PODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno D:n 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Polštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, '/»« stran: Din 125.—» Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. Proračun dravske banovine za proračunsko leto 1935/36 je proračunjen (brez banovinskih podjetij) v višini 89,090.517 Din, je torej za 4 milijone Din višji kot oni za leto 1934/35. Pripomniti pa je treba, da so letos iz splošnega proračuna izločeni izdatki za ceste ter so vnešeni v poseben proračun banov, cestnega fonda, ki znaša 7,380.000 Din, in za kmetijski- sklad v višini 4,672.000 Din, torej v celoti preko 12 milijonov Din. Radi tega znaša dejansko povišanje novega proračuna v primeri s prejšnjim znatno več, kot bi bilo sklepati po samem proračunu. Poglavitni dohodki banovine so bile doklade na neposredne davke. Te doklade so znižane od 70% na 55%, torej za 15%. To pa velja samo za področje združenih zdravstvenih občin, dočim se za one kraje, ki tvorijo samostojne zdravstvene občine, zniža svota doklacl od 60% na 55%, torej samo za 5%. Ker se je davčna odmera za pridobnino in družbeni davek povišala, se more pričakovati večji donos banovinskih doklad, kakor je predviden v predlogu proračuna. Tudi po znižanju je ta doklada najvišja bano-vinska doklada v državi: znaša namreč v savski in vardarski banovini 35%, v vrbaski, primorski, drinski in zetski 25%, moravski 20% in donavski 10%. Povečane so nekatere trošarine, med njimi trošarina na kvas, ki naj prinese milijona, lani predvidena z 1 milijonom. Trošarina na pnevmatiko odpade, zato pa je povečana trošarina na bencin od 3.2 milijona na 4.8 mil. Din. Poviša se trošarina na električno energijo, ki je proračunjena v višini 2^ milijona Din, prej 2 mil. (Po zatrdilu pristojnih činiteljev se to povišanje ne izvrši.) Na novo je vpeljana trošarina na kavo, kakao in čokolado v višini 750.000 Din. Najvažnejše so spremembe pri taksah. Taksa na prenos nepremičnin se zviša od 1.5% na 2% in s tem tudi donos od 4.50 na 5.75 milijona Din. Nadalje je smatrati kot nove davščine takso na izkoriščanje vodnih sil v višini 1.5 milijona Din (to obdavčenje bo jako občutno zadelo ne samo približno 100 električnih central manjšega obsega, našo industrijo in obrt, marveč zlasti 3000 zasebnih podeželskih mlinov in žag), takso na biciklje v višini 1.5 milijona dinarjev, takso ■na radijske aparate v višini 1 milijona Din, takso na posest odnosno na nošenje orožja v višini "50.000 Din, takso na stacionarr motirje in parne kotle v višini 1.5 milijona Din in končno ta- kso na prošnje za sauoslitev inozemcev v višini 240.000 Din. Novi predlog banovinskega proračuna določa 50% banovinske dodatne takse na državne tak e iz cele vrste postavk taksne tarife. Banovinski dodate"; 50% se nanaša predvsem na te-le taksne postavke: na izdajanje računov, na trgovske dobav: e knjižice, reklame, pobotnice, vloge na oblastva, priloge k tem vlogam, pogodbe, .egled lekarn V NAŠI DRŽAVI. IM volitev v strni Zadnjo nedeljo so se vršile nadomestne volitve v senat. Službeno poročilo o izidu je naslednje: Dravska banovina: Volilnih upravičencev 429, volitev se je udeležilo 407, kar znači 94.87 odst. Žebotova lista je dobila 86 glasov, dr. Marušičeva 321 glasov. Zmagala je Marušičeva lista in sta izvoljena za senatorja poleg dr. Ma-rušiča dr. A. Kramer in Ivan Pucelj, bivša ministra. Dunavska banovina: Izvoljeni so; B. Jevfcič, predsednik vlade, Milan Marja-novič, bivši senator, in Anton Vidako-vič, bivši senator. Moravska banovina: Izvoljeni so: Ve-limir Popovič, notranji minister, Krsta Simonovič, minister v pokoju in bivši senator, Krsta Radovaiiovič, bivši sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu, in dr. Dušan Števčič, zdravnik v Srbiji. Vardarska banovina: Izvoljena sta: Jovan Alekšič, vpokojeni gimnazijski ravnatelj, Serafin Kristič, svečenik. Drinska banovina: Izvoljena sta: Ata •nazij Šoba, bivši minister, Pavle Vujič, bivši senator, Ivo Vranič, banovinski svetnik iz Sarajeva. Zetska banovina: Izvoljeni so: Matko Radulovič, bivši senator, Jurij Vuko-tič, predsednik okrožnega sodišča v pokoju, in Andra Kujundžič, narodni poslanec. Savska banovina: Izvoljena sta: dr. Josip Nemec, bivši senator, Peter Tes-lič, bivši senator. Vrbaska banovina: Izvoljena sla: dr. Vaso Gljušac, bivši senator, in Asimbeg Alibegovič, bivši senator. Primorska banovina: Izvoljen: dr. Gregor Andjelinovič, bivši minister. itd. Med temi taksami bo najbolj splošnega značaja, taksa na račune, ki znaša (državna) 0.50, ■""'roma 1 Din. K tej taksi bo treba dodati za račune do 20 Din še 0.25 Din, tako da bo vnašala skupno 0.75 Din, za račune nad 100 Din pa k dosedanji taksi 1 Din še 0.50 Din, torej skupno 1.50 Din. Pri večjih računih se ta vsota ne bo poznala dosti, občutna pa bo pri malih zneskih. V celoti se po banovinskem proračunu banovin-ska davčna obremenitev poviša za 12 milijonov 340.000 Din. Sklicanje finančnega odbora. Sporazumno s finančnim ministrom je sklical predsednik finančnega odbora dr: Ninko Peric zasedanje odbora za 11. februar. Razprava o državnem proračunu bo pospešena in bo njegov sprejem od skupščine omogočen pravočasno. Finančni minister bo izvršil med razpravo znatne spremembe proračuna, katerega je sestavil njegov prednik dr, Djordjevič. Nova zaščita kmeta. Kmetijski minister Jankovič je predložil ministrskemu svetu novo uredbo o zaščiti kmeta. Po tej uredbi bodo odgodena plačila kmečkih dolgov do noverhbra 1. 1935. Obrestna mera, ki znaša po sedanji uredbi za dolgove pri denarnih zavodih 6%, se zniža za kmečke dolgove na 4%, obrestna mera za kmečke dolgove pri zasebnih upnikih, ki znaša sedaj 3%, se zniža na 1%. Od tega so izvzete le zadruge, ki bodo tudi po novi uredbi svobodno iztirjevale kmečke dolgove. Zadruge lahko tudi za bodoče pobirajo 8% obresti. "i.do je mož, kdo ženska? V JNS (Ju goslovanski nac'on;" ii stranki) je nastal o priliki sestave kandidatne liste za senatne voli' j snor med voditelji te stranke v Sloven'.' : na eni strani je bil dr. Marušič, na drugi dr. Kramer Ta spor je hotel »Kmetski list« v svoji številki dne 30. januarja raztdlmačiti in blažilno osvetliti s to-le primero: »V zasebnem življenju, tudi na kmetih, se cesto dogaja, da se mož in žena spreta; taki spori pa navadno niso prehudi. Če pa se pojavi »nekdo tretji«, ki grozi obema, možu in ženi, takrat je in mora biti vsaj začasno vsakega spora konec in mož in žena složno porineta nadležneža čez prag!« Primera spora Marušič-Kramer s sporom med možem in ženo je neizdelana, nepopolna in zato nerazumljiva, dokler »Kmet. list« ne pojasni določno, kateri je v predmetnem slučaju mož in kateri ženska. V DRUGIH DRŽAVAH. Francoski obisk v Londonu. Dne 31. anuarja sta se odpeljala v London rancoski ministrski predsednik Flan-lin in zunanji minister Laval na posvet z angleškimi državniki. Na večer )menjenega dne sta dospela Francoza i svojim spremstvom v angleško pre-tolioo, ikjer so ju pozdravili na kolo-Ivoru angleški ministrski predsednik vlacdonald, zunanji minister Simon, »ravosodni minister, diplomatski predstavnik Male zveze in Rusije. Za časa »ivanja v Londonu sta bila predstavnica Francije gosta angleške vlade. Napovedi o novi bolgarski vladi. Že ¿adnjič smo poročali, da je dobila Bolgarija novo vlado pod predsedstvom generala Zlateva. Prosvetni minister je general in notrajni je polkovnik. Pro-¡vetno ministrstvo je bilo poverjeno ■adi tega oficirju, ker je med bolgarskim učiteljstvom razširjen komunizem. Splošno vlada prepričanje, da je Zlate-vova vlada prehodnega značaja. Kralj loris bode poveril v bližnji bodočnosti vlado odličnin političnim osebnostim z nalogo, da pripravijo pot za povrnitev delovanja s parlamentom. Iz Hitlerjeve Nemčije. Dne 30. januarja so proslavili po vsej Nemčiji drugo obletnico, odkar so pri državnem krmilu hitlerjevci. Mesta so bila v zastavah. Po tovarnah, podjetjih in po šolah so bili primerni nagovori. Izostale so vse uradne proslave. V posebnih okrožnicah je bilo naročeno tudi zasebnim organizacijam, društvom in ustanovam, naj opuste posebne proslave, da ne bodo izmetavali denarja, kateri je tako nujno potreben za zimsko podporo revežem. — Minister za gospodarstvo dr. Schmitt je odstopil. Državni kancelar Hitler je poveril predsedniku državne banke dr. Schachtu vodstvo poslov ministra za gospodarstvo in na predlog pruskega ministrskega predsednika Goringa vodstvo pruskega ministrstva za gospodarstvo in delo. — Državni kancelar Hitler je prenesel njemu pripadajoče mesto državnega upravitelja za Prusko na Goringa. Voiilcent- županom! Vsem našim od nekdaj zvestim in ne-omahljivim volilcem, ki so pri volitvi v senat dne 3. februarja polnoštevilno od-lali svoj glas za našo kandidatno listo in se niso udali r.e grožnjam, ne obljubam, ne kakim drugim vplivom, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo! Vi vsi, ki ste se vedno držali naših ničel in jih ohranili skozi vse viharje, ste naš ponos! Na Vas gradimo svoje bodoče delo, ki ga prav kmalu pričnemo! Maribor, dne 3. februarja 1935. Franjo Žebot. KATOLIŠKIM Katoliška akcija je veliki program papeža Pija XI, čigar iskrena želja je, da se ta akcija v vseh delih sveta in v vseh krajih, kjer živijo katoličani, organizira in izvršuje. Da bi se to vsepovsod zgodilo, zato naj se izprosi božja pomoč po molitvenem namenu, določenem za mesec februar. Ureditev Katoliške akcije je po posameznih škofijah različna, prilagodena krajevnim razmeram in potrebam. Za zagrebško nadškofijo, da navedemo primer iz naše hrvatske soseščine, je izdal koncem preteklega leta nadškof dr. Bauer nova pravila, ki urejujejo ustrojstvo in delovanje Katoliške akcije. Osnova novih pravil je zbiranje katoličanov v dosedajnih katoliških organizacijah v okviru vzajemnega sodelovanja. Katoliški možje naj se zbirajo v katoliškem starešinstvu akademskega društva »Domagoj«, odnosno v starešinstvu Križarjev in v drugih katoliških društvih za može. Katoliške žene v starešinstvu »Domagojk«, odnosno Kri-žark in v drugih društvih za katoliške žene. Katoliški mladeniči v Križarskem bratstvu za kmetsko, delavsko in obrtno mladino, odnosno v dijaškem »Do-magoju«. Katoliške mladenke v Križarskem sestrstvu za kmetsko in delavsko žensko mladež, ounosno v »Do-magoju«. Vsa ta društva so strogo nepolitična ter nimajo zveze s kakšno politično stranko ali strujo. Križarji in Križanka prenehajo biti nabožne» dru- štvo ter stopijo v a-sto polnovrednih društev Katoliške akcije. Za zagrebško nadškofijo je torej Katoliška akcija utemeljena na sbMdno podlago katoliških društev, brez katere bi kot nekak pokret visela v zraku. Zagrebški nadškof tudi napoveduje, da se bo, ko bo Katoliška akcija organizirana v vseh Škofijah naše države, ustanovil osrednji svet Katoliške *' uje za Jugoslavijo. Frančiškanski misijonar nmorjen. Preteklo leto so boljševiški roparji na- padli misijonskega patra Otmarja na Kitajskem ter ga ubili. Tako se je na splošno poročalo prejšnje leto. Podrobnosti so se doznale šele proti koncu leta. Na kratko obveščamo o njih naše čitatelje. Frančiškanski pater Otmar Stimpfl je bil rojen 1. 