdihoval je med potjo in a, minula jo je i ta, ko se je Ema preverila, da ie krčevito stiskal pest na srce. Přišel je domov brez zginil nje kras, poiskala si je v valovih Donave hladni klobuka, z razmršenimi lasmi, otepen, kakor da se je po blatu valjal. grob. Od vseh treh ostal sem jaz s svojimi „Moj Bog, moj Bog" ponavljal je vedno. Zdrobljeni so bili njegovi ideali, v prahu je ležalo, kar mu je bilo sveto, v blatu, kar je obožaval. Gledal je pred ter solznih oči molela roke proti njemu britki mi spomini, ki me ne bode minulo, dokler mi prijazna Parca ne prestriže niti življenja". „Strijc odpusti" Ana je klečala pred Lokarjem se kakor člověk, kateremu se naenkrat dragocena n Ustani Ana Vse odpuščam, ker sem pre lepa posoda na sto kosov razdrobila. Slika za sliko pričan, da se kesaš svojega obnašanja, in ker upam se je pojavila v njegovi razburjeni fantaziji podoba da ne bodeš nikdar pozabila, kar sem danes po za podobo je gledalo njegovo oko, vmes pa se je britko vedal. Ako bi ti kedaj prišla skušnja, da koketuješ i smejal ha, ha. Stiskaîe so glave vaške sibile, popra* ljubkuješ z druzimi le za kratek čas, takrat se spomni ševale so dekleta, kako da je učitelj tako na nagloma Jankota in nauka, ki ti ga daje zbolel. Nihče ni znal, zakaj. In kako čudno govori » Ema, Erna" kliče v jedno mer. takej světnici še Srce človeško ni igrača « niso čule. Tako so modrovale vaške prerokinje o bolezni Jankotovi. Med tem je pa lepa Erna praznovala svojo ženitovanjsko popotovanje po divnih italijanskih livadah. In kakor v posmeh, poslala je naznanilo o svoji poroki z „ono mestno ničlow tudi Jankotu; a ta ............................. .................^ ^ : 1 Koseskega slavnost. Ob slavnosti odkritj spo dne 14. avgusta t, 1. v Kosezah pri Moravčah bo imel cerk- veni govor preč bo tudi ravnatelj prof. Torno Župan ; slavnostni govornik dr Fr. Detela to slavnosti spojeno bo ni niti do konca prebral, raztrgal jo je na kose, minske plošce slovenskemu pesniku Ivanu Veselu-Koseskemu tako, kakor je bilo raztrgano njegovo srce. Ko je črez več tednov zopet okreval in prvikrat šel na prosto, zdelo se mu je, da je svet ves drugačen, tudi praznovanje lOletnice obstanka prosto voljnoga gasilnega dozdevalo se mu je, da solnce ne sveti več tako svetio, društva na Brdu. Obed in popoludanska slavnost se vrši v da cvetlice ne cvetejo več tako lepo, kakor so nekdaj. Siromak! Svet si je ostal jednak, a Jankotovo srce se je spremenilo, sprejemalo ni več utisov z isto ži-vahnostjo, ko nekdaj. Postal je molčeč, zamišljen, Lukovici Cesarska slavnost. V proslavo 501etnega vladanj Veličanstva cesarja E Jožefa prirede dne avgusta v Zalci na Spod. Štajerskem premovanje konj in in ogibal se družbe sosebno ženske. Počasi se mu je rana celila, a popolnoma nikdar. Upal ni ničesar nem redu je tudi koncert vojaške godbe ples in več od življenja, ne od ljudi; njegovo zaupanje ga je žani dne konjsko dirko. Za darila je odmenjenih 4000 kron. Na dnev> vetljava Narodni dom v Trstu. Narodna slavnost v Se kr. julija je vrgla čistega dobička 373 gld minulo. Iz živahnoga, ljubeznjivega, odkritosrčnega čio- kateri so se plodonosno naložili kot kapital za zgradbo Narod veka napravila je ženska koketarija molčečega, neza- nega doma v Trstu. Kamen do kamena palača, zrno do zrna upljivega sarkastičnega pesimista, razdrobila mu z neusmiljeno roko vse, kar mu je bilo drago in sveto, uničila mu njegov mir, njegovo srečo tako, da mu je pogača telju