UDK UDC 910:502.7(497.12 »Celje«) =863 O PROBLEMIH ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA V CELJU* M e tk a Š p e s + Uvod P o d p o jm o m » p ro b le m a tik a ž iv lje n jsk e g a oko lja« si p re d s ta v lja m o sk lo p b o lj a l i m a n j z a p le te n ih v p r a š a n j o d n o sa so d o b n e d ru ž b e do ž iv ­ lje n js k e g a o k o lja , k i se p o ja v l ja jo n a v se li p o d ro č jih č lo v ek o v e g a d e lo ­ v a n ja . V eč in a d ru ž b e n ih posegov v ž iv lje n jsk o o k o lje je o d v isn a od r a z ­ v o jn e s to p n je č lo v ešk e d ru ž b e . K er p a so p o d ru g i s t r a n i p o s le d ic e tis tih d e ja v n o s ti , k i p r in a š a jo d o lo čen e d o b rin e , om ogočajo ra z v o j in z v iš a n je ž iv lje n jsk e r a v n i, n e sm em o n a n je g le d a ti le k o t n a u n ič e v a lc e ž iv l je n j­ sk e g a o k o lja . V se k a k o r p a je p o tre b n o z ra z v o je m te h n o lo g ije in z n a n ja in z n a č r tn im g o sp o d a rje n je m s p ro s to ro m vse te n e g a tiv n e v p liv e č im b o lj o n em o g o č iti in n a č r to v a t i p o seg e v ž iv lje n jsk o o k o lje ta k o , d a se šk o d lj iv e p o s le d ic e k a r n a jb o l j om eje. R a z isk o v a n je p ro b le m a tik e ž iv lje n jsk e g a o k o lja in u g o ta v lja n je so­ o d v isn o s ti m e d p r iro d o in d ru ž b o je le sm ise ln o n a d a l je v a n je d o se d a n jih g e o g ra fsk ih ra z isk a v . I z h a ja p a iz n u jn o s ti , d a o p o zo rim o n a n e k a te re d e s tru k t iv n e p o seg e v ž iv lje n jsk o o k o lje in o p o zo rim o , n a j se p ro ­ s to r v b o d o če iz k o r iš č a sm ise ln o te r d a se v p liv i in d u s t r i je in u r b a n iz a ­ c ije , k i so d ijo m ed n a jb o lj d e s tru k t iv n e p osege v ž iv lje n jsk o o ko lje , p r a ­ v iln o v re d n o ti jo in n a č r tn o ra z v ija jo , u p o š te v a jo č p r i tem bo d o če p o s le ­ dice. O s n o v n a m e to d ik a to v r s tn ih ra z is k a v je v b is tv u p o d o b n a re g io n a ln o - g e o g ra fsk e m u p r is to p u , le s to ra z lik o , d a u p o š te v a m o sam o tis te k o m ­ p o n e n te , k i so n a d o lo čen em o b m o č ju v m e d se b o jn i p o v e z a v i in k i p o ­ v e č u je jo šk o d lj iv e v p liv e č lo v e k a n a ž iv lje n jsk o oko lje . S m ise l te h r a z ­ isk a v v id im o v tem , d a se ob r a z la g i p o sa m e z n ih e lem e n to v p o ja s n i n j i ­ hovo v logo in d a se v sa k e le m e n t fu n k c ijs k o o p re d e li. C e ljsk o o b m e s tje je iz te g a v id ik a h v a le ž n o o b m o č je ra z isk a v . N a te m m a jh n e m o zem lju se k a ž e jo m n o g i k o n f l ik t i ob ra z l ič n ih u p o r a b n ik ih p ro s to ra . * Poročilo je izvleček iz raziskovalne naloge pri Inštitu tu za geografijo Uni­ verze v L jubljani, ki jo je financira la R aziskovalna skupnost Slovenije. + asisten t p r i In š titu tu za geografijo U niverze v L ju b ljan i, A škerčeva 12, 61000 L ju b ljan a , YU. Degradacija življenjskega okolja na primeru Celja O tem , d a je z ra k v C e lju onesnažen, d a je večina tekočih voda bio­ loško m rtv ih , d a so posled ice onesnažen ja v id n e n a vsakem k o rak u in d a je okolje deg rad iran o , ni nobenega dvom