1890 na Južnem Tirolskem. Koncem 1. 1920 je odšel kot misijonar na Kitajsko. Glavno torišče njegovega delovanja je bila sirotišnica v Fukiatcungu. Na stotine sirotam je bil dober oče, ljubljen od vseh in povsod čislan. Boljševiški roparji so na njega izvršili napad prvikrat 1. 1930. Bilo jih je 10. Pograbili so, kar so mogli. Potem so mu nastavili puško na prsi kakšnih 20krat, kar ga pa ni moglo spraviti iz ravnotežja. Le uho mu je poškodovala kroglja, ko mu je frčala mimo glave. Drugi obisk so mu roparji napravili 24. marca 1934. Bili so štirje. Prišli so do njega pod pretvezo, da želijo od njega nekega nasveta. Ko so stopili pred njega, zahtevajo ne nasvet, marveč denar. Pater Otmar jim da ključe, češ, poiščite sami. Prisilijo ga, da mora z njimi v šobo. Dočim stikajo drugi za denarjem, sproži eden puško ter zadene patra v desno stran trebuha. Puška poči v drugič. V levo stran trebuha zadet, se pater zgrudi na tla, kjer obleži v krvi. Roparji zbežijo s plenom. Ko se hlapci vrnejo s polja, najdejo na tleh ranjenega patra, ki izrazi željo, naj takoj pokličejo kitajskega katoliškega duhovnika Jakoba Li, ki je vprav takrat bil na obisku v sosednem kraju. Kitajec spove Evropejca ter mu podeli sv. obhajilo in sv. maziljenje. Iz protestantovske bolnišnice, oddaljene 6 ur, pripeljejo evropskega zdravnika. Pater Otmar odkloni operacijo. Njegove misli se samo pečajo s smrtjo in z življenjem v večnosti. Navzoči so ganjeni radi njegove iskre-no-pobožno molitve. Vdan v voljo božjo, izdihne svojo dušo ob 9. uri zvečer 25. marca, na Marijin praznik, vdani si.i božje Matere, kateri je zvesto služil sredi težav in na ->rov tenkega misi-1 jonskega življenja in delovanja. Osebne vesli. REDKO SLOVESNOST BISERNE POROKE sta obhajala v ožjem krogu svojih otrok, vnukov in pravnuka sivolasa zakonca Jurij in Marjeta Kuhar, posestnika v Budini, župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. Jubilant je bil rojen dne 7. aprila 1850 na Rogoznici, njegova soproga pa dne 10. julija 1853 v Brstjeh. Na praznik spreobrnjenja sv. Pavla t. 1. je preteklo 60 let, odkar sta si v cerkvi čč. oo. minoritov obljubila večno zvestobo. Njuni srečni zakon je Bog blagoslovil z 11 otroci, od katerih jih zdaj živi še pet. Z mravljično pridnostjo in varčnostjo sta gospodarila in si kupila kmetijo v Brstjeh, katero sta oskrbovala do leta 1921, ko sta jo prepustila najstarejšemu sinu in se preselila na maniše ¡Dosest™ & Builini. Našima slavljencema je bilo celo življenje »delovni dan«! Jubilant je bil v svoji krepki moški dobi 16 let župan občine Brstje in 12 let šolski načelnik okoliške ptujske šole in 30 let občinski odbornik. Imel je pazno oko za gospodarsko povzdigo ptujske okolice in je zato bil med prvimi, ki so ustanovili Kmečko hranilnico in posojilnico v Ptuju. Neumorno je deloval kot načelnik posojilnice nepretrgoma 24 let. — Blaga žena Marjeta je z modrostjo svetopisemske »srčne žene« vodila gospodinjstvo in je bila skrbna in ljubeča mati svojih otrok, ki je vse vzgojila v globo-ko-ikrščanskem ^ahu. Leta 1909 je dočakala novo sv. mašo svojega 5. otroka Antona (prednika cisterci j finskega samostana v Mogili na Poljskem), ki ji j3 letos kot 501etnik blagoslovil biserno obletnico poroke. —V Kuharjevo hišo prihajajo Mohorjeve knjige že nad 60 let, »Slovenski gospodar« 55 let, »Slo-vener 10 let in še številni drugi katoliški J ti in mesočniki kakor »Glasnik«. • Jogoljub«* »NedePa«, »Cvetjeji* Nd,š dom« itd. Med bridke udarce usode štejeta jubilanta smrt sina Franca, bivšega župana občine Brstje, ki je na Vidovo leta 1918 padel na italijanski fronti, in hčere Roze, ki je umrla lani meseca junija v 42. letu starosti. Roza ni poznala počitka, dokler si ni nakopala zavratnc bolezni in legla v prezgodnji grob ot žrtev z^ratne je-tike Kot dober otrok Marijin zdaj go-t.vo vživa zasluženo plačilo pri svoji nebeški Materi za apostolsko požrtvovalnost v prid Marijine družbe in za povzdigo lepote župnijske cerkve sv. Petra in Pavla v Ptuju. — Bisernima poročencema želimo obilo božjega blagoslova in bogato biserno krono nebeško! Smrt vzglednega obitnika. Maribor in celo Slovensko Štajersko je presenetila vest, da je preminul v Zagrebu po prestali težki operaciji mariborski p^r^v g. Kari Tratnik. Blagopokojni je bil rodom iz Vrhpolja pri Kamniku. Izučil se je pasarstva. Leta 1892 se je naselil v Mariboru, kjer je izvrševal svoj., obrt na občo zadovoljnost tja do smrti. Bil je zaveden Slovenec, pravi katoliški mož, vesele narave in priljubljen v vseh krogih. TTmrl je v starosti 65 let ter zapušča ženo in . eskrbljene otroke. Slava njegovemu spominu, pre ostalim naše sožalje! Truplo so prepeljali iz Zagreba v Maribor, kjer je bil pogreb v nedeljo dne 3. februarja ob veliki udeležbi obrtništva in Mariborčanov, pri katerih j' bil splošno znan ter spoštovan. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnega g. stolni župnik, po-smrtnice mu je ganljivo zapelo pevsko društvo »Maribor«. Nesreče. Smrtno ponesrečil na Uršli gori. Upravnik pošte v Slovenjgradcu g. Fr. Eiletz je smrtno ponesrečil na Urški. Eiletz je bil požrtvovalni javni delavec in navdušen član Planinskega društva. Veličasten je bil njegov pogreb, ki se je vršil dne 30. januarja v Slovenjgradcu. Gospodarsko poslopje žrtev požara. Na Pobrežju pri Mariboru je uničil požar gospodarsko poslopje posestniku in mesarju Valentinu Smodcju. Škoda znaša 150.000 Din. Velik požar na Dravskem polju. V Cirkovcah je izbruhnil zadnjo nedeljo proti večeru požar, ki je upepelil več hiš z gospodarskimi poslopji vred. Škoda je ogromna. Senik je pogorel na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu na Pohorju posestniku Francu Pajtlerju. Dva otroka se zadušila. V vasi Planina nad Jesenicami se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 2 otro-čičev. Priložnostna delavka M. Kovče je stanovala pri posestniku Pucu in je hodila na delo, kamor so jo klicali. Kadar je bila zaposlena, je pustila doma dva otroka, od katerih je bil eden star 4, drugi 1 leto. Tudi zadnje dni je odšla z doma po opravkih na Jesenice, poprej pa je zakurila peč. Štiriletna deklica je enkrat po odhodu matere vstala, nekaj štorala krog peči, na katero so padle cunje in pričele tleti ter širiti dim in smrad. Ko se je vrnila mati v stanovanje, je našla oba otroka zadušena od dima. Novo gospodarsko poslopje je uničil ogenj posestniku Francu Prekletu v vasi Praprotno, Sv. Primož pri Kamniku. Poslopje je bilo povsem novo in Z£,-ajeno lani, k:r je starega upepelil ogenj vsled udara strele. Škoda znaša 60.000 D, zavarovalnina je zelo nizka. Razne novice. Družinska žaloigra v Mariboru. Dne 1. februarja so našli v Mariboru v Gregorčičevi ulici 7 od plina zadušeno 38-letno ločeno ženo krojaškega mojstra Ivanko šusteršič ter njeno 21etno hčerko Slavkico. Omamljenega od plina so našli tudi krojaškega mojstra Šušter-šiča v njegovi delavnici v pritličju. Žena in hčerka sta bili mrtvi v sosedni sobi, ki se drži delavnice, šušteršiča so prepeljali v bolnico, kjer je bil zaslišan in je odgovarjal na vsa mu stavljena vprašanja. Rojen je leta 1892 v Zagrebu in je pristojen v Brežice. Prvič se je poročil leta 1925. Drugič pred 6 leti s se-dajno in od plina zadušeno ženo Ivanko. Iz tega zakona sta dva otroka: zadušena mlajša Slavkica, dočim je starejši otrok v Planini. Nadalje je izdal, da bi mu morala biti februarja prodana hiša v zgoraj omenjeni ulici in bi naj bila dobila žena od prodajnine 80 isoč Din, ki jih je prinesla seboj kot loto. Pripovedoval je, kako je odšel 31. 'anuarja popoldne od doma in se je povrnil krog 8. ure. Nekaj časa je še delal v delavnici, nato se je podal spat. Dne 1. februarja ga je zbudil njegov pomočnik Anton Jiolter, nakar je šel v delavnico, mu je bilo slabo in je bil povsem zmeden. K pravi zavesti je prišel šele v bolnici. Po popolneir okrevanju bodo izročili Šušteršiča okrožnemu sodišču. Dodatek k zgoranji notici o družinski žaloigri v Mariboru. Zgoraj poročamo, kako so našli v Mariboru v Gregorčičevi ulici 7 smrtno zastrupljeno Ivanko šušteršič in njeno hčerkico Slavico, med tem ko je bil mož in krojaški mojster Ivan Šušteršič od plina samo lažje omamljen in so ga oddali v bolnico. Iv. šušteršič je skušal pobegniti iz bolnice in so ga prepeljali v policijske zapore, šušteršič sicer taji vsako krivdo, a vendar je njegovo obnašanje sumljivo. Mater in hčerkico so pokopali zadnjo nedeljo na mariborskem mestnem pokopališču ob ogromni udeležbi občinstva. Razveseljiv pjjav y 2 veniji. Statistika o zločinih v oveniji nam pove, da je bilo število kazen»k:h zad^v v Sloveniji najvišje leta 1931 in se lasi tozadevna številka ll.r>r° nakar je začelo to žalostno število p^ ti. Pri ok. -- ži sodiščih Ljubljani Mariboru, lju in Novem mestu je bilo lani kazenskih zadev 4478 (predlanskim 4803), 78 kazenskih zadev proti maloletnim (93). Obtožnic je bilo lani dvignjenih 2556 (2790). Vseh tiskovnih pravd je bilo 1~-ni "8 (97). Na posamezna okrožna sodišča j~ odpadlo tiskovn"h pravd: Ljub-lja a 46, Novomesto 9, Celje in Maribor 9. — Pri 49 sreskih sodiščih je bilo kazenskih preiskav 5374 (5617), prekrškov 907 (915), kazenskih prestopkov 28.068 (27.730). Le prestopki, - prvi vrsti zoper varnost časti, ~o se pomnožili. Kazenskih zadev rroti i loletnikom izkazujejo sreska sodišča lani 517, preo lanskim 543. Beograjska občina oškodovana za K milijonov Din. Beograjska občina ji utrpela radi tihotapljenja špirita pri tvrdki »Peštačka« 7.5 milijona Din ško de. Za omenjeno svoto je bila oškodo-\ana na trošarini. Omenjeno tvrdko je kupila na javni dražbi Hipotekama banka za 2.2 milijona in ima občina škode 5 milijonov. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58. Najmodernejše urejen za ope racije. Najnovejši zdravilni aparati. VorlJa specialist za kirurgijo dr. Černič. lr Pometamo dalje, dokler je še kaj zimskega blaga. Veliur barhent 7 Din, flanela 5.50 Din volneno 16 Din, snežke 20 Din itd. Stermecki Celje. Obžalovanja vredni slučafl. Poskus samomora. V mariborski jet-nišnici si je preparal z žlico trebuh kaznjenec Martin Jerebič iz Prekmurja. Prizadjal si je z izbrušeno žlico 15 cm djlgo ter globoko rano. Jerebič je presedel radi tatvin in goljufije skoro celo lito in je imel prestati samo še 64 dni Vlom v občinski urad. V noči na 26 januarja je bilo v Veržeju vlomljeno \ občinsko pisarno in ukradene gotovine za 1200 Din. Vlomilec je dvignil s trdim predmetom i'uleto, potem je upognil železni križ in zlezel v notrajnost, kjer je pofatil iz predala omenjeno svoto. Opasen lat pod ključem. V Celju je zaprla policija 201etnega brezposelnega Kolomana Gomboca iz Prekmurja, kei je ukradel V. PaviČu 1500 Din vredno sukno. Ko so mu začeli natančneje iz-praševati vest na policiji, so ugotovili, da je izmaknil zasebnici Grobelnik izpred njenega stanovanja na Krekovem trgu v Celju 1000 Din vredno preprogo, katero je prodal v Liscah za 25 Din Zavarovalnemu zastopniku Jožefu Jar-hu je sunil 1000 Din vreden plašč, katerega je prodal na Lavi za 50 Din. Iz sobe hotelirja Rebevšeka je odnesel dve obleki, ki sta bili vredni 600 Din, prodal ju je na Babnem za 20 Din. Nevarnega tatu je izročila policija okrožnemu sodišču. Tatvina s precejšnjim plenom. Na ljubljanski pošti se je zgodila dne 31. januarja tatvina, ki je vrgla uzmovi-;u precejšen plen. Trgovski zastopnik \dolf Lesjak je prišel na pošto, da bi dd tamkaj govoril telefonično s svojo Ivrdko v Zagrebu in v Somboru. Imel je seboj aktovko, v kateri je imel 17.000 Din, da bi jih odposlal na naslov tvrd-ke. Ko je Lesjak telefoniral, je odložil aktovko in tedaj je bilo v uradnem prostoru 5 do 7 oseb, od katerih ni poznal nikogar. V celico za telefonični pogovor je stopil dvakrat in je govoril vsakokrat po 3 minute. Po končanem prvem pogovoru je še bila aktovka na pultu, kamor jo je bil položil, ko je stopil v govorilno celico, po končanem drugem pogovoru je zginila z denarjem vred. Roparski napad. Silnega gospodarja Blaža Velkavrh in njegovo hčerko v Brezju v Dobrovi pri Ljubljani sta obiskala v noči dva s sekirami oborožena tolovaja. Hčerka se je prebudila vsled brskanja po hiši, segla po vžigalice, a jo je udaril ropar s sekiro po roki. Oče je spal poleg hčerke v čumnati in je prihitel napadeni na pomoč. Začela se je ljuta borba, v kateri bi bila napadena podlegla, da ni prišel mimo Plečnik iz Brezja. Ko sta začutila roparja pomoč od zunaj, sta pobegnila v noč ter ju je zakril gozd. Napadalca sta razse-kala dve skrinji, iz katerih sta odnesla nekaj kovancev In nad 80 letn. gospodarja sta opasno poškodovala z udarci s sekiro. * Slovenska Kratina. Spopad med lovskim čuvajem in divjimi lovci. Pri grofici Zichy pri Beltincih uslužbeni lovski čuvaj Keleš je naletel v gozdu na tri nepoklicane lovce, ki so lovili fazane. Eden od nepovabljenih je oddal proti čuvaju strel, nakar je ta istotako odgovoril in zadel nekega Lebarja v nogo. Divji lovci so se spustili v beg, popadali v potok, kjer so pustili puške, le obstreljeni Lebar je omagal in so ga morali odpeljati v bolnico. Smrtonosne opekline. V Hodošu so klali pri posestniku Kerčmarju. Odrasli so bili zaposleni, dva domača otroka sta skakala po hiši. Naenkrat se je zaletel dveletni Oskar v posodo z vrelo vodo in padel v čeber. Ko so potegnili fanteka iz vrele vode, je bil tako opečen, da je podlegel opeklinam vkljub zdravniški pomoči. Črensovcl. Šolski upravitelj v pokoju g. Oro-Blav Železnik je tožil g. Binderja, preje učitelja na Dolnji Bistrici. Vsak je imel enega učitelja za pričo. V četrtek dne 31. januarja se je vršila že druga razprava. Ist: dan je bila tudi razprava v tožbi g. Škoberneta proti g. želez-niku. Kakor smo izvedeli, so se na tej razpravi poravnali. Obe tožbi sta v vezi z žalno proslavo za blagopokojnim kr ">m Aleksandrom. Gornja Bistrica. Obilen ribji lov so imeli na-8' ribiči. Voda je zamrznila, ribe so se zbirale v gotovih krajih. To so naši ribiči izrabili In vlovili nad 1200 kg rib. Velik kup jih je bil in vaščani so si hodili ogledovat ta obilen Petrov blagoslov. Vsega plena "«veda niso mogli popraviti doma. Nekaj fantov je peljalo okrog 200 kg rib po sosednih vaseh. Največ so jih prodali v Dobrovniku in sicer 1 kg po 3 Din. Gornja Lendava. Čas porok je spet tukaj, podoba pa je, da jih ne bo mnogo in sicer radi krize, ki nas jako stiska. — V preteklem letu je pri nas zagledalo luč sveta 158 otrok, po večno plačilo j3 odšlo 65 ljudi, zvestobo do smrti pa si je obljubilo 37 parov. Številke dokazujejo, da smo na trdni podlagi, kajti prirastek izkazuje 93 oseb, kav je lepo število za našo župnijo, ki šteje približno 6500 duš. — Leta 1934 je prestopila ena žena iz evangelske vere v katoliško, letos pa 6ta se pokatoličanili dve osebi, ena deklica in en fant. Do konca »Gobavi vitez« v Nemčiji. V Gladbe-cku v Nemčiji je društvo sv. Barbare (društvo slovenskih rudarjev in delavcev) v zvezi z roženvensko bratovščino tega meseca se še obeta vstop dveh moških v katoliško cerkev. Tako smo pridobili tekom enega leta pet oseb za katoliško vero. — Sporočamo tudi, da ima naša gornje-lendavska občina 163% občinskih doklad, druge občine v srezu pa vse pod 100%. — Priporočamo, da si naročite naš pravi slovenski kmečki krščanski list »Slovenski gospodar«, ki je najcenejši in vas v vsem najlepše podučuje ter vam prinaša razvedrilo. Naj bi se ta list v naš: župniji čim najbolj razširil! Lipovci pri Beltincih. Žalost je zadela več--letnega naročnika »Slovenskega gospodarja«, posestnika Matjaža Mlinarica, ker mu je dne 28. januarja umrla triletna pridna hčerkica Tilika in sicer v Murski Soboti. Starše naj tolaži zavest, da se je hčerkica preselila med nebeške angelce. Ali sl le obnovil naročnino? KrSCansfvo v nosili se vzbiita. Silno so se trudili in se še trudijo brezbožniki v Rusiji, da bi ljudstvu, zlasti mladini, iztrgali vero iz srca. Vsega se poslužujejo v ta namen, karkoli bi jim moglo biti v prilog. Učijo, da so nravnost, sramežljivost, vest — predsodki buržuazije, laž duhovnikov. Kar je koristno komunistom, to je nravstveno, kar jim ni koristno, to je nenravstveno. Koristni so jim uboji, umori milijonov ljudi, sleparstvo, ko-varstvo in vsaka gnusoba in zato tudi — nravstveno. Koristni niso komunistom krščanski vzori, vzvišenost vere, čednost, dobrodelnost in zato tudi — nenravstveni. Komunisti učijo, da človek nima duše, izmislili so jo duhovniki. Profesor Melnikov je v Belgradu iz boljševiških knjig navajal zglede, kjer komunisti učijo, da so psi, krave, opice bolj razumne kot nepismeni ter glupi ljudje. Toda vse to krščanstva v ruski duši ne bo ubilo. Verska misel napreduje in so oživlja zlasti v mladini. Moskovski dopisnik agencije »Havas« priobčuje ta-le dejstva iz sovjetskih listov: V kraju Ivano-Vosnesensk hodijo otroci okoli kolhoznikov in zbirajo darove v podporo duhovnikov. V Rostovu Jaro-slavskem se je pevačala delavnost verskih ločin. V Ribinsku oznanjuje ločina evangeljskih kristjanov, da ne bodo branili sovjetske domovine, če bi jo napadli imperialists V kraju Kovrova se je ustanovila loč.na »Starega obreda«. Predsednik krajevne skupine brezbož-nikov naznanja, da ni v mestu in v celi okolici niti ene celice brezbožnikov, v celem okraju je en sam organiziran brezbožnik in to sem — jaz sam. — Ru, ska duša išče tolažbe v veri, in ker ni-m~ pravih duhovnikov, da bi jo učili, išče isto v verskih, tudi evangeljskih ločinah. priredilo dne 21. januarja božično svečanost. Po pridigi in pobožnosti v kapeli bolnice so se zbrali Člani obeh društev v veliki dvorani hiše katoliških pomočnikov. Uvodoma je g. svetnik Tensundern prebral pismo g. pisatelja Meška Slovencem v Nemčiji, ki v njem pravi med drugim: »Naj bi Vam bil ta večer, kakor da sedite tu doma ob nas in se pomenkujemo v svojem jeziku, v slovenski govorici. V duhu bom med Vami in se bom srčno veselil, če Vam bo igra naredila topel in prijeten večer in Vas tem bolj priklenila na našega predobrotnega Bega Očeta nas vseh, najbolj ljubečega Očeta njih, ki so revni.« O poteku prireditve je objavil krajevni katoliški list »Gladbecker Volkszeitung« naslednje poročilo: »Predsednik društva sv. Barbare g. Dobrave je prisrčno pozdravil vse prisotne ter je prezidentu, g. vikarju Ten-sundernu v imenu obeh društev izrekel ob živahnem odobravanju najsrčnejše čestitke k imenovanju za konzri-storialnega svetnika lavantinske škofije. Sledila je predstava snovno jako bogate, pretresljive in učinkovito zgrajene božične igre »Gobavi vitez Henrik« izpod peresa slovenskega pisatelja Meška, ki je leta 1928 obiskal Gladbeek s slovensko potniško družbo duhovnikov, politikov, pisateljev in urednikov. Pri pripravi igre in vežbanju igralcev si je stekel največ zaslug g. Schuler, član gledališkega odseka rudarskega in delavskega društva sv. Lamberta, ki mu je g. prezident izrekel priznanje in zahvalo. Lepa, s slogom skladna obleka je izdatno povzdignila vtis. Igral-* ci so bili deležni živahnega, povse zasluženega odobravanja.