Spominsko ploščo odkrijejo učitelji rajnemu Mateju Močniku dne 10. bilo življenje le grenko breme, katerega se je mislil čestokrat samovoljno znebiti. Leta so mu tekla in minula, a brez veselja, brez zadovoljnosti. Samotařil Kamniku. avgusta t. uči-v Zalogu pri Železnica Vrhnika-Ajdovščina. Ljubljanski župan Ivan Hribar in vrhniški župan Gabr. Jelovšek sta prosila podelitev predkoncesije za zgradbo železnice od je kakor puščavnik brez brige za vse, kar se je okoli Godovič jn ćrnivrh v Ajdovščino Logatca za čez njega godilo, vedno trpeč, vedno čuteč nasledke prevare. In tudi danes, ko mu je obraz naguban, ko so osivěli njegovi lasje, ko se mu kri mirneje pretaka, deželne bolnice v Vodmatu. Zavod za gluhoneme v Ljubljani se bode baje v kratkem gradil. Za zdaj je določeno, da bo stal nasproti tudi sedaj še ni pozabil svojega gorja, čeravno ga mirneje nosi. u Omolknil je. Ana je tiho ihte poslušala strijca, uganila je kmalu, da Janko je — strijc sam. n In Erna?" praša slednjič Ana vsa solzna. „Baronov zakon ni bil srečen. Zivela sta vsak svoje razkošno. Ker je Erna vedno koketovala z druzimi. začel jo je baron zanemarjati, slednjič se je udal igri. Dve leti po poroki zaigral je vse svoje po kr. obrtne strokovne šole za obdelovanj lesa in za umetno vezenje in čipkarstvo v Ljubljani so imele v ravno završenem šolskem letu vsega 194 učencev in 90 učenk. Moških učencev je bilo rednih 77 tantov in 103 obiskovalci javne risarske šole skim letom 14 hospi-minolim šol- zavod dokončal deseto leto svojega obstanka in po številu učencev mej najbolj obiskovane zavode te vrste v našem cesarstvu.. Prihodnje šolsko leto se prične dne spada 19 sept » vpisovanje je dne 16. in 17 sept srečil Bodite oprezni pri streljanji s topiči pri strelj s topiči kaj Simon ! Pone-Filipič v Stari / 307 Oslici nad Škofjoloko. Střel mu je šel v obraz in istega mocno osmodil, mu oslepil desno oko in mu odtrgal mezinec na roki. . — Roparski umor. Na poti čez Gor janče na Hrvatsko je neki delavec svojega tovariša zavratno napal in ubil ter mu pobral ves denar Truplo su našli zakrito pod šibevjem. Na sled so prišli zločinu, ker je bil okrvavljen studenec ob katerem je ležalo truplo. — Carski dar. Ruski car je podařil upravi ruskega rudeČega križa 500 000 rubljev, da se s tem denarjem pomore prebivalcem, ki so trpěli vsled slabe lanske letine. — »Der Suđen « Organ fiir die politischen, cul-turellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. Tretjo številko glasila gg. državnih poslancev slovanské krščansko-narodne zveze přejeli smo pomnoženo s prilogo. Vsebina tej številki jc raznovrstna in zanimljiva. Na uvodnem mestu je článek o tržaških dogodkih, dalje, kako praktično izkoristiti sedanji politični položaj. Posebno zanimanje vzbuja článek k jezikovnemu vprašanju iz peresa odličnega slovenskega državnega poslanca dalje sledi opis ljubljanskega shoda slovenskih odvetnikov, notarjev itd. proti zaanemu ukrepu graške nadsodnije, — razne vesti iz Štajarske, Koroške, Kranjske, Primorja, Hrvaške, Slavonije, Istre, Dalmacije itd. Iz Istre je nadaljevanje Koreoitih Člankov „Naše Sloge", ki dokazujejo, da Istra nikdar ni bila italijanska. Tudi vsebina priloge temu listu je raznovrstna in poducljiva posebno narodno gospodarski článek, o novem zemljišno-veresijskem zavodu kraljevine Dalmacije. Želimo od srca, da ta list najde vse-stranske podpore od vseh strank in vseh jugoslovanskih po-krajin. Naročnina znaša za dobo < d avgusta