a. T oda, če p rim erjam o em i­ sije celjske in d u s tr ije z em isijam i n e k a te rih m očno in d u s tr ia liz ira n ih obm očij po svetu , vid im o, d a so te n e k a jk ra t v iš je k o t v C elju , č ep rav posledice tam niso tak o k a ta s tro fa ln e . V zroke za d an ašn jo s to pn jo de­ g rad ac ije v C elju in okolici m oram o to re j poleg v irov em isij isk a ti še k je d rug je . P rv i in p o g lav itn i vzrok je v k o n fig u rac iji C e ljsk e ko tline. To je sicer n e iz ra z ita p lo ska k o tlin a , k i jo n a ju g u z a p ira jo do 700 m visoki v rhov i, n a severu se vlečejo h rib o v ita slem ena, n a vzhodu se k o tlin a dv iga v te rc ia rn o g ričev je , v zahodn i sm eri p a je o d p r ta p ro ti S av in jsk i dolin i. K o tlin a im a svojo daljšo os v sm eri vzhod—zahod ; ta izobliko- v itost pogo ju je tu d i vetrove in s tem v zvezi m noge posled ice v ž iv ljen j­ skem okolju . K o tlin a je asim e tričn a tu d i v p o p rečn i sm eri; n a južnem robu k o tline se dv igajo v zp e tin e , k i p restreže jo n a le tn o zap lin jev an je , h k ra ti so tak o visoke, da se no rm alne enodnevne in verz ije ne dv igajo p rek o n jih o v ih vrhov . C elje im a s svojo k o tlin sko lego n ek a te re sp ec i­ fične n a rav n e razm ere, k i so b ile v p re tek lo s ti ugodne za razvo j in n a ­ stan ek m esta. M esto se je po n a s ta n k u in d u s tr ije širilo , sp rem in ja lo je svojo zu n an jo podobo in večal se je delež p re b iv a ls tv a zaposlenega v ne- a g ra rn i de javnosti. P ostopom a je m esto začelo v k lju čev a ti tu d i okoliške vasi. Ves razvo j je p o tek a l d oka j neurejeno . N en ač rtn a g ra d n ja je p o ­ vzročila v C eljsk i ko tlin i t r i osnovne prob lem e: 1) ra z p rše n a g ra d n ja in d iv id u a ln ih h iš je z m an jša la s trn jen o st k m e tijsk ih p o v ršin , 2) zm an j­ šal se je a re a l gozdov in 3) o težila je izvedbo u re jen eg a kom unalnega om režja. I n d u s t r i ja , k i v C e lju o b s ta ja že d o b r ih s to le t (C in k a rn a od le ta 1873, T o v a rn a e m a jl i ra n e p o so d e od le ta 1884) im a d v e n a s p ro tu jo č i si fu n k c ij i , k i p a s ta n e d e lj iv i e n a od d ru g e : in d u s t r i ja p o m e n i n a en i s t r a ­ n i g la v n o g ib a lo r a s t i ž iv lje n jsk e r a v n i p r e b iv a ls tv a , n a d ru g i p a p r e d ­ s ta v l ja tis to d e ja v n o s t , k i n a jb o l j d e s tru k t iv n o p o se g a v ž iv lje n jsk o o k o ­ lje . P r i p re g le d u ra z m e r v C e lju m o ram o u p o š te v a t i obe v log i in d u s t r i ­ je , s a j C e lje b re z ta k o im e n o v a n e » u m a z a n e in d u s tr ije « n e b i doseg lo s to p n je e n e g a n a jm o č n e jš ih g o sp o d a rsk ih s re d iš č v S lo v en iji. In d u s tr i ja v C elju in n jegovi okolici im a dve značilnosti. 1) je iz ra ­ zito p o lis tru k tu rn a . Po štev ilu ob ra tov sta sicer v o sp red ju k o v inska in ­ d u s tr ija s 3345 zaposlen im i in te k s tiln a z 2950 zaposlen im i; po štev ilu zaposlen ih (6000). glede na d ru žb en i pro izvod in g lede na v p liv n a živ­ ljenjsko okolje p a je v o sp red ju kem ična in d u s tr ija . R az ličn a in d u s tr ijsk a d e javnost je tu d i vzrok raz ličn ih em isij). 