« Sv. Lovrenc na Pohorju. Za predpust je na-študiralo naše bralno društvo lepo, živahno ve-« seloigro »Dva para se ženita«, ki jo vprizori prihodnjo nedeljo dne 10. februarja v društven nem domu. Igra nudi mnogo smeha in zdravega humorja. Med odmori nastopi tamburaškl zbor. Ako hočete dož veti par zabavnih ur, le pridite in si oglejte, domačini in sosedje. Zače-1 tek ob treh popoldne. Gasilska teta Okoslavci ponovi v nedeljo dne 10. februarja lepo igro s petjem »Carski sel« v Pergerjevi dvorani pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Pričetek ob 15. uri. Sosedi in domačini iskreno vabljeni 1 ■snu»«?«» DOPISI n, M K Sv. Jožef, Studenci pri Mariboru. Bliža se inesec marec, mesec sv. Jožefa. Vsi pobožni častilci tega velikega svetnika si prizadevajo mu na kakoršenkoli način napraviti veselje in ga častiti celi mesec. S tem si želijo ga nakloniti, da bi jim bil priprošnjik v smrtni uri in pred večnim Sodnikom. Dragi moj! Stori tudi ti kaj v njegovo čast, posebno če se imenuješ Jožef ali Jožica. Opravi vsak dan kako pobožnost, molitve njemu v čast. Če pa ti je gmotno mogoče, prispevaj v denarju za popravilo cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, ki je v prav revnem stanju. Dei-lavci, ki jih je tukaj največ naseljenih, ne zmcrejo sami. Mnogo dušnih pastirjev na deželi je že dobilo in še bo prošnjo in položnico v to svrho. Prošeni so, naj vsaj kaj malega prispevajo, ali pa odstopijo isto položnico boljše eituiranim faranom, da se odzovejo tej naši prošnji. Lani je bil popravljen zvonik; letos bi radi nadaljevali s popravilom cerkve. Nujno je to popravilo, ker je sicer v neivar-nosti, da se v slučaju silnejšega potresa poruši. Razen vezave sten v poprečini je treba cerkev zunaj in znotraj deloma na novo orne-tati, deloma pobeliti, oziroma očistiti. Morda poromaš sam osebno na Jožefovo v Studence, če si blizu. Tedaj se boš prepričal prav gotovo o potrebi popravila in boš položil večji ali manjši dar sv. Jožefu na oltar. Za vsak naj- manjši dar bo že sedaj" izrečena zahvala: Bog plačaj I Sploh se za vse dobrotnike vsak teden mašuje v csrkvi sv. Jožefa. Naj Vam bo sv. Jožef plačniki — Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru. Sv. Križ nad Mariborom. Dne 31. januarja sta obhajala v ožjem rodbinskem krogu 25-leitnico svojega zakona Jože in Lenka Pajtler, posestnika gostoljubne an prijazne Tojzlove hiše. Mnogi izmed nas se je že dLvil krasnemu razgledu raz Tojzlovega vrha, od koder se vidi cela Prlekija, preko Radgone in Kapele do.i v Prekmurje in v sosedno Avstrijo in marsikateri se bo ob tej priliki tudi rad spominjal na »Kojzjek« in njegov vinograd, kjer smo bili od dobre Tojzlove mamice nad vse gostoljubno sprejeti in kjer sn toliko veselih uric preživeli med petjem. Upamo in želimo, da bi oba slavljenca učakala v sredini svojih dragih še zlat jubilej tako vedrega lica in zadovoljna, kot srebrnega. Zato Bog Vaju živi še mnogo let na prijazni Tojzlovini! Št. IIj v Slovenskih goricah. Naši požrtvovalni igralci prosvetnega društva so nam v tej sezoni nudili že več predstav, kakor: verski misterij »Slehernik«, kateri je privabil občinstvo dvakrat, da je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Za Silvestrovo nedeljo so nam podali cerkveni pevci spevoigro »Kovačev študent«, ki je kaj dobro izpadla in so gledalci Novi predsednik mariborskih gasilcev g. Bcgdau Pogačnik, bančni ravnatelj. ¥ mesiu Flemington, ne daleč od Njujorka, se vrši že nad 20 dni ob ogromni udeležbi občinstva obravnava proti Nemcu Hauptmannu, kateremu očitajo, da je ugrabil otroka ameriškega polkovnika Lindbergha. Otroka so našli umorjenega, dasi je prejel ugrabitelj 59.000 dolarjev nagrade, če vrne fantka nepoškodovanega.' Žaloigra v steklenici. : Ribiči neke skupine, ki lovi slanike, so vlo^ vili v svoje mreže zapečateno steklenico s pergamentom. Odprli ■ so jo ter izročili listi- • no angleškim oblast-vom. Te so jo pretitale in objavile, da hrani listina poročilo treh ponesrečencev: Graha-raa, Bluemansa in N. Wenkfielda. , Vsi trije so edini preživeli nesrečo ladje, ki se je v septembru 1917 potopila na ameriški obali. ,Trojica je zapustila ladjo tik preden so jo pogoltnili morski valovi, ' ,y steklenico-pa Je zaprla listino i s prošnjo, .naj takoj začno iskati njih čoln, ki blodi po morju brez nade, da bi se rešil. Ko so nesrečniki pisali prošnjo za Januš Goleč'- Propast in Ljudska povest. ' Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Do-mitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Bre- žice. Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je*že bila razletela po rpodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! * ■ Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapori Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!> dal je z grožnjami ter, pretil s kaznimi in de« lil včasih kakšne male; darove. Kmalu pa spoznal, da po tej poti ne gre naprej. Videč,! da domačini nad vse! čislajo meso belcev, je naročil iz Anglije xe& nik »Slovanskega gospodarja«, ki tako neustrašeno brani siromašni kmečki stan, nam priAa-ša razne novice in dopise iz vseh strani, med med njimi tudi dostikrat iz Polenšaka. V njem so tudi lepe povesti izpod peresa nam tako priljubljenega g. Jariuša Goleča in drugi zelo za nimivi članki. Prazen je izgovor, da bi pri hiši ne zmogli borih 32 Din za celoletno naročnino ■tako lepega lista. Naj bi v naši župniji ne bilo h:še, kjer bi ne bil na prvem mestu naš »Slovenski gospodar«! — Med nebeške krilatce se je preselila dušica 1 teden starega Janžekoviča Frančeka iz Polenec. Naj tam pred nebeškim tronom prosi usmiljenja za nas vse, ki bomo prej ali slej tudi prišli za njim. — V cerkvi Sv. Lovrenca v Slov. goricah je dne 21. januarja obljubil večno zvestobo Kekec Alojz, krojač in sin cerkvene viničarke na Iiamenšaku, Hvaleč Katiki iz Rotmana. Dne 28. januarja pa so stopili pred oltar polenske Marije ter rekli tako odločujoči »hočem« Megla Alojz, posestniški sin iz Hlaponc, in Plohi Gera, kmečka hči iz Brezovec, ki se je zdaj preselila na možev dom v Illaponce. Posestniški sin in kovač Šegula Tine iz Polenšaka in Kovačec Micka iz Illa-ponc. Odšel je s svojo mlado 191etnio ženo na njen lepi dam. Bil je kot fant dober zvonar ob slovesnih prilikah in praznikih, ko je treba lepo trijančiti. Upamo, da bo tudi še zanaprej kot mož izvabljal iz njemu tako priljubljenega zvona lepo ubrane glasove. Vsem tem parom želimo obilega blagoslova iz nebes in vse najbolje v novem stanu! Savinjska dolina. Vsi tisti, ki živijo ob Savinji ter imajo svoje posestvo ob njej, že leta in leta s strahom gledajo, kako jim ob vsakem večjem deževju voda odnaša rodovitno zemljo, kako jim krči njive in travnike. Kadarkoli je nastalo kakšno neurje, že je bil v strahu naš kmet, da mu Savinja odtrga zopet kos zemlje, da mu poplavi njegove s trudom in znojem obdelane njive. Romale so sicer prošnje sem in tja, da bi se odpomoglo našemu kmetu od te nevarnosti, da bi se vendar enkrat začelo z regulacijo Savinje, toda brez vidnega uspeha. Zato ni čudno, da so postali ljudje malodušni, da so gledali s strahom v bodočnost. Poleg silne gospodarske stiske, ki jih tlači ?f. nekaj let, ko so kmečki pridelki pod vsako ceno, še ta neprestana nevarnost pred poplavami ter je ponekod ogro- žen j celo domovje! že škoda, ki jo je napravila Savinja v zadnjih par letih, gre v težke milijone. Vsem je še v živem spominu strahotna poplava v _eptembru predlanskega leta, ko je uničila toliko najplodnejšega polja ter vdirala v stanovanja in gospodarska poslopja. Marsikdo, ki je imel ob strugi travnik, ki je dal po nekaj voz krme, ga sedaj nima več. Sicer se je lansko leto na nekaterih najpotrebnejših mestih že vendar začelo z regulacijo, pa se je moralo delo radi pomanjkanja sredstev prekiniti. Zato smo vsi s tem večjo radostjo sprejeli vest, da je ban-ska uprava odredila redne tozadevne posvetovalne sestanke, ki se bodo vršili v Celju, ter s tem pokazala resno voljo, da se že enkrat odpomore težavnemu stanju tukajšnjega prebivalstva in se struga Savinje spravi v red. Kakor smo slišali, se pričakuje, da bo finančno ministrstvo že v bližnjih dneh odobrilo izvedbo regulacijski', del v r?