do konca decembra t. 1. samo eden goldinar. Uredništvo in upravništvo je na Dunaju, I Plankengasse 4. — Sestanek slovenskih Sokolov na Nabrežini. „Goriški Sokola priredi dne 4. sept t. 1. izlet na Nabrežino. Na Nabrežino polete takrat tudi druga slovenska sokolska društva. — Medveda je ustřelil v Šneperških gojzdih princ Schonborn. Medved je kakih 7 let star in dva metra visok. Princ je šel na lov na srne, a je naletel na medveda, katerega je srečno usmrtil. — Prvi splošni zbor slovenskih in istrsko-hrvat-skih posojilnic v Ljubljani v nedeljo in pondeljek se je lepo izvršil. Udeležencev je bilo 30 — 40 in zastopanih je bilo 26 denarnih zavodov. Predzborovanje je vodil g. Iv. Lapajne iz Krškega, glavno zborovanje pa g. dr. D Majaron. Vladalo je med zborovalci, ki so bili različuih stanovi lepo sporazum-ljenje in bile so skoro soglasno sprejete predložene resolucije. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mescu julij 1898 je 123 strank vložilo 34128 gld. 9 kr., 110 strank uzdignilo 20452 gld. 95 kr., 25 stránkám se je izplačalo posojil 23890 gld., stanje ulog 502220 gld. 16y2 kr., denarni promet 113955 gld. 17 kr. — Ravnateljstvo mestne hranilnice; v Radovljici. — Shod slovenskih učiteljev. Dne 31. julija, 1. in 2. avgusta t. 1. je v Ljubljani slovesno praznovala „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" 501etnico cesarjevega vladanja in lOletnico svojega obstanka. Tem povodom so se sešli v obilném številu slovenski učitelji iz Štajerske, Koroške, Primorske, in Kranjske. Svoje zastopnike so poslali tudi bratski češki in hrvatski učitelji. Ljubljanski meščani so v pozdrav učiteljem okrásili hiše z zastavami. Dne 31. julija proti večeru je bil sprejem gostov na kolodvoru in zvecer najbolje obiskan castni večer na vrtu „Narodnega doma", pri katerem je svirala vojaška godba. Dne 1. avgusta dopoludne in popo- ludne sta bili seji upravnega odbora. Zveze in delegacije so se vršile priprave za slavnostni konc«?t. Zvečer je bil v Sokolski dvorani velik slavnostni konce?! Svirala je vojaška godba in nastopil zbor 150 pevcev in pevkinj. Po prologu, katerega je govoril mestni učitelj E. Gangl so pevci zapeli cesarsko pesem. Koncert je bil prenapoljen. Počastili so ga tudi vsi vojaški in civilni dostojanstvenik® imenoma presvitli knezoškof dr. Jeglič. Koncert je uspěl tudi v umetniškem oziru najsijajneje v čast učitelju L. Potrebinu, ki je koncert vodil in celemu zboru Po koncertu je bil živahen ples. Po sv. maši v stolni cerkvi se je dne 2. avg. otvoril ob 9. uri dop. na I. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah šolski muzej, katerega je „Zveza" ustanovila s pomočjo dežele in stolnega města v proslavo cesarjeve 50 letnice. Ob 10, uri je bilo slavnostno zborovanje v Narodnem domu ; ude-ležili so se ga tudi vsi dostojanstveniki in tudi presvitli knezoškof. Otvoril je zborovanje nadučitelj L Jelene, predsednik „Zaveze" in pozdravil skupščinarje ter goste imenoma knezoškofa, dež glavarja in župana. Poslednji so odgovorili. Slavnostni govor je imel nadučitelj Jern. Ravnikar, ki je konečno prebral udanostno adreso na cesarja, katero je po zborovanju posebna deputacija vročila deželnemu predsedništvu. Ob 1. uri je bil banket. Vrstile so se lepe napitnice. Prvi je presvitlcmu cesarju napil predsednik „Zaveze" nadučitelj L. Jelene. Mej drugimi so govorili tudi žnpan Hribar, dež. odbornik dr. Tavčar in drž. poslanec dr. Ferjančič. Končane slavnosti morajo biti v ponos slovenskemu uČiteljstvu. — Slovensko pevsko društvo v Ptuji priredi v proslavo 50 letnega vladanja Njega veličanstva cesarja Frana Josipa I. povodom blagoslovljeni a zastave „Celjskega pevskega društva" dne 13. 