2) V in d u s tr iji p rev lad u je jo za ­ s ta re li tehno lošk i p o stopk i, k i so p osled ica s ta re in d u strije , n jihove em i­ sije v okolje tra ja jo že več ko t sto let, n ek a j ob ra tov je sicer m odern iz i­ ran ih , v en d a r iz ekonom skih razlogov in ne z a ra d i v a ro v a n ja ž iv ljen j­ skega okolja. Z n a č a j e m is ij iz p o sa m e z n ih v iro v je ta k š e n , d a b i b ili p r i o d p r t i g e o g ra fsk i leg i in v e č ji p re v e tre n o s ti n e g a tiv n i u č in k i o b č u tn o n iž ji. P o ­ zim i se v k o tlin i pogosto tvo rijo jeze ra h lad n eg a z rak a , zgo rn ja to p le j­ ša p la s t p a z a ra d i to p lo tn e in v erz ije d e lu je ko t n ek ak šen pokrov nad ko tlino in p re p re č u je v e rtik a ln o izm enjavo z račn ih mas. N ajb o lj pogo­ ste so enodnevne inverz ije , k i n a s ta ja jo zvečer, ko jezero h lad n eg a z rak a seže do v išine 10 m etrov. Ponoči se p la s t h lad n eg a z ra k a poveča in tak o doseže in v e rz ijsk a p loskev v ju tra n jih u ra h višino do 130 m n ad kotlino. O b ra z b itju je ze ra h lad n eg a z ra k a te enodnevne inverz ije p rek o dneva izginejo. Jeseni in pozim i, ob več dni tra ja jo č ih jeze rih h lad n eg a z ra ­ ka, se in v e rz ijsk a p loskev dvigne tu d i do 250 m n ad kotlino. N ajveč dn i z in v erz ijo je v decem bru. V zim ski polovici le ta p r ih a ja v k o tlin i več­ k ra t do lokalne c irk u lac ije vetrov , k i je neodv isna od sm eri vetrov n ad inverzijsko p loskvijo . V elik pom en im a p r i tem m ik ro k lim a m esta, ki s svojim ogrevan jem tvo ri jed ro , od ko d er se ra z h a ja jo z račn a s tru ja n ja to p lih z račn ih m as (4). T o p lo tn a in v e rz ija , k i zgora j z a p ira ko tlino , p re ­ p reču je v e rtik a ln o zračno izm enjavo , tak o d a ostane p ra k tič n o vsa p l i­ n as ta em isija , k a te re v ir i so in d u s tr ija , k o m u n a ln a k u rišč a in p ro m et pod inverz ijsko p lo skv ijo ; p red re jo jo le p lin i iz v isokih d im nikov . T rd i delci, k i p rid e jo z em isijam i v z rak , de lu je jo ko t k o n d en zac ijsk a je d ra in zato se p o jav i m egla v e č k ra t še p red n o je re la tiv n a v laga v o zrač ju 100 %>. Znano p a je tu d i, d a m egla poveča toksičnost in korozivno spo ­ sobnost onesnaženega z ra k a tu d i do d ese tk ra t. M eritve k o n cen trac ij S O 2 in d im a (5, 6) so pokaza le , da je koncen­ tra c ija em isij v zim ski polovici le ta t r ik r a t v eč ja ko t v le tn ih m esecih. P re p rič a n je m nogih, d a je v p liv k o m u n a ln ih k u rišč pozim i t r ik r a t večji ko t v p liv in d u s tr ije , bi ve lja lo le, če bi imelo C elje o d p rto geografsko lego. S p ec ifičn i k o tlin sk i m eteoro lošk i p o jav i p a povzročajo , d a je v p liv in d u s tr ije v z im sk ih m esecih n ep rim ern o večji ne glede n a k om unalna k u rišč a in p rom et. A n aliza m eritev em isij kaže, da je razm erje m ed zim ­ skim i in le tn im i m eseci v s tanovan jskem delu m esta in in d u strijsk im i p red e li p rib ližn o enako, to pom eni, d a se k o n cen trac ija em isij v z im skih m esecih enakom erno poveča za vse m esto. Zanim ivo je tu d i, da nasto ­ p a jo v zim ski polovici le ta vse ekstrem ne v red n o sti em isij p ra k tič n o isto­ časno n a vseh m