žiji banske uprave ter se bo z delom pričelo, čim bo čas za to primeren. Ta oo'cret vsi iskreno pozdravljamo! Ši. Janž pri Velenju. Masec januar je mesec računov, Statistik in občnih zborov. Tudi od nas najprej nekaj Statistike. V preteklem letu je bilo v župniji, ki šteje 1093 duš, 28 rojstev, med njimi 3 nezakonski; umrlo jih je 15, izmed teh 6 otrok; poročenih je bilo 9 parov. Sv. obhajil je bilo 7388, za 1193 več, kot leta 1933, torej pride na osebo letno 6.70 sv. obhajil. — Dne 13. januarja je imela podružnica SV'D v Slomšekovi dvorani svoj občni zbor. na katerem je predaval strokovni učitelj g. Fr. Vardjan iz Št. Jurija ob južni žel. .in se je izvolil večinoma stari odbor. Samo nekaj odbornikov je zamenjalo svoja mesta. Tako je postal predsednik nad vse delavni in živahni dosedanji tajnik g. Povli Alojzij, mesti tajnika in blagajnika sta pa prevzela mlada sadjarja Podpečan Baltazar in Videmšek Mihael. Bog daj, da bi mlada podružnica pod novim, kakor upamo, tudi živahnim vodstvom stalno rastla in se krepila v korist celokupnemu prebivalstvu in njegovemu gospo-arstvu. — Dne 20. januarja je imelo v Slom-akovi dvorani popoldne po večernicah slov. catoliško izobraževalno društvo s svojim pevskim, tamburaškim, dramatsk m in dekliškim odsekom svoj 23. občni zbor s pestrim aspirin aspirin agbbin aHHn aHNN N N a a aspiri Oglu i« rt t pod S. Br. 21761 od 19. XI. 1934 sporedom. Nastopil je moški, ženski in mešani društveni pevski zbor z izbranimi pesmimi, slišali smo poročila odbornikov, ki so bila zadovoljiva in pokazala v danih razmerah še precejšnjo živahnost delovanja. Društvo je v preteklem letu proslavilo OOletnico službe tukajšnjega organista in priredilo lepo akademijo na čast škofu ob priliki svete birme. Odbor se je enoglasno potrdil stari z izjemo, da se je izvolil Košan Mirko namesto bivšega podpredsednika, ki je sedaj pri vojakih. Občnega zbora, ki ga je vodil predsednik, posestnik Lesjak Metod, se je udeležilo vkljub hudi zimi in drugotni zaposlitvi mnogih članic, še dokaj mladine. Razni odseki so sedaj že pridno na de1", da čim lepše dovršijo od občnega zbora začrtano nalogo za bodočo zimsko sezono. Kako jo bodo dovršili, b to že še poročali. Pripominjam, da sodeluje pri društvu poleg imenovanih odsekov v smislu Katoliške akcije na svoj način tudi dekliška Marijina družba in ITf. red ter so s slovesno obhajali št i rji mladinski prazniki s skupnim sv. obhajilom. V pondeljek dn? 21. januarja so Marijina družba, dekliški krožek in društvo samo spremljali svojo članico Trži. Cecilijo do poročnega oltarja. Že zunaj cerkve so družbenke vzele po svoji prednici ginljivo slovo od svoje sosestre in zi skupno jo pošiljatev prascev. Razdelil jih je med domačine ter jih polagoma prepričal o tem, da je svinjsko meso boljše od človeškega. Divjaki so naposled res sprejeli navado in začeli klati svinje, tembolj, ker so se lahko prepričali, da Je prašič za zakol vedno pri roki, dočim je bilo treba prej vedno poiskati — kakšnega misijonarja, ki se je pa seveda tudi branil. Afrika — zibelj človeštva. Znani afriški raziskovalec Leon Frobe-nius pripravlja svojo »zadnjo« ekspedicijona ekvator (ravnik). (Fro-benius je star že 60 let.) Nemška zemljepisna družba mu je dala t ta namen deset po- na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin. Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozda kaka opasnost. Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Cula sva iz jamž poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju. • Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode . . . Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju. Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema. Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal: »Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zaptčil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpoči« vanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.« KnlKlnlca S!. gospodarla. Zemljiška knjiga Din 5.— Kako si sam izračunam davek Din i — Zaščita kmetov Din 5.—. Naročniki »Slov. gospodarja« dobijo vse zvezke te knjižnice za polovično ceno. V letu 1935 bo izšlo še precej teh knjižic, tako da bodo naročniki »Slov. gospodarja« S to ugodnostjo prihranili celotno naročnino in še več! Zato priporočamo vsem, da ostanejo naročniki »Slovenskega gospodarja« ter tudi drugim povedo o tej ugodnosti! Naročniki, naročajte knjižice ua naslov: Uprava »Slov. gospodarja« Maribor, Koroška cesta 5, in pristavite, da kot naročnik plačate le polovico. Ostali pa na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. z dekliškim krožkom zapele pred poroko in po poroki pri družbenem oltp-'u ^žno poslovna pesmico. Po primernem nagovoru duh. Voditelja je dala roko in srce sebi enakovrednemu možu, tudi Marijinemu družbeniku iz Stranic, Noner Markotu v večno zvesto življenjsko skupnost. Pri slovesni sv. maši, ki jo je daroval šentjoški g. župnik Čarf Mihael, je vneto prepeval društveni pevski zbor. No-.voporoženca sta skupno z vso Marijino družbo pristopila med sv. mašo k sv. obhajilu. Lep^ in spodbudne so take poroke; zato je bila cerkev polna vernikov. Novoporočencema naš' najiskrenejše čestitke! Št. Ilj pri Velenju. V nedeljo dne 27. januarja je imela tukajšnja gasilska četa v šoli svojo letno skupščino. Skupščina je bila zelo dobro obiskana. Iz poročil posameznih funk-cijonarjev je bilo razvidno, da je četa zelo lepo napredovala in je celo leto marljivo delo- vala, Inventar gasilske čete se je zelo pomnožil. Gasilci, le tako naprej po začrtani poti! — Popoldne istega dne je gasilska -četa priredila v šoli igro »Zaklad« Prireditev je kljub slabemu vremenu (snežilo je kot za stavo) ze-1 > dobro uspela. Učna soba je bila nabito polna ljudi, kakor ribe v škatlicah so bil1. Veliko je bilo tudi tujcev iz drugih krajev Iskrena van. hvala, da ste prišli v tako slabem vre-r-enu na našo prireditev. Igra »Zaklad« je vzeta iz kmečkega življenja. Prav vsi igralci so v splošnem rešili svoje vloge dobro. — Kakor se čuje, bo čela priredila zopet v kratkem igro in sicer malo bolj veselo in živahno. Zato pa že vabi sedai, da se igre ud ¡-ležijo vsi domačini in tudi iz drugih krajev: Klepec. Št Ilj pri Velenju. Sadjarska podružnica je zborovala dne 13. januarja v društveni dvorani. Predaval je g. sreski referent Stropnik o sadjarstvu. Razpravljalo se je ob tej prliki tudi o napravi sadne sušilnice. Podružnici načeljuje posestnik Lovro Glinšek, tajništvo vodi Dolinšek Blaž, blagajno Gril Franc. Pomnožimo število organi-iranih sadjarjev tudi v našem sadjarskem okolišu! Gornjigrad. Smrti se še dobro upiramo, pa vendar je pretekli m c pobrala že dva. Prva je bila Rozalija Pustoslemšek, takoj za njo pa Franc-Matek, brat rajnega lavantinskega prosta Martina Mateka. Oba sta bila že v visoki starosti. Naj počivata v miru, ostalim domačim naše iskreno sožalje! — P ki smo imeli v tem predpustu že dve. Pripra-Ijenih je še več, vendar j'h zadržuje huda gospodarska kriza. — Kakor povsod drugod, obstoja tudi pri nas bratovščina Jeruzalemskega osla, ka ima v svoji sredi celo boljše »naprednjake«, da zastopajo v javnosti njene interese. — ^aznih predstav in predstavic se v našem mestecu ne manjka, a jih kmečki ljudje ne obiskujejo, ker se vse vrše pod neljubo jim firmo. Tembolj pa se splošno pogrešajo resne in podučne prireditve ,ki so prenehale v kaplanijski dvorani z razpustom bivšega katoliškega prosvetnega društva. Na vsak način bi bilo potrebno, da se poživi to, kar je še pred dvema letoma tako bujno cvetelo. Saj imamo svojo lastno dvorano in nanovo okusno prenovljen oder. Ali ni škoda vseh onih lepih knjig, ki se praše in plesne v sedanji knjižnici? Mladina jih tako zelo potrebuje, a ker jih nI, si išče zabave po drugod. Vransko. Pravijo, če v novem letu ženska prva umrje, da bo potem smrt tisto leto v prvi vrsti pobirala Evine hčere. Res si je božja dekla izbrala za svoji prvi žrtvi v tem letu naj; prej dve ženski, naenkrat pa je s svojo bridko koso neusmiljeno zamahnila po moški vrsti in pod njenim krutim zamahom sta padla skoraj istočasno dva moža. Torej bo tudi letos šlo po vrsti: nekaj žensk in nekaj moških. Umrl je pretekli teden 821etni prevžitkar Matija Radi-šc-k iz Ločice. Nekaj ur pred njim pa je zatis-nil oči daleč okrog znani in splošno priljubljeni mož Pavel Šmid, po domače Dolinšek iz Za-homeev. Rajni je bil kremeni katoliški značaj, poštenjak od nog do glave, kakršnih je malo v naši fari. Bog je obilno blagoslovil njegov zakon in mu dal 11 otrok; tri je pa imela vdova, ki jo je poročil, že prvega zakona. Štirje so zdaj že poročeni. Pokojnik je bil izvrsten gospodar in je svoj dom vzorno uredil. Gotovo ga je pri tem podpiral ljubi Bog, kateremu je bil rajni s svojo družino z vsem srcem vdan. Hi, tro po ustanovitvi posojilnice je bil izvoljen v njeno nadzorstvo. Rajni je bil tudi navdušen lovec. Zato so mu lovski tovariši na grob poklonili lep venec, kakor tudi posojilnica. V družbi je bil poln zdravega humorja, žato ga je nešteto parov hotelo imeti na gostijah za svojega starešino. Umrl je v starosti 66 let. Njegovega pogreba se je domala udeležila skoraj vsa fara. Cerkveni pevski zbor mu je na grobu zapel lepo žalostinko »Gozdič je že zelen.« Naj počiva v miru in Bog mu bodi plačnik za njegova dobra dela. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Po daljšem presledku sk.oro dveh let smo imeli na Štefanovo dne 26. decembra zopet gledališko prireditev pri Martinovcu. Vrli homški fantje in dekleta so igrali dve burki in so tako spravili vse številne posetnike v dobro voljo. Za predpust pa pripravljajo naši cerkveni pevci zopet nekaj veselega. Takrat le pridite poslušat! Razrešen je upraviteljstva imovine bivšega prosvetnega društva g. nadučitelj Miro Počkaj. V kratkem času se bo ustanovilo novo prosvetno društvo. Izumrli še ne bomo, saj smo imeli v preteklem lelu 37 rojstev, 17 mrličev in 6 porok. Prva se je v letošnjem predpustu poročila marljiva či-tateljica dobrih knji-t in časopisov ter večletna Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po ko-jega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje. Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami. Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu. Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino. Kar sem zvedel v Kostanjevim ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja .. -;ode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev. Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice. Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin, (Dalje sledi.) Širite „Slov. gospodana"! sebnlh avtomobilov. S temi vozili namerava Frobeniue prepotovati osrednjo Saharo (puščava v Afriki) in ekvatorski del vzhodne Afrike. Trenotno proučuje Frobenius predzgo-dovlnsko civilizacijo Norveške, Švedske, Južne Afrike, Abesinije in Palestine. Po vseh teh deželah Ima svoje sotrudnike. Po dosedanjih uspehih raziskovanj je Frobenius prepričan, da pravir vse civilizacije tn zibelj iloveštva ni bila Azija, marveč Afrika, 330 let staro vino. Najstarejša vinsko-kletairska tvrdka na Poljskem »Fakir« je v letu 1934 prodala svoje stare zaloge vina. Bila so t^ vina iz leta 1610 Vse seve v Ameriko. 