14. in 15. avgusta 1. 1898 v Celji veliko pevsko slavnost. — Nesreće. Dne 28. julija se je v Vačah pri Med- vodah zadusil šest mesecev star otrok, katerega je slabo varovala 14letna deklica. — Dne 30. julija je na južai železnici pal mej postajama Št. Peter in Ležeče 9 leten deček iz voza in se nevarno poškodoval. — V Ljubljani je pri kopanju v Malém grabnu utonil pek A Šume. Odvetniška zbornica kranjska ima jutri izredni občni zbor, na katerem bo volila predsednika, pravdnika in njegovega namestnika. — Nadzornikom tobačne továrně v Ljubljani je imenovan Viljem Moller, doslej ravnatelj tobačne továrně v Steinu. — K vojaškim vajam proti Rakeku odšli so dne 3. t. m. v jutro tukaj garnizujoči trije bataljoni 27. pešpolka, kamor se pripelje tudi četrti bataljon iz Gradca. — Shod slovenskih županov, katerega skličuje občinski svet ljubljanski v proslavo 501etnice cesarjeve na dan 16. in 17 avgusta t. 1. bo veličastna narodna manifestacija. Da bo ista čim sijajneja je na slovenskih županih, da se tim mnogobrojneje udeleže shoda. — Shod prirede v nedelji dne 7 avgusta ob 3. uri pop. na Vrhniki gg. deželni poslanec Gabr. Jelovšek in drž. poslanca dr. Jan Ev. Krek in Ivan Vencajz. — Relief in pridvižni zemljevid vojvodinje Kranjske. Po mnogih planinskih in krajinskih fotografijah znani Lergetporer, fotograf v Bledu izdeluje na stroške kranj-skega deželnega odbora večji pridvižni zemljevid vojvodine Kranjske v merilu 1:25 000. Ta znameniti zemljevid bode sestavljen iz več delov in izdelan po fotografiônem posnetku iz-virnih zemljepisnih nariskov posameznih delov vojvodine Kranjske, katere je narisal vojni zemljepisni zavod na Dunaju v merilu 1:25 000. Doslej je izdelanih 16 delov tega veM-kanskega reliefa. Že pred nekaterimi leti je izdelal Lerget- 308 porer pridvižni zemljovid ,ifiTintavcevu ali » Kamniško solčav- je toplomer kazal po Reamuru 50 stopinj. Cev toplomerova skih planin" kakor t^idi pridvižni zemljevid Gorenjskih planin, je počila, ker se živo srebro ni moglo dalje premikati. Ljudje, Naslovljen je ta v muzeja shranjeni relief: „Izbuknjena podoba gorenjskih planin in sosednjih pokrajin Korošie dežeie živina in vroče, rastlinstvo mocno trpe vsled vročine. Tudi noci so ker se ne more shladiti. V rekah je voda dosegla to- in gorenje Soške okolice". Zlasti tuji turisti se zelo zanimijejo ploto 28 stopinj, kar se v Rusiji še ni zgodilo. za te pridvižne zemljevide v deželnem muzeju v Ljubljani in jih ne morejo Ladija potopila Dne 27. julija zveôer ladija „Teofilo" naložena z ogljem, odplula proti Benetkam. Na 25 letnico mašništva so dne 27. julija t. 1. naj-slovesneje praznovali na Dobrovi pri Ljubljani presvitli knezoškof dr. Jeglič in deset vlč. diji bilo razun poveljnika še pet mož Proti uri zjutraj so se pojavili močni valovi, so z leve strani pluli veliko sošolcev. „Idrijski Sokol" praznuje 14. in 15. avgusta t. 1 najslovesneje svojo ustanovno slavnost. vode v ladijo, vsled césar se je začela ladija močno nagibati na levo stran. Poveljnik je dal hitro spustiti v morje ladjico katero so imeli na brodu, in komaj so vsi vstopili vanjo, se je brod poveznil in zginil v morju velikim trudom se je V spomin na okupacijo Bosne in Hercogovine posreČilo mornarjem, da so priveslali