eriln ih p o s ta jah . P o zn a se, da je v zim ski po lovici le ta C eljsk a k o tlin a z a p r ta in d a se k o n cen trac ije p linov enakom erno ra z p o ­ red ijo po vsej ko tlin i. V to p li polovici le ta p a p rev lad u jo č i ve trov i (glede na obliko k o t­ line) odn aša jo em isije sorazm erno n jihov i jak o sti in sm eri. Po Stokeso- vem zakonu se delci v z ra k u p re n a ša jo s sredn jo h itro s tjo v e tra in p a ­ dajo n a tla v raz ličn i oddaljenosti. V zgodnjih p o m lad an sk ih m esecih, to je v n a jb o lj občutljivem času za rastline , n a začetku ra sti, so v k o tlin i p rev lad u jo č i zahodn i vetrovi. N a vzhodnem robu k o tline je g ričev n a t svet, k i d opušča , d a v e te r p re n a ­ ša em isije da leč p ro ti vzhodu in je tem u p rim ern o tud i vzhodna m eja poškodovanosti vegetac ije p re m a k n je n a n a vzhod. Za boljše razu m ev a­ n je m eritev em isij, k i jih o p ra v lja jo tren u tn o n a š tirih m eriln ih p o sta jah , bi bilo po treb n o p o d ro b n e je p re v e riti še m ik ro k lim a tsk e po teze glede n a po ložaj m eriln ih p o sta j. Za p opo lne jšo sliko pogrešam o m erilne p o ­ s ta je v m e stn e m je d ru , d a b i s te m la že u g o ta v lja l i v p liv p ro m e ta in k o ­ m u n a ln ih g o rišč n a o n e s n a ž e v a n je z r a k a v C e lju . R astlin e so za večino em isij bo lj o b ču tljive ko t človek in n am pošk o ­ d o v an a ra s tlin a pom eni tu d i svarilo p re d nevarnostm i, k i p re tijo člo­ veku v tak em ž iv ljen jskem okolju . D obro v idne so n a vegetac iji posledice d e lo v an ja SO 2 in fluora . T i so dobri p o k a z a te lji em isij tu d i n a o b rav n av a ­ nem celjskem obom čju, k je r so z m eritv am i dokaza li, d a je m ed šk o d lji­ vim i v p liv i na jv eč posled ic SO 2 in fluora . S to p n ja poškodovanosti vege­ tac ije je poleg k o n cen trac ije em isij odv isna tu d i od po lo ža ja dreves v sesto ju , od oblike te ren a in k v a lite te ra s tišča te r odpornosti d revesn ih v rs t (listavci so p o d v ržen i a k u tn im obolenjem , ig lavci p a k roničn im ). Za gozdno vegetac ijo je b istvenega pom ena d in am ik a in k o n cen trac ija v sp ec ifičn ih v rem en sk ih pogojih in dnevnem času (2). N ale tnem u za- p lin je v a n ju , k i n a s to p a v no rm alnem v rem enu , ko n i inverz ije , a li ob zelo visoki, več dn i tra ja jo č i in v e rz iji so n a jb o lj izp o stav ljen i p riv e te rn i deli te rc ia rn eg a g ričev ja m ed H u d in jo in Ložnico: B ukovžlak , P roseni- ško, K resn ike in T eh arje . Po dolin i V oglajne se zap lin je v a n je širi vse do Š e n tju r ja in v m an jš i m eri še celo do G robelnega. In v e rz n o z a p l in je v a n je p o v z ro č a n a jv e č jo k o n c e n tra c ijo š k o d lj iv ih p lin o v t ik p o d in v e rz n o p lo sk v ijo in p r i e m is iji n i b is tv e n ih ra z l ik m ed p r iv e te rn o in o d v e te rn o s tra n jo . G le d e n a o b lik o r e l ie f a in p o g o sto s t e n o d n e v n ih in v e rz ij se v p liv in v e rz n e g a z a p l in je v a n ja n a jb o lj p o z n a n a s trm in a h , k i se d v ig a jo n a ju ž n e m ro b u C e ljsk e k o tl in e (L isca , K o šn ic a , M ik la v šk i h r ib , P o d g o rje , A lja ž e v h r ib ) . P re p rič a n je , da