04010000015323530101024853232348485348484848485353235353485353235353 članica bivšega prosvetnega društva Francka Cizej, po domače Zvonarjeva iz Radmirja, z Matevžem Zavolovšekom iz Šmartna ob Dreti. .V novem stanu ji žeMmo mnogo sreče! — Dne 20. januarja smo ob veliki udeležbi položili k večnemu počitku Janeza Cajner, po domače: Polaška, kmeta na Homcu, starega 63 let. Skozi daljšo dobo je bil t dbornik občine Kokarje in član šolskega sveta pri Sv. Frančišku. Naj počiva v miru! Šmarje pri Jelšah. Imamo še precej milo zimo, razen par dni v januarju, ko je nekoliko hujše pritisnilo. Pt saj pravijo stari ljudje, da zima in štibra nikdar ne šenka. Pa prej bi še bilo prvo kot drugo. Davek s svojimi visokimi zahtevami gre svojo pot naprej. Ne vpraša, kakšna je bila letina, ali je bila dobra ali slaba, za davek mora bit ! Da minulo leto ni bilo rožnato, je dokaz v tem, ker bi bilo treba tuk. občini priskrbeti najmanj 8 vagonov koruze, d" bi ljudje po nižji ceni prišli do potrebnega V3akdanjega kruha. Precej se v zadnjih letih dela pri nas za to, da bi se sadjarstvo dvignilo na višjo stopinjo, kakor je že po 'rugih krajih. Gotovo bi dosegli boljši dobiček, kak v vseh drugih panogah kmetijstva. V sadjarstvu je še veliko dela, preden pridemo do pravega uspeha, z dobro voljo pa bi ~e doseglo tudi to. G. inž. Jenčič je imel kratko predavanje na Svetnico o razvoju kaparja, ki je najhujši sovražnik češpljevih nasadov. Razen češpelj so že napadena tudi jabolka in hruške, kakor tu'li vinska trta. G. inžsner je natanko razložil razvoj kaparja in kakšno škodo napravlja. S po-večalnim steklom je pokazal kaparja na češpljevih vejicah, ki jih je prinesel s seboj, kakšen da je škodljivec v sedanjem stanu in kako močno so napadene posan zne veje. Priporočal je razna sredstva, ki so se v praksi izkazala kot najbolj učinkovita proti vsem kaparjem in ništetim drugim škodljivcem sadja. Skozi po-večalno steklo so si udeleženci predavanja lahko ogledali, s kom imajo opraviti. Da res, ni dovolj, da se samo vidi, treba je tudi pregledati, koliko je teh škodljivcev in gledati, da se jih uničuje: je rekel g. inž. Jenčič. Res je treba gledati, da si vsaj ohranimo še mlade češ-plje, kolikor jih še imamo. G. Jenčiču pa na tem mestu izrekamo najlepšo zahvalo za njegove prepričevalne nauke. Kdor želi pojasnila, naj se pri njem oglasi. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 26. januarja nas je za vedno zapustila gospa čonč Terezija, rojena čeček, posestnica v Rogaški Slatini. Pokojnica je bila prijazna, ljubezniva In ugledna žena, vzorna gospodinja, znana daleč na okrog. Umrla je vsled srčne hibe, eprevidena s sv. zakramenti, v starosti 77 let. Zapušča hčerko Regino, trgovko, ter nežno, srčno ljubljeno vnuk njo Nadico in globoko žalostnega, 811etnega soproga. Pogreb se je vršil 28. januarja iz Rogaške Slatine v rodbinsko grobnico k Sv. Trojici. Kljub slabemu vremenu so se pogreba udaležile velike množice ljudstva. Tudi vsa slatinska inteligenca je bila na sprevodu zastopana, da izkaže svojo zadnjo čast in se tako nekako oddolži zaslugam pokojnice. V odprti grobnici smo videli dve krsti, v katerih počivajo ostanki po-kojničnih otrok, sina Viktorja, bivšega trgovca v Rogaški Slatini, umrlega dne 14. 9. 1925, in hčerke Marije, umrle dne 5. 12. 1931. Obe krsti so razmaknili ter polož;li pokojnico v sredino, da počiva sedaj V Krogu svojih tako ljubljenih otrok. Preden so se zaprla groba .vrata, je g. nadžupnik Julija.n Vajda v prisrčnih besedah začrtal velike vrline pokojnica. Pevci, ki so ob hiši žalosti zapeli »Spomladi vse se veseli«, so zapeli »Vigred se po-I[bu?i Rajni naj da Bog obilno plačilo za vsa Naročajte naše liste, ki jih tiska Tiskarna sv. Cirila: »Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja« »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«. njena dobra dela! — V posebno snežnih in metežnih dneh imajo tukajšnji smučarji posebno veselje na visokem Boču. Pa kaj bi se ne počutili dobro, saj so večinoma mladi in zdravi in veseli. — Kandidatov za sedmi sv. zakrament nam letos primanjkuje, gotovo je temu kriva gospodarska kriza. Sv. Ema pri Pristavi. Dne 23. januarja zjutraj je za vedno zatisnil svoje oči dober oče in dober gospodar, ugleden faran Anton Gobec, ki je daleč naokoli bil poznan kot izvrsten zidarski mojster. Bil je šaljiv, vedno veselega .in blagega srca. Dosegel je visoko starost 84 let. Pogreb se je vršil dne 25. januarja predpoldan ob jako veliki udeležbi dobrih prijateljev ter sosedov od blizu in daleč, posebno pa ob navzočnosti dobrih sinov in hčera, ki so prihiteli iz Maribora, Ljubljane in Varaždina, da dragemu očetu skažejo poslednjo čast in izpričajo svojo ljubezen. Šentemski moški pevski zbor pod vodstvom g. organista je zapel na domu žalosti in na pokopališču pretresljive žalostin-ke. Rajnemu očetu blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Sv. Ema. Po kratki tridnevni bolezni je mirno v Gospodu zaspala za vselej v starosti 64 let posestnica Krivec Antonija v Virovcah. Rajna je bila skrbna gospodinja, dobra mati svojim otrokom. V življenju je pretrpela več hudega kot dobrega, toda vse je prenašala z vdanostjo v voljo ^ožjo. Upamo, da uživa na onem svetu boljše plačilo! Sv. Ema pri Podčetrtku. Umrl je 2i. januarja dobri in vzgledni gospodar Anton Kra-šovec, ki je posedoval veliko posestvo v Podčetrtku in tudi v fari Sv. Eme. Pogreb sc je vršil dne 26. januarja popoldne ob nenavadno veliki udeležbi. Na pokopališču Marije na Pesku je spregovoril prisrčne tolažilne ter vzpodbudne besede domači g. župnik Pire. Rajnega je težka bolezen mučila 10 let, zadnji dve leti je bil priklenjen na postelj; trpel je vse z vprav Jobovo potrpežljivostjo. Dokler je bil zdrav in krepak, je bil izvrsten gospodar ter se je tudi vedno brigal za javno življenje. Odločen nasprotnik je bil vsemu, kar je bilo protivno katolištvu in slovenstvu. V njegovo hišo so prihajali samo katoliški listi, med njimi »Slovenski gospodar«. Bog daj našemu narodu mnogo takšnih mož! Trajen mu spomin! Preostalim naše sožalje! Pilštanj. Umrl je dne 23. januarja Janez Bokalič, posestnik v Lesičnem, v 78. letu. Sodeloval je svojčas pridno pri. občini, v šolskem svetu, pri izobraževalnem društvu in pri cerkvenem petju. Bil je duhovit mož in veleele narave, prijeten v vsaki družbi. Bil je mož trdne vere ne samo doma, ampak tudi povsod v javnem življenju. Velik prijatelj »Slovenskega gospodarja« in vobče katoliškega časop:sja, ga je tudi rad drugim priporočal. Posebno je pri vsakih volitvah neustra- Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjuje, da služi »Franz Josefova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh leharnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. šeno delal za može, ki so zvesti veri in slo* venskemu ljudtsvu. Zato je tudi kot značajen mož bil poznan in spoštovan daleč na okrog. Gotovo se ga še spominjajo vsi gg. duhov-* niki in učitelji, ki jim je tako rad postregel s svojo bistro malo kobilico in malim vozičkom. Vsak se še rad spominja na kratkočas-nega »Iloffijakerja«. Lep pogreb je pričal, kako je bil splošno priljubljen. Svetila mu večna luč! Marijagradec pri Laškem. Delavci na železniški progi med Zidanim mostom in Celjem so se s pismeno prošnjo obrnili na prizadete občine, da iste posredujejo pri ravnateljstvu državnih železnic v zadevi večje zaposlitve. Že več let se pri državni železnici uvaja pra-i ksa, da se za nekaj mesecerv v letu vzame večje število delavcev, ki v naglici opravijo naj« nujnejša dela. Tako smo videli lansko leto, da je bilo zaposleno večje število delavcev v mesecu novembru, ko se je delalo tudi ob nedeljah, kar je vzbujalo javno pohujšanje. Gotovo so med temi začasno najetimi delavci tudi nekateri prav potrebni zaslužka, vendar pa tudi več takih, ki bi brez tega tudi izhajali. Ko pa zmanjka kredita, so delavci od pu« ščeni, a ne samo ti začasno najeti, ampak tudi stalni progovni delavci, ki so v službi železnice 10 do 20 let, delajo potem skozi celo leto samo po 15 do 18 -dni na mesec. Z ozirom na to, da je plača itak nizka, vrhu tega pa še praznovanje in sicer stalno, so ti delavci pravi reveži. Večinoma morajo skrbeti za družine, ker so pač računali na stalno službo pri železnici; zaslužijo pa sedaj na mesec po 300 Din! Kako naj preživljajo in oblačijo sebe in družino? Občinski odbor občine Marijagradec je na svoji seji dne 27. januarja sklenil tozadevno vlogo na pristojno oblast, naj se stalni progovni delavci stalno zaposlijo. Sv. Rupert nad Laškim. Vojska ni vzela junaka, a smrt ga je pobrala nenadoma: vrlega našega moža Alojzija Mraza, po domače Mar-keca v Modrcu. Popolnoma zdrav je kot skrben gospodar imel roke vedno pri delu; tako tudi v sredo dne 16. januarja, ko je v domači sobi sestavljal neko leseno posodo. Naenkrat se zvrne proti tlom, in brez glasa po kratkem smrtnem boju izdihne svojo dušo. Groza pretrese prestrašeno ženo in otroke, skušajo mu pomagati, a vse zaman; močen mož, v najlepših. letih, 51 let star, je bil v trenutku mrtev;; zadela ga je knp. Nenadoma ga je Gospod poklical, a smrt ga ni iznenadila, ker je b i vedno pripravljen. Kot mož apostolstva je skoro dve leti vsako prvo nedeljo v mesecu klečal pred obhajilnim oltarjem in vzgiedno prejel vir moči, Jezusa v sv. obhajilu. Osem otrok in med njimi še štiri nedorastli, in žalujoča žena so se s silnim jokom in plakanjem poslovili od nepozabnega očeta, ko smo ga v velikem spremstvu v petek dne 18. januarja položili v hladni grob. Domači fantovski pevski zbor mu je v cerkvi in ob odprtem grobu zapel pretresljive žalostinke, župnik mu je spregovoril slovo. Vrli, zavedni, krščanski mož. počivaj v miru; vsem žalujočim svojcem iskreno sožalje! — Dne 20. januarja pa je umri v Kraljevi cih Mraz Franc, star 09 let, po dolgem