do lazareta. Pomorska odposlala jeden parnik na ogled, je-li bode mogoče 1868 bo jutri dne 6. avg. ob 8. uri zvečer na Ferlincevem oblast vrtu v Ljubljani slavnost, pri kateri sodeluje vojaška godba. rešiti potopljeni brod. Treba bode posebnih priprav za dvig- rila Vspored Vabilo k XIII. izredni skupščini družbe sv. Ci Metoda v Ribnici v četrtek, dne 11. avgusta 1898. nenje iz vode Kako sodijo nekateri o židih. Bismarck je Sv maša ob polu 10. uri v dekanijski cerkvi Zborovanje ob polu Prvomestnikov nagovor 11 uri v hotelu Tajnikove poročilo Antona Arkota . Blagaj- rekel : „Nimamo opraviti z Makabejci nekdanjih ôasov, ne z židi prihodnjosti, marveč z židi sedanjosti. Židje nimajo prave domoviue, imajo nekaj kosmopolitičnega, so nomadje. Njih do- nikovo poročilo Nadzorništva poročilo Volitev jedne movina je Sijon, Jeruzalem u t t M. Luter: Zidje drže nas tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos ná- sleduj udj družbinega vodstva dr. Dragotin vitez Blei kristijane v naših krajih v ječi; mi se trudimo v potu svojega obraza, oni sede za pečjo, postopajo in dobro živijo od naših weis-Trsteniški, 2 . Anton Žlogar. litev razsodništva dr Ivan Dečko Volitev nadzorništva članov). Gregor Einspieler žuljev Ko so se nas in našega imetja polastili, zasmehujejo članov) Vo nas. Ne verjemi lisici, ne Židovi prisegi". Cesar Viljem : „Želel bi, da se najde pero, pero pisalo zgolj resDico, isto znamka dal vsem židovskim časnikarjem." Friderik Veliki: Podoba Njega Veličanstva kot varstvena Ukazujem, da se po moči odstranijo hudobni in neznatni Židje kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovski iz malih mest, posebno onih, ki leže bolj v sredi, kjer so židi se in obrtniški zbornici, da se povodom Najvišjega vladartkega židje nepotrebni in zelo škodljivi." Napoleon I: jubileja Njega Veličanstva množe slučaji, da obrtniki v smislu mora postopati kot s posebnim ljudstvom, ne pa kot z versko . zakona 0 obrani varstvenih znamk in ministerskega izkaza sekto. Židje so roparski vitezi nove dobe. Postopati se mora z dne 9, septembra 1886, drž zak št 140, prosi dovolj ž njimi državno-pravno nikakor pa ne civilno-pravno." Herder: za vpis znamk, v katerih se nahaja Najvišja podoba Njega „Takozvano izvoljeno ljudstvo je od stoletij sem zajedalka na Veličanstva mnogobrojnejši pa so slučaj i, tičoči se uporabe drugih narodih. Rod je, hinavsko zatira, ne hrepeni po podobe Njega Veličanstva na blagu, v katerih si prosilci niti lastni časti, stanovanjem in domovini " Fichte : Skoraj v vseh ne sknšajo izposlovati za oznanilo svojega znamko slovaniž blaga vpis kot pokrajinah Evrope se razprostira mogočna, sovražna država, teh poslednjih slučajih, ki se torej ne tičej izpo katera v vednem boju z drugimi državami in.grozno za- /anja izključne pravice potom vpisa znamke, marveč le fak- tira občane, židovstvo je, tične porabe podobe Njega Veličanstva kot oznamenilo blaga demon človeškega prepada. u Wagner : r» Zid plastičen izreklo je ministerstvo za notranje stvari kot splošno načelo î da ni pomisleka proti dopustljivosti rabe podobe Njega Veli čanstva v primerni izvršitvi na obrtnih izdelkih, seveda v kolikor se to tiče dostojnih predmetov. Za vpis znamke, v kateri se kot sestavina nahaja podoba njega Veličanstva ali pa članov cesarske hiše je treba slej ko prej izreČnega najvišjega odobrenja, glede katerega je, ako se je dotična prošnja predložila trgovski in obrtniški zbornici postopati v smislu