je v eg e tac ija v C eljsk i k o tlin i un ičen a le po S O 2, vedno bo lj izp o d b ija jo dokazi, da p o s ta ja C elje fluo ridno em isijsko ob­ m očje. Toksični v p liv i fluoridov se kažejo v neposredn i b liž in i v irov (C in k arn a , EM O ), z o d da ljenostjo n jih o v a k o n cen trac ija h itro p a d a . R a ­ s tlin a sp re jem a n a jv eč flu o ra v visoki z račn i v lag i, m o tn je v ra s tlin a h n a s ta ja jo že v p rv i k o n cen trac iji 0,015 m g/m 3 z ra k a (7), ta v red n o st p a je b ila ob m eritv ah v C e lju d o s tik ra t p rek o račen a . Posam ezni p red e li v C e lju in okolici se po v rs ta h poškodb n a ra s tlin a h m ed seboj ra z lik u ­ jejo. T ako se n p r . n a G olovcu kažejo poškodbe povzročene po fluo rid ih , n a A ljaževem h rib u je m ešan v p liv fluoridov in S O 2, p ro ti vzhodu p a vedno bo lj p re v la d u je jo tip ič n e poškodbe po S O 2 (1). S pec ifičnost celjske in d u s tr ije se k aže še v ak u m u lac iji s tru p e n ih snovi v p rs ti. U gotovljeno je (3), da danes v eg e tac ija odm ira tu d i za rad i z a s tru p lje n ih rastišč , k je r se je z a ra d i d o lg o tra jn ih em isij n akop ič ilo to liko ško d ljiv ih snovi, d a so b ile p rek o račen e n e v tra lizac ijsk e sposob­ nosti p rs ti. G lav n i v ir teh em isij — (p ra ž a rn a c inka) — je b ila p red trem i le ti u k in jen a , s tan je p a se k lju b tem u ni izboljšalo . T a p o d a tek je to liko bo lj z ask rb lju jo č , k e r n ap o v ed u je ogrom no dela in m a te ria ln ih izdatkov , če bi ho teli goličave ponovno pogozditi. P osredn i n ega tivn i u č in k i se kaže jo tu d i v razb o h o ten ju ra s tiščn im pogojeni p rila g o je ­ ne tra v e — trs tik a s te stožke, ki u speva posebno n a go ličavah , k je r je gozd uvrščen v če trto s to p n jo poškodovanosti. T ak šn eg a gozda je okoli 300 h ek ta ro v in v n jem se ob sušah v e č k ra t p o jav ijo gozdni po žari. Iz z rač ­ n ih posnetkov je razv idno , da v s trn jen em k om pleksu od Žalca do Po- DE GR AD AC IJA OK OL JA V OK OL ICI CE LJ A n ikev te r vzhodno od V ojn ika do R ifn ik a , n i n iti h e k ta r ja zd rav eg a goz­ da, k a r pom eni p rek o 2000 ha poškodovan ih gozdov. C elje im a tu d i specifične h id ro g ra fsk e razm ere. P r i ko lenu S av in je se v n jo iz liva več p rito k o v , izm ed k a te r ih je V ogla jna biološko m rtv a rek a in je tak o poleg N o tran jsk e reke danes ed in a slovenska ab io tičn a reka . Iz p o d a tk o v an a liz , k i j ih je n a p ra v il Zavod za vodno gospodarstvo SRS (8), je razv idno , d a p o š ilja C elje v tekoče vode 4125 m 3 o d p ad n ih voda, od teg a o d p ad e n a in d u s tr ijsk e o d p lak e (brez n a jh u jš ih onesnaževalcev) 1787 m 3 n a uro. N av a jam o p o d a tk e za tis te tovarne , k i o d d a ja jo na jveč o d p a d n ih voda: C in k a rn a 16,719 m 3 n a uro , EM O 3,556 m 3 n a uro, E T O L 0,171 m 3 n a uro. V ogla jna je iz redno ob rem enjena z in d u s tr ijsk im i o d p la ­ kam i, sa j je BPK5 se d em n a js tk ra t v eč ja ko t za Savin jo , p o p u lac ijsk i ek v iv a len t p a je o sem krat večji, p r i čem er so p r i S av in ji up o štev an e tu d i kom unalne o d p lake . Vse fek a lije m esta C elja (20.000 m 3 letno) sp u ­ ščajo nam reč v k an