hiranju. Tudi njega je smrt nenadoma pobrala, a tudi on je bil pripravljen za odhod. Jurklošter. Gibanje prebivalstva v Jurklo-štru leta 1934: roj eni h: dečkov 31, deklic 16, skupaj 47, nezakonski 4. Umrlih; moških 15, ženskih 11, skupaj 26. Najstarejši med njimi, Galof Ivan, je štel že 82 let. Od umrlih je bilo 11 otrok pod 1 letom. Poročenih je bilo 10 parov. Bolnikov je bilo previdenih 24, obhajanili pa 3250, za C00 .več kot lani. Župnija šteje 1190 duš. Lefalka Amalija Earhart (desno) je kot prva ženska čisto sama preletela Tihi Ocean. Dvignila se je v zrak v Honolulu na Havajskem otočju in se je spustila srečno na zemljo v Oaklandu v Kaliforniji. „Potahat u.. Japonsko dušo od davna preveva globoka otožnost, ki je že nešteto ljudi, — mlade in stare —- moške in ženske — pognala v prostovoljno smrt v obliki junaškega harakirija (razparanje trebuha). Japonci so vedno visoko cenili pogum, da kdo vrže' od sebe življenje kot bridek sad. Kristjanu je tako.mišlje-nje in čuvstvovanje tuje". Samomori, Gvi so se v zadnjih letih kopičili na Japonskem, pa se tudi ne dajo več pojasniti s starim samurajs-kim junaškim duhom. Zdi se namreč, da je nekaka samomorilska kuga napadla japonsko mladino in ženstvo, med katerima je največ samomorov. lil tu je posegla vmes japonska žena: Nebu-Jo. 15 let se že posveča reševalnemu delu. V Sumi, predmestju Kobe, je našla posebno obsežen delokrog. Zdi se, kakor da bi imela nenavadno lepa pokrajina do utrujenih in smrti željnih posebno privlačno moč. Tudi vlada je poskušala, da bi zajezila, samomorilsko norost in je postavila na nevarnih mestih straže. Kljub.temu je bilo v enem samem letu še 179 samomorov. Gospa Nebu-Jo je na svojo roko postavila pet velikih plošč z napisi, ki so ponoči električno razsvetljeni: »Počakaj še! Govori z gospo Nebu-Jo!« Sledi natančen naslov. In prihajali so trumo-ma, večinoma ženske, ženske brez doma, brez prijateljev, brez veselja: nezakonske matere, izgubljene hčere ter bridko nesrečne zakonske žene. Gospa Nebu-Jo je vedao našla kak lizhod. Po njenem prizadevanju sr med tem ustanovili domove za ljudi, ki jih je življenje globoko razočarale tu najdejo zavetje, dokler spet ne najdejo trdne živ-Ijenske poti pod nogami. Okrogla 10 ti-■&ač obupanih žena je iaš'-> v teku let IVi tej plemeniti ženi svet in pomoč, V mladih letih gospe Nebu-Jo so še bili časi, ko je igrala ženska na Japonskem skrajno podrejeno vlogo. Novorojeno hčer je gledal oče postrani »kot gnilo jajce«, to je kot vir stroškov ter dolgov. Vse njeno ži Ijenje je stalo pod eno samo zapovedjo brezpogojne pokorščine in to ne samo nasproti možu, ampak tudi proti sinovom. Danes je sicer že precej drugače, japonska žena si more kruh služiti v tovarni in trgovini, kot učiteljica v šoli ali kot uradnica. Gospa Nebu-Jo, ki je zgodbi postala vdova in s- morala sama služiti svoj kruh, poz-n.. stisko življenja in 17 svetovati tistim, ki so izgubili pot. ' * Pred 70 leti so opazovali v Parizu res izreden slučaj spalne bolezni. 181et-na deklina, zdrava in močna, je srečno prestala lažje možgansko motenje. Kmalu nato je prespala 40 dni. Z 21. letom se je poročila. Po srečno prestali želodčni bolezni je zapadla spanju, ki je trajalo 50 dni. V času spanja se ni ganila in je kazala za zunanji svet popolno neobčutljivost. Njeno mišičevje je bilo V neprestanem krču. Štiri leta po omenjenem drugem spanju in sicer na velikonoč leta 1862, so jo našli zopet spečo. Tretje spanje je trajalo 1 leto ter se je zbudila marca leta 1863. Še danes stoji moderno zdravilstvo v očigled temu zgodovinsko dokazanemu slučaju spalne bolezni kot pred popolno uganko. * Biserno poroko st.. obhajala v Ptuju Jurij in Marjeta Kuhar, ki sta 55 let naročnika »Slovenskega gospodarja«. Zgoranje letalo je prevažalo iz Francije na Angleško za poldrugo miiijardo dinarjev zlata. Zlato je popadalo med vožnjo iz letala, vendar so zlati dež že izsledili in pobrali. Posiednfe vesli. Politične novice. Nova uredba o zaščiti kmeta. Ministrski svet je izdal na predlog kmetijskega ministra uredbo o izpremembah in dopolnitvah o zaščiti kmeta z dne 3. avgusta 1933. Vsa plačila po uredbi o zaščiti kmetov so odgodena do 1. septembra. Obenem je znižana obrestna mera za kmečke dolgove od 6 na M odstotka. Zadruge so izvzete od vseh dosedanjih omejitev. Napoved kmetijskega ministra. Kmetijski minister je že napovedal še več novih uEre-pov, katere bo izdala vlada v okrepitev gospodarstva in v odpomoč kmetu. Politične novice iz drugih držav. Londonski dogovor. Med političnimi poročili na prvi strani lista poročamo, kako sta ee peljala na obisk v London francoski ministrski predsednik in zunanji minister. Francoska državnika sta se vrnila nazaj v Pariz dne 4. februarja. Ivo« zaključek omenjenega obiska objavlja časopisje londonski dogovor, kojega glavne točke so: Velika Britanija in Francija ponujata Nemčiji: 1, Dokončno ukinitev vojaških določb versajske mirovne pogodbe, izvzemši določb o demilitariziranem pasu na levem bregu Rena. 2. Nadomestitev teh določb s splošnim sporazumom o omejit vi oboroževanja, ki bo vpošteval bistvena načela izjave od decembra 1932 o enakopravnosti Nemčije in načela varnosti. 3. Nemčija pristane na soudeležbo v podunavskem ter vzhodnem paktu (pogodbi) in na vrnitev v Društvo narodov. Francija in Anglija bosta sklenili pogodbo o letalski obrambi, ki jo bosta predložili Italiji, Nemčiji in Belgiji, da tudi one pristopijo k tem- dogovoru. Izrecno poudarjajo, da dogovor ne bi prav nič izgubil svjjega pomena, če Nemčija ne bi hotela pristopiti. Domače novice. DVA VELIKA POŽARA NA DRAVSKEM POLJU. Zadnjo nedeljo popoldne je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Martina Ekarta posestnika v Staršah pri Št. Janžu na Dravskem polju. Veter je razširil ogenj na sosed na gospodarska poslopja Marije Koser in Fr, Resjaka. Vsa poslopja so pogorela do tal. Zgoreli sta dve teleti in uničeni so vsi shranjeni poljski pridelki. Vzrok požara neznan Škoda znaša 100.000 Din. Drug velik požar je nastal v nedeljo okrog 19. ure popoldne v Cirkovcah. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju Katarine Žumer. Z bliskavico je raztegnil veter ogenj na stanovanjske hiše posestnikov Franca Paja, Franca Baklana in Lize Tominc. Na mah je bilo t plamenih 14 poslopij. V plamenih je poginilo 13 glav goveje živine, 1 konj in 3 svinje Številni gasilci so ogenj omejili. Pri reševanju sta dobila hude opekline posestnica 2u-mer in njen sosed Paj. Oba so " po domače Lovrenca iz Zakla pri Gomilskem< Franc Rojnik se je podal z doma že v sredoi in sicer je šel obiskat svojega bolnega soroili nika v Grajsko vas. Domov se je vračal šei isti večer in ob mlaki padel in zmrznil. Lovi rencovi so mislili, da je sorodniku zelo slabo in da se zato oče ne vrne. Ko je v petek zazvonil zvon na Gomilskem, so še mislili, da zvoni sorodniku, šele pozneje so zvedeli za žalostno smrt svojega očeta. ®aaaaas®B®®BB®aa „Slov. Gospodar" stane: celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— Listnica uredništva. Negova. Vaš dopis nerazumljiv in bi nas lahko spravila prikrita namigavanja pred sodi nika. — VeržeJ. Dopisnika ne poznamo in radi tega se nam zdi zadeva preveč opasna za objavo. — Sv. Lovrenc na Drav. polju. Poslani popravek ne odgovarja predpisom tiskovnega zakona in radi tega je romal v koš. Kdo ¡e uvedel vozni lisfeft ? Ko je pred kakšnimi sto leti prva lokomotiva »Rocket« »zdrvela« po tiru med Manchestrom in Liverpoolom na Angleškem, je mlad mož, Alfred Williamson, takoj spoznal, kakšen obseg bo v kratkem dosegla nova vrsta v prevažanju ljudi. Takoj se je v njegovi glavi pojavila tudi misel natisnjenega voznega listka in od tedaj je preskrba Angleške in vseh njenih kolonij v rokah družine Williamson. Trije pra-vnuki izumitelja tiskajo še danes v največjem obsegu vozne listke vseh vrst in barv. Vsak dan razpošiljajo v neštetih zabojih te listke na vse strani sveta. Kolikšna je poraba teh listkov na Angleškem, je najbolje razvidno iz tega dejstva, da izbljuva en sam posebni stroj na uro 650.000 voznih listkov in da je v Williamsonovi tiskarni neprenehoma cela armada takšnih strojev v obratu. MALA OZNANILA. Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi ima svoj redni občni zbor dne 17. febru« arja 1935, ob 8. uri v posojilniških prostorih z običajnim dnevnim redom. 161 Gostilna brez konkurence, mesarija in trgovski lokal z lepim, arondiranim posestvom pri farn' cerkvi v Slovenskih goricah je radi selitve takoj na prodaj. Naslov v upravi listo. 163 Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) »Tudi meni!« je povedal črni skromno. »Kakor rečeno, srečen sem, da vidim slavnega lovca in >vestmana Old Firehanda!« »Me poznate? Kako dolgo ste že na zapadu?« »No, že precej dolgo.« »In kako vam je pravzaprav ime? Grosser ste dejali prejle.« »Da. Tomaž Grosser. Pa rodbinsko ime tod navadno opuščajo in skrajšajo Tomaža v Toma in ker nosim dolgo črno brado, me navadno imenujejo na zapadu Črni Tom.« Old Firehand ga je ves iznenaden pogledal. »Črni Tom —? Črni Tom ste, slavni rafter —?« Rafterje imenujejo na divjem zapadu drvarje. »Tom mi pravijo in drvar sem tudi,« je odgovoril bradati. »Ali sem slaven, o tem dvomim. Ampak, sir, tiše govorite! Cornel tamle ne sme slišati mojega imena! Spoznal bi me.« »Tako —? Se poznata?« »Poznava —? Seveda! Hočem reči, on mene ni spoznal, jaz pa njega koj, ko sem stopil v Louis-burgu na krov. In ko mi je ponudil drink, mi je povedal celo svoje ime.« »Ste že imeli posla z njim? Bi rekel —.« »Nekaj malega. Pripovedoval vam bom o njem o priliki. Ga ne poznate?« »Danes sem ga videl prvikrat. Kako mu je ime?« »Brinkley.« »Brinkley —? Nisem še čul tega imena. Kaj pa je?« »Nič. Brezposeln tramp, potepuh, lopov, nevaren človek, trenutno, kakor kaže, vodja družbe, ki je njemu enaka. Nič dobrega ne namerava, sodim —. Treba bo paziti na njega.