razpisa trgovinskega ministerstva z dne 2. novembra 1886, št. 34.430. Na podlagi morebitnega dovolj za dejansko porabo take podobe na blagu, ali na podlagi izjave kakega polit, oblastva, da ni pomisleka proti nameravani torej dotično oznamenilo blaga se ie obr- Amerikanci v Evropi ozirom na smělost Amerikancev, ki si ob zmagah nad Španjci celo domišljajo, da priderejo v evropsko Španijo je neki francoski list prinesel naslednjo šaljivo notico : Predsednik Zjedinjenih držav ima pred seboj velik světověn zemljevid. Poleg njega stoji prvi ameriški admiral Watson. Razgovarjata se 0 najnovejih dogodkih z bo-jišča. Predsednik: „Pri Antilih sedaj nimamo nič več opravka ljubi admiral. Vse španske naselbine so ali bodo v krátkém v kakega dež. oblastva samo naši oblasti. Treba iti kam drugam." Predsednik. kazoč proti vzhodu: , „Dobro". Admiral: ,,Kam? u Evropo". Admiral Predsednik: „Koliko časa potřebujete v Sredo- porabi takih podob na blagu, se ne more kot znamka vpisati. Trgovsko ministerstvo nilo do ministerstva notranjih stvarij s prošnjo, naj ukrene da se, kadar kako politično oblastvo podeli dovoljenje za ozna menilo blaga s podobo Njega Veličanstva, v rešitvi vselej iz zemsko morje?" Admiral naglo : » Devet dnij, osem ur, 31 minut in sedem sekund." Predsednik: „Tega mnenja sem tudi jaz. Kdaj menite dospeti pred Gibraltar?" — Admiral: rt 19. julija ob 12. uri 50 minut popoludne " Predsednik : ri Katero luko si moramo po vašem mnenju najpreje osvojiti 1 rečno navede, da tako dovoljenj daj pravico za dejansko porabo z omenjenimi podobami opremljenih oznamenil blaga da se lahko izkrcajo naše čete?" nekaj korakov od Gibraltarja". ne pa za vpis kot znamko in torej tudi ne za pridobitev iz ključne pravice. 30. julija?" Admiral: „Da, 30. zvečer". Admiral : „ Kartageno, Predsednik: Tje dospete Predsednik : w Kako daleč je iz Kartagene v Madrid?" Admiral : r> Sto in šestdeset milj in nekaj korakov". se potřebuje? u Admiral: „Računati moramo 14 dnij Predsednik: „In zato ker 1 se bodo Španci skušali braniti!" Nenavadna vročina na Ruskem. Dočim previa- kdaj bo naša armada v Madridu?" Predsednik : „Dobro, Admiral: «16 ali 17. dujeta letos v srednji Evropi hlad in mokrota v notranji avgusta." Predsednik : „Dobro, dobro, ljubi admiral ! i. ri * m_ 1 _ 1______ ______11 •___ Trt____: tu Eusiji nenavadna vročina. Minoli mesec je bilo tako toplo, da Lepa dežela ta-le Spanijal To bo krasna naselbina v Evropi ! 309 Najstarejši časopis na svetu je „Tsing Pao" ali Izguba Spanjcev ia Amerikance v. Po računanju Pekinška poročila". List se je baje ustanovil 1. 710 préd nekega angleškega lista, so doslej Španjci v vojski zgubili Kristusom. Neki francoski konzul trdi tako. Seveda je bil list 21 bojnih ladij, 21 trgovinskih ladij mornarjev je bilo pisan in ne tiskan in to tudi ne na papirju. ubitih, 1300 ujetih pred Santjagom Čudno praznoverstvo. vasi Varvaronka na 15.000 vojakov. Amerikanci pa so bilo ujetih blizu trgovinsko Buskem je 11 kmetov in kmetic izkopalo več trupel iz grobov dijo 50 mornarjev je bilo ubitih in ranjenih, 300 vojakov tem so hoteli končati veliko sušo, ubitih 1500 ranjenih.- Zanesl|ivi se ti podatki pač ne mo I t i • ter jih pohvalo z vodo. ki vlado v ondotnih krajih. DeŽja vsled tega ni bilo, prazno-verce pa so radi oskrumbe grobov zaprli. rejo zvati Aguinaldo vodja fiilipinskih ustaše v je star Calixto Garcija Iniquer, vodja kubanskih ustašev, šele 27 let. Eojen je bil v vasi Imus. Oče njegov ni bil je 70 let star a vživa glas neustrašenega vojaka. Boril se je bogat, vender je vse storil, da se mu sin izobrazi. Poslal ga v desetletni vojski 1868 1878 v vrstah ustašev. 