a l, k i je b rez vm esnih č is tiln ih n a p ra v d irek tn o p o ­ vezan z reko. P r i tekočih o d p la k a h v V oglajno p re d n ja č i kem ična in d u ­ s tr ija (C in k a rn a , E T O L ), s led ita kov inska in d u s tr ija in č rn a m e ta lu r­ g ija , p r i S av in ji p a so n a p rv em m estu k o v in sk a in te k s tiln a in d u str ija . P estra sestava celjske in d u s tr ije se kaže tu d i v razn o v rstn o sti o dp lak . G lede na p o p u la c ijsk i ek v iv a len t p r i o d p a d n ih vodah je C elje v sk u ­ pini od 200.000 do 300.000 p reb iva lcev . O b p rim e rja v i podatkov za d ru g e k ra je S lovenije, im ajo več ji p o p u la c ijsk i ek v iv a len t le še L ju b ­ ljan a , M ežica in Id r ija . R az lik a p a je v tem , da sodeluje p r i onesna­ ževan ju tekočih voda v C elju več in d u s tr ijsk ih p an o g in d a edino še M ežica o d d a ja večjo količno nep reč iščen ih o d p a d n ih voda. S kupno vsem š tirim k ra je m p a je, d a n im ajo č is tiln ih n a p ra v za p reč iščev an je kom u­ n a ln ih o d p a d n ih voda. C e ljsk a k o tlin a , k i je v tan k em slo ju za su ta s k v a r ta rn im i p ro d n im i n ap lav in am i, im a izredno p litv o ležečo ta ln o vodo, k a r pom eni, da je p ro d n a p la s t, k i loči ta ln o vodo od p o v rš ja , ta n k a in da onesnažena voda, k i p ro n ica v te j p la s ti, n im a dovolj dolge p o ti, d a b i se p reč is tila . Za opozorilo , k ako je to nevarno , vzem im o zelo enostaven p rim e r k rože­ n ja em isij v okolju , k i je p ra v značilno za C eljsko kotlino . S O 2 u h a ja iz d im nikov , n a b ira se na razn ih ob jek tih in d rev ju , ob p rv em dežju m e­ teorna voda izpere te s tru p e n e snovi, jih r a z ta p lja in n a to p re n a ša skozi tanko p ro d n o p la s t v ta ln o vodo, k i je za m noga g o sp od in jstva d irek ten v ir p itn e vode. T a p r im e r sam o še p o tr ju je nu jnost, d a se čim več go­ spod in jstev p r ik lju č i n a vodovod. V C e lju še vedno o b s ta ja p rob lem s p i t ­ no vodo, sa j k a r 64 % p itn e vode iz vodovoda p o ra b i in d u s tr ija . O b tem se zopet o d p ira že zn an a m ožnost, a li ne bi kazalo u p o ra b lja ti vodo iz Š m artin sk eg a jeze ra za in d u s tr ijsk e tehno loške po trebe , v en d a r tako , da bi jezero k lju b tem u obdržalo svojo pog lav itno , do ted an jo fu n k c ijo — rek reac ijsk eg a sred išča za C elje. Poseben p rob lem p re d s ta v lja jo tu d i o d p ad k i v trd em agregainem s ta ­ n ju , ki n a s ta ja jo v in d u s tr iji in m estu. Le m alo to v a rn im a lastne d ep o ­ nije . Vse m an jše to v arn e odvažajo o d p ad k e k a r n a jav n o kom unalno od­ lagališče. N ajv eč ji p rob lem p a p re d s ta v lja ta depon iji žvep lene k isline in fe ro su lfa ta , k i n a s ta ja ta ob p ro izv o d n ji titan o v eg a d ioksida. C elje im a tu d i sam o eno zakon ito kom unalno odlagališče odpadkov , več p a je v okolici č rn ili o d lagališč (ev id en tira li smo jih k a r 17), za k a te r ih sa n ira ­ n je n ihče ne sk rb i. T a od laga lišča niso sam o este tsk i p rob lem , a m p ak tu d i hig ienski. Sklep C e lje je z a ra d i sp e c if ič n e k o tlin sk e lege in sk o ra j s to le tn e g a k o n tin u i­ ra n e g a r a z v o ja in d u s t r i je p o s