« »Tudi jaz mu bom nekoliko na prste gledal, če še ostane na krovu. In tudi z vami bi se rad seznanil, kakor sem že rekel —. Všeč ste mi —. Če se še niste drugam zaobljubili, bi lahko kar pri meni ostali —.« »Bi imeli posla za mene?« »No,« se je nasmehnil Old Firehand, »vprav za drvarja bi vas ne najel. Pa westmana potrebujem —. Ste oddani?« »Rafterje imam v gozdovih gori ob Black bear riverju, za prvega so me izbrali, k njim moram predvsem. Pa če mi daste čas, da jih obvestim —. Hm —! Narediti bi se dalo —. Izredna čast bi bila za mene, če bi bil pri vas —.« »Pridružite se mi!« Tom je zamišljeno gledal v tla. »Kaj pa bi bilo?« »Večjo družbo vvestmanov potrebujem, v gore pojdemo. Po kaj, to bi vam povedal, ko se domenimo.« »Kakor rečeno, dalo bi se narediti —. Vam moram takoj obljubiti?« »Nikakor ne! Do Fort Gibsona imava, še čas, da se pogovoriva.« »Dobro! Pa pojdiva —. Ampak poglejte!« Pokazal je po krovu. * »Predstava se bo menda začela!« II, Črni panter. Lastnik cirkusa je medtem sestavil iz zabojev in vreč nekaj vrst sedežev ter gostobesedno vabil občinstvo k »predstavi«. Ljudje so posedli, »stojišča« si je izbralo ladijsko osobje, ki je smelo gledati krmljenje brezplačno. Le cornel je s svojimi ljudmi ostal na krnu, ni mu bilo za predstavo ali pa se mu po slabi izkušnji z Old Firehandom ni zdelo več varno, da bi se mešal med potnike. Tudi Indijanca nista prišla gledat, ju tudi nihče ni povabil. Dva Indijanca med damami in gentle-mani, — ne, tega lastnik cirkusa ni mogel in ni smel zagrešiti! Indijanec je za yankeeja manj vreden človek, izogne se mu ali pa ga celd prezira. V družbo belih vsekakor ne spada. Od daleč sta stala in se nista zmenila ne za kletko in ne za občinstvo. Pa le na videz je bilo tako. V resnici njunemu bistremu pogledu ni ušlo prav ničesar. »Občinstvo« je posedlo in radovedno čakalo, pa nič kaj posebno napeto in nestrpno. Večina niti vedela ni, kaka nevarna žival je črni panter. Mač-ke-roparice v novem svetu so precej manjše ko njihove sorodnice v starem svetu in niti od daleč niso tako nevarne. Južnoameriški jaguar na primer, sorodnik tigra, je tak slabič, da ga gaucho — pastir — vlovi na lasso, Gorjč tistemu, ki bi na primer bengalskega tigra vlovil na zanko! In ameriški lev, puma mu pravijo, se človeka kar boji in beži pred njim celo, kadar je lačen. Zato so gledalci pričakovali pač le samo kako pol metra visoko in morebiti meter dolgo žival, ki ne bo posebno strašna. Kako pa so osupnili, ko je krotilec odmaknil prednjo steno omare —! Od New Orleansa do Louisburga je daleč in vso pot je" tičal panter v temni kletki, ker so ga smeli krmiti le ponoči. Po dolgem času je spet zagledal svetel dan. Bleščalo se mu je. Zaprl je oči in obležal, leno iztegnjen po kletki. In nato je nalahno pomežiknil v solnčno luč — pa zagledal gosto gnečo ljudi okoli sebe. In ljudi ni bil vajen, razdražilo ga je, v hipu je planil na noge in zarjovel. Prestrašeni so šinili gledalci s sedežev in mislili zbežati. Krasna, mogočna žival je bil, gotovo dober meter visok in brez repa dva metra dolg. Vzravnal se je, zgrabil s prednjimi šapami za železne droge kletke in jih stresal, da se je kletka zamajala, rohnel in odpiral žrelo ter kazal svoje strašno zobovje. Lastnik je stal poleg kletke in razlagal. »Gospoda,« je dejal, tule vidite pravega pristnega črnega panterja! Črni panter je doma na otokih Sunda, pa tisti je majhen. Pravi črni panter živi v Severni Afriki na meji Sahare. Prav tako močen je ko lev, pa mnogo nevarnejši. Govedo ugrabi in odnese v gobcu. Seveda je afriški črni panter zelo redek. In tale tukaj,« je ponosno pokazal, »je pravi pristni afriški panter. Kupil sem ga v Maroku, pripotoval je črez Atlantiško morje v New Orleans, od tam po Missisipiju in po Arkansasu. Spravili ga bomo v Van Buren, kjer pravkar gostujemo. Kaj premore, bodete koj videli. Krmljenje se bo sedajle začelo.« Mignil je krotilcu. Prinesel je polovico ovce in položil meso pred kletko. Ko je zagledal panter krvavo meso, je pobesnel. Skakal je, se vzpenjal na zadnje šape, grabil s prednjimi po železnih palicah, pihal in tulil, da je gledalce spreletavala groza in da so se plašno umikali. Eden črncev, ki je bil zaposlen pri strojih, je radovedno prilezel bliže. Kapitan mu je zapovedal, naj se nemudoma vrne k delu, in ker ni takoj ubogal, je zgrabil za konec vrvi in ga nabil. Črnec je zbežal pa obstal pri lini v podkrovje, pačil obraz in s pestjo grozil kapitanu. Nihče ga ni opazil, vse je gledalo panterja. Le cornel je videl njegovo grozečo kretnjo. »Poglejte, tistile nigger ne mara kapitana —! Naš zaveznik bo! Koj se ga bom lotil. Dolar ali dva storita pri takih ljudeh čudeže —.« »Čemu pa ga rabiš?« »Prisluškovat pojde za nas.* (Dalje sledi.) Boljševiška krutost. Centralna uprava Komsomola (komunistična mladinska organizacija) je ob počet-ku žetve izdala poziv na vse člane, da naj sodelujejo pri spravljanju krompirja ter žita. To sodelovanje, pravi okrožnica, je za vsakega neomejeno. Vsak, ki bi del sadežev prikril, pa čeprav gre za njegovo lastno žetev, ga je treba takoj naznaniti krajevnim oblastem. Ruski listi so tudi že poročali o nekem slučaju »odlične discipline«, Pronija Kolibin, 131et-no dekletce, je naznanila vaškemu sovjeiu, da je njena mati skrila "nekaj pridelanega žita. Nesrečna žena :'8 6ila takoj poslana na triletno prisilno delov Sibirijo, hčerka pa, ki je mater naznanila, je dobila denarno nagrado in njeno ime je bilo objavljeno v listih Komsomolcev . . . Zamenjani brzojavki. Operetna pevka 'loríense Schneider, Ki je umrla v starosti let leta 1920 v Parizu, ie bila svoječasno ena najlepših žensk drugega cesarstva. Egiptovski kedive Ikmael paša je prišel nekoč v 1 ariz nalašč za to, tía se z njo seznani. Prehlad ga je pa prisilil, da je moral v zdravilišče Vichy. Od tu j» poslal Schneiderjevi br-zojav, naj ga obišče. Njegov tajnik pa ;,e to pismo pomotoma naslovil na g. Schnei-derja, šefa slovite velike francoske tvorni-ce za orožje Sehnei-der-Creusot. Seveda je mož takoj stekel v Vichy, meneč, da ga Kedive kliče za sklenitev mastne kupčije. Lahko si mislimo njegov-} veliko presenečenje, ko ga je vladar sprejel v razkošnem orientalskem oblačilu v Jirora-ni, ki so jo bili spre» menili v pravi cvet.ič-njak. Trajalo :3 nekaj časa, da sta gospoia ugotovila nesporazum. inseriralJc! HALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1,—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—. do velikosti 50 cm' Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—. sicer se ne odgovarja. Mizarskega učenca sprejmem iz poštene kršč. hiše. Jožef Velnar, miz. mojster, Ormož. 148 Vdova brez otrok vzame za svojega poštenega dekleta brez staršev, starega 14 do 15 let. Naslov v upravi lista. 150 Žagarja, oženjenega, ki opravlja po potrebi tudi kmetijsko delo, sprejme Radič, žaga, Zgornja Polskava. 141 Organist in cerkovnik išče službo, je v srednjih letih, oženjen, brez otrok. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi lista. 144 Viničar s 3—4 delavnimi močmi se sprejme. Pri g. Ida Švarc, Košaki 36, p. Maribor. 114 Rodovitno posestvo se da na polovino pošteni družini s 3—4 delovnimi močmi. Vprašati Spodnje Hoče 54. 158 Lepo posestvo 16 johov zemlje, z 4 poslopji v dobrem stanu, prodam. Anton Križnik, Pra-protno, p. Planina pri Sevnici. 147 Malo posestvo proda za 18.000 Din: Sattler, Žiče, p. Loče. 160 Prodam večje posestvo z vinogradom. Angela Gamser, Zgornja Kungota. 155 Prodam arondirano posestvo 30 oralov tik glavne ceste. 156 Prodam posestvo, hišo, gozd, sadonosnik in vinograd, 1XA orala. Klobasa Janez, Žitence štev. 16, Sv. Jurij v Slov. goricah. 153 Vi zemlje ob cesti se kupi. Naslov v upravi lista. 145 Kupim posestvo za dve kravi rediti, navesti je ceno, Bergles, Nezbiše, Pristava. 146 Prodam posestvo 22 oralov in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu. Amalija Vake, Žice, Sv. Jurij v Slov. goricah. 140 Prodam malo posestvo z novim poslopjem v Kozjaku štev. 90. Vpraša se pri g. Rudi, trgovec v Rošpohu. 151 Prodam dve posestvi štev. 6 in 8 pri veliki cesti: Korošec, Jablance, Sv. Barbara v Slov. goricah. 152 Cepljeno trsje in okoreninjene divjake prodaja Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. 149 S'enske ure po tovarniški ceni odproda urar Jan v gradu, Maribor. Tudi na obroke in knjižice. 158 Vole prodam, 2J4letne, orjejo brez gonjača, za 3000 Din. Heribert Skaza, Pavlovci pri Ormožu. 143 Lepj hraste ima na prodaj Anton Toman, Pretipal, Konjice, 142 Ali Vas bolijo i t H na ®gia Biaspr@II pošle, prei laižnoifa- Gosposhe-Sfovenghe ffllicc. 2 fersfta Hranilnica. Sprejema vlcge na knjižice in iekoei račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Naiboif varna naložba denarja, ker famei za vioge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in Uulantno. EVOAStSM SFiOVEMSKI OSPODAR SEBI, §VO 1 C fHi 1 iSL iži ¡¡¡i J/ S IHliZNICil: CILJE palača Ljudske posojilnice. ®l. 11ISIOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 J^ST KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! saa^jEBBaHiKimsawwwtafssBi t Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo ie razmere ksdaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpolcžljhe. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso sveto nazaj. Teh vlog imamo preko 1.500,9910 Din, Ves denar, pri nas naložen, je pcpslnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastal?.; in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.090 Din, Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati sveiovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnjcftatcrska ljudska posojilnica v Mariboru i i Tiskar: Tiskarna 3V. Cirila v Mariboru, predata vn k Albin llrovalln v M ari bom. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. w Ijdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: lrranc 11 raste! j v Mariboru.