1874 je v kolegij sv. Ivana Lateranskega in na manilsko vseuči so ga španjski vojaki obkolili. Da ne bi přišel sovražniku v lišče. A Aguinaldo je slabo študiral in učitelji so ga imeli za hotel usmrtiti, a krogla ga ni smrtno zadela. tepca. Oče poslal ga je zato v jezuitsko učiteljsko semenišče, prav dobro vspevai. Po smr i očeta je prevzel po- se pest, Ozdravěl je in odveli so ga v Španijo. L. 1877 so ga spustili, na kar je Garcia odšel v Novi York, kjer je 1. 1880 kier sestvo ter postai člen društva „Katipanum", ki je delalo za oiganizoval z Joseom Marti kubansko ekspedicijo in se ukrcal agrarno socijalistično povzdigo domovine. To filipinsko društvo brojilo 250.000 členov, vender ga je vlada zatirala in tudi sa Santjago de Cuba. Nesreča je hotela, da je bil zopet vjet in poslan na Španjsko Spustili so ga radi zopet, ko je obljubil, da ne ostavi Španjske in se na Kubi ne bo bojeval cerkev mu je bila sovražnica. Aguinaldo, ki je postal načelnik proti Španjcem. Do 1. 1895 je držal to obljubo. društva, je bil zlasti velik trn v očeh španske vlade. Zato ga Ko je pa je hotela zapreti. Poslala je pred njegovo hišo španskega čast videl, da španjska vlada ne misli na Kubi uvesti obljubljenih nika in 12 mož Filipincev Brez pomišljenja je ustřelil Agui reform, odšel je v Z jedinjene države. Ko nastal ustanek, naldo častnika, pa nagovori! vojake ter jih vprašal, ali jih res odpotoval je na mali ladjici „Hawtino" na Kubo. Ekspedicija ni sram služiti vladi, stoletja tlači Filipince. In vojaki so «e je pa izjalovila; Garcia uide in posreČi drugi ekspediciji dojde na „Bermudi" na otok. se mu i da pri postali Aguinaldovi. To je bil početek njegove vojske, 30 000 vojakov. Njihov vodja, Aguinaldo, pa Denarna moč Židov. Neki nemški list je zračunil, danes magal ance. se polastil skoraj vseh Filipin ter šteje pre-postane da je dunajski Eothschild tako bogat, da vse veleposeatvo na Čfeškem mogel pokupiti menda predsednik osvobojene domovine. Vsa posestva v češki deželni deski merijo 1,699.241 ha in so činjena na 984,167.000 gl. riki je preganjalo 6 policajev nekega morilca. Morilec Eden sam žid ima torej toliko, kot 39 knezov, 107 grofov, v skladišče polno smodnika in razstreljivnih tvarin ter Strašen morilec. V Oaklandu v Koliforniji v Ame- bežal 66 baronov, ki so češki veleposestniki. Zidje prevladujejo pri gr0zil, da skladišče užge, če se mu kdo približa. Policisti so vzlic temu vstopili v skladišče. Tedaj je pa morilec ustřelil v za- vseh denarnih zavodih, sploh pri vseh podjet jih so dobro stopani, kjer se žanje velik dobiček. V c. kr. avstro-ogerski sod, poln smodnika, na kar se je vŽgalo v banki na Dunaji so v ravnateljstvu 4 židje; v úpravném svetu 5000 funtov smodnika. Hiša, morilec in policisti skladišču so zleteli dunajskega "Bankvereina" jih je 15; v avstrijskem kreditnem v zrak, a vse hiše v okolici so «avodu za trgovino in obrt ima besedo 13 Židov. Ednako pri drugih bankah in istotako pri zavarovalnicah. Nemore se ljudij je ubitih. porušene. Tudi več drugih skoro ogniti najpriprostěji člověk, da ne bi dal Zidu zaslužka. Blazniki v Angleški. Neki angleški statistik isračunil, koliko blaznih v Angleški. Od 1. 