ta lo eno n a jb o lj ek o lo šk o o g ro že n ih v S lo­ v e n iji. Z im sk a je z e ra h la d n e g a z ra k a , z n j im p o v e z a n e in v e rz ije in p o ­ goste m eg le , p o g o ju je jo v iso k e k o n c e n tra c ije š k o d lj iv ih e m is ij iz in d u ­ s tr i js k ih v iro v , k o m u n a ln ih k u r iš č in p ro m e ta . V to p li p o lo v ic i le ta p a d o m in a n tn i v e tro v i o d n a š a jo p lin e in n a le tn o z a p l in je v a n je p o v z ro č a n a jv e č je šk o d e n a v e g e ta c ij i v zh o d n o od C e lja . C e ljs k a in d u s t r i ja im a d v e o sn o v n i z n a č iln o s ti: je v g la v n e m z a s ta re la , e m is ije se a k u m u lir a jo v o k o lju že sk o ro 100 le t, o b en em p a je p o l is t ru k tu rn a , k a r p o v z ro č a ra z lič e n z n a č a j in m n o ž in o em is ij, k i n a s to p a jo v v seh t r e h a g re g a tn ih s ta n jih . Bibliografija — Bibliography 1. Inž. M arjan Šolar: Vpliv onesnaženega ozračja na gozdno vegetacijo v Celjski kotlin i s posebnim ozirom na življenjske pogoje in bodočnost gospo­ darsko pom em bnih iglavcev, In štitu t za gozdno in lesno gospodarstvo SRS, L jub­ ljana 1976, tipk., 40 str. 2. Inž. M arjan Šolar: S tanje poškodovanosti rastlinstva po industrijsk i eksa- laciji v Celju in njegovi neposredni okolici, In štitu t za lesno in gozdno gospo­ darstvo SRS, L jub ljana 1974, elaborat. 3. D ušan K ošutnik: P ropadan je vegetacije v okolici C elja in poizkus po­ novne ozelenitve, C eljski zbornik 1973-74 (str. 79—107)). 4. A nton P laninšek: Zimska jed ra h ladnega zraka v C eljski kotlini, diplom ­ ska naloga FNT, L jub ljana 1974. 5. O nesnaženje atm osfere mesta C elja in Štor 1968-69, Zavod za zdravstveno varstvo M aribor in Celje, elaborat, Celje 1969. 6. Poročilo o koncentracijah SO 2 in dim a v Celjski atm osferi po m eritvah od oktobra 1973 do oktobra 1974, Regionalni zdravstveni dom Celje, TOZD me­ dicina dela Celje. 7. Ivan Perm an, Slavko V rhovnik: O nesnaževanje atm osfere na območju Celje — plinasti fluoridi, Celje 1974, tipkopis. 8. Zavod za vodno gospodarstvo SRS L jub ljana: P ro jek t raziskav za izde­ lavo program a sanacije dispozicije odpadnih voda v SRS, L jub ljana 1972. GEOGRAPHICAL ASPECTS OF THE DEGRADATION OF ENVIRONMENT AS EXEMPLIFIED BY CELJE M etka Š p e s (Summary) Because of its location in a basin-shaped valley and of its alm ost one- hundred years long continued developm ent of industry Celje has become one of the environm entally most endangered of Slovenia. In w intertim e the concen- trated masses of cool air and the resulting inversions and frequent fog make for high winter concentrations of harm ful emissions from industrial plants, p ri­ vate houses and blocks of flats as well as from motor-vehicles. On the other hand, in the warm part of the year the dominant winds carry away the poiso­ nous gasses which in consequence harm the vegetation, particularly to the east of Celje. Local industry is basically characterized by (1) the fact its technology is antiquated and so by now the emissions have been accumulating in the air for almost a hundred years, and (2) that it is of a poly-structural character, with various qualities and quantities of emissions in solid substances, in liquids, as well as the form of gasses.