1893 do danes so baje peljali v angleške norišnice 2500 ljudij. Mej temi 579 214 kmetov, delavcev agentov, 44 1 484 213 obrtnikov in trgovcev, 299 vojakov, 176 učiteljev, 61 glasbenikov, 30 zdravnikov, 28 uradnikov, potujočih duhovnikov, 28 pisateljev in novinarjev ter 22 igralcev. lase je bila na razstavi za zdrav Največja dvorana na svetu. Arhitektu Raulinu stvo in postrežbo bolnikov v naročeno, da sezida za parižko svetovno razstavo 1900 velikánsko dvorano na Martovem polju. Ta dvorana bode baje glede velikosti prekosila vse dosedajšnje dvorane. Načrt je že Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in je po izrazu izdelan; v dvorani bode prostora za 12 do 15.000 ljudij. zdravnikov in tisućih zahval Sestojala bode iz petero amiiteatralsko sezidanih nadstropij, gornje nadstropje bode krasilo 16 ogromnih arkad. Šest mo- nih pišem edino reelno m numentalnih vrat, in dva para širokih stopnic bode vodilo z neškodljivo sredstvo za leve in desne v dvorano. Hodnik bode imel obliko prostrane terase s petimi vrstami klopij po 1500 prostorov. Dvorana bode vsekako velikánská, ako bode imel samo oder v premeru 90 metrov. Dolgovi Španije. se čim dalje bolj množe. Kakor ohranijo bujno rast las gospode in katera m dame ? da si zapreci îzpa danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci ? poročajo listi, ne mine teden, da ne došle s Kube menjice, Cena lončka 80 kr. po poštnem povzetju katere znašajo navadno po en milijon goldinarjev. Da sedaj španska banka posodila državi že 800 milijonov gld. Poleg tega dolguje država še svojim državljanom 500 milijonov ter Hoppe. tujcem 600 milijonov. Španska banka že začela dvomiti je-li bode mogla zadovoljiti še nadalje državo ter jej posojati tolike svote, kolikeršne potřebuje v sedanjih časih. Dunaj » Wipplingerstrasse 14 310 Loterijs;ke srečke Lineu dne 30. julija L 1. : 17, 86, 48, 23, 36 V Trstu dne 30. julija t. 1. : 14, 33, 85, 23, 17 Vi&Unî i priporoča V Pragi dne 3. avgusta t. 69, 72, 77, 23, Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 27. julija 1898. Pšenica gld. 11 kr. rž gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. kr. ajda gld. 10.50 kr., proso gld. kr., turšica gld. 6.40 kr. leča gld. 12 kr., grab gld. 12.— kr., fižol gld. 12' Vse cene veljajo za 100 kgr.) Razpošiliava sukna samo zasebnikom ■ odrezek dolg za- dostno moško obleko stane samo ) i odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. - 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- blago, uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno - in solidno dobro znana 3*10 iz dobre 4" 80 7*50 8-70 10-50 12-40 13 95 fine i A i finejše angleške grebenčaste J pristne ovčje volne kakor blago za finančně in žandarmerijške sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih cenah brez prebitka katerega rabata. (18) kr Bedilna in hranilo a stupa za Naj bolj še redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. (67 Varstvena znamka Bedilna štupa za za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. 1 zámotek Varstvena znamka. z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld. Bedilna in hranilna stupa za kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jaje. Za kure, purane, gosi, race itd. 1 zámotek 25 kr., o zamotkov samo 1 gld. Dobiva se ï lekarni Trnkóczy v Ljubljani ) Kranjsko. Pismena ali pa z Varstvena znamka najlože in naj ceneje izvrsujejo vpo- čaji se prosi natančnega naslova sprej em&lčevega (ime, kraj, hišna številka zadnja pošta in dežela). Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.