Stev. 129.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*-— za pol leta K 72*—
V Ljubljani, petek, 10. junija 1921.
PoStnlna platana v gotovini.
Leto I.
i
■	r
i
UrefinlJtvo in fprsvniibo « Ko-pitorimrt utici itev.6 — lelafor uredništva šfe*. 50 —- TeSetor
■= upravniJtva štev. 328 «=>
CENE PO POSTI:
za četrt leta K za en mesec K
36*—
12*-
V UPRAVI STANE MESEČNO K1 ©*— OELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN,
Hoeas3gT^.-7r^-^aa
BoipsdorsM saetl.
»Jugoslovanski klub« je v svojem ustavnem načrtu predložil konstituanti poseben predlog, v katerem zahteva, naj bi kontrolo nad produkcijo in konsumom vodili »gospodarski sveti«. O tem je v konstituanti govoril poslanec dr. Gosar, Id je dejal:
Imamo poseben predlog, ki se nanaša ha to, da naše narodno gospodarstvo ni urejeno, da se ne ravna po enotnih gospo-uarsaih načelih, da v produkciji ne odloča Potreba, marveč profit. To je naš predlog ■ gospodarskih svetih.
Ui predlog se glasi:
. , ^ad vsemi rudarskimi, prometnimi, ■T eorijskimi in drugimi velikimi gospo-^rskimi privatnimi, akcionarskimi, držav-jn samoupravnimi podjetji« — torej ‘ oržavnimi in samoupravnimi podjetji svoP>Vr^e	strokovni	gospodarski
del Sest°ie&	zastopnikov podjetnikov,
Nad C6V (uanie^encev) iil konsumentov. •Jg Vsem gospodarstvom v pokrajinah gj?e kontrolo in dajo direktive pokrajin-» ® v državi državnogospodarski sveti.«
Mi si zamišljamo stvar tako-le: Vzemi-0 važno panogo gospodarskega življenja,
‘ Pr. rudarstvo. Sedaj ima vsak lastnik *“dnika popolno svobodo. On lahko pro-^Ucna kakor hoče, ter uredi svoj rudnik *akor mu drago. Mi si mislimo stvar tako, fla se vsa rudarska podjetja v okviru ene Pokrajine (oblasti) strnejo v enoto ter do-'®yo enotno vodstvo, v katerem so zastopa-111 vsi podjetniki, dalje zastopniki delav-Cev in konsumentov. Mislim, da je to zelo ^ažno. (Poslanec dr. Momčilo Ivanič: >Ta-*° je sada u Engleskoj!«) Ti vsi vodijo produkcijo in prodajo ter dajejo, če je treba *hdi direktive, kaj in kako naj se produ-jfc?* pri nekaterih tovarnah, n. pr. v 'dep21^ ^hdustriji, bi se mogli za gotove iz-proiz ^-re^Pisab določeni tipi, da se ne bi amn IaJal° nesm°treno, negospodarsko, . PSk da bi se delalo po gotovih principih P® gotovem sistemu, j*.. ’si ti sveti posameznih panog bi tvo-g 1 v pokrajini (oblasti) in v državi splo-h gospodarski svet za celo pokrajino ozi-ma državo. Ta državni gospodarski svet imel kontrolo nad vso produkcijo v dr-Vls ter bi sestavljal po potrebi za posa-ozne panoge poseben gospodarski bud-g®t* ki ga nujno rabimo. Dosedaj imamo amo finančni proračun, a rabili bi tudi gospodarskega, da bi imeli pregled, česa j® potreba, ter bi tako celo gospodarstvo jTganizirali, kakor zahtevajo to družabni peresi. Poudarjati moram, da si to za-*ryijamo tudi za one stroke, ki so v držav-g Upravi, kajti vemo, da država sama ni ,P°sobna vršiti gospodarskih funkcij, ki se i halagajo, ampak da je treba to poveriti rugim inštancam, enako kot zahtevamo to glede drugih podjetij.
Ravno v tem pogledu moram zopet od-Eovoriti na opomnjo gospoda poročevalca, J Je rekel, da se po našem načrtu daje rzavi preveč funkcij. Tu ste videli, da naš Medlog faktično jemlje državi njene dose-anje funkcije. Država, kakor je sedaj organizirana, je po našem mnenju politična ^ganizacija, ki mora vršiti politične funk-jje» ne meša naj se pa v stvari gospodarnega življenja, v katerih ni kos stavljenim
KotiiHitisli zapasfe feDnSflfuanfD.
Komunistično ©d©osS&sistv© ¥ $2oskvi. Tudi ^adice¥ci v Moskvi.
Belgrad, 10, junija, (Izv.) Danes poteče rok, ki so ga stavili komunisti vladi. Glede odgovora vlade so v političnih krogih mnenja različna. Danes se govori, da vlada sploh ne bo odgovorila na zahteve komunistov, Stališče komunistov bo precizirano na današnji seji kluba. Na sejo so bili pismeno povabljeni vsi komunistčini poslanci. Govori se, da bodo zapustili konštituanto, ker upajo s tem izzvati popolno krizo vlade. Demokratski listi napadajo komuniste tudi radi tega, ker sta poslanca Sima Markovič in Pavelič odpotovala na kongres III
internacionale v, Moskvo in pišejo, da sta šla po navodila, kako bi čim uspešneje vodili komunistično propagando.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) V zvezi z od-potovanjem komunističnih delegatov v Moskvo pišejo listi, da so odpotovali tudi odposlanci Radičeve stranke. Policija preiskuje, kako je bilo mogoče tem ljudem odpotovati brez za potovanje v inozemstvo potrebnega dovoljenja oblasti. V kolikor je resnična ta vest, da so odpotovali tudi Radičevi delegati, se še ne da konštatirati.
Iz ustaisnega nil&sra.
Predi@s Jugosiov. kluba m resSils® — ©cfikSasijen.
„im. Ker je pa treba, da se ustvari ^rgan, ki bo vršil mesto države kontrolo imel eksekutivo v gospodarskem živ-j^ju, zato predlagamo te »svete«.
la liEli&e raiaižarsži®.
LDU Belgrad, 9, junija. (ZNU) Presbi-0 poroča iz Pariza: *Temps« piše o tria-°hski pogodbi eastopno:	Med	mirovno
Sodbo, ki so jo zavezniki sklenili z Mad-j^rsko in med odredbami, ki so jih oni leta g v vprašanju varstva manjšin naprtili 5«koslovaški, Jugoslaviji in Romunski,
: ®toja kontradikcija. Trianonska pogodba g Razkosala Madžarsko tako, da je pod so-red«!e države prišlo več milijonov Madža-j°v- la kombinacija se nikakor ne bo mog-Vi^držati, ker sosedne države gotovo ne lth]o rade madžarske iredente na svojem k emlju, Gauain piše v »Journal des De-j®ts« o madžarskih intrigah in pravi, da se adžari delajo za prijatelje Francozov sa-0 *a to, ker hočejo doseči, kar bi radi, naš° pomoč za vzpostavitev Veli-. *»- Madžarske.
LDU Belgrad, 9. junija. (ZNU) Današnjo sejo je otvoril predsednik dr. Ninčič ob enajstih dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o izpremembah XI. oddelka ustave, ki govori o vojski. Odklonjen je bil predlog za izpremembo, ki ga je stavil k členu 119 Jugoslovanski klub iu ki predlaga, naj se uvede v naši državi narodna vojska (milica). Poročevalec dr. Laza Markovič je naznanil, da je v členu 120 zapazil tiskovno napako, namreč da je izostal zadnji stavek tega člena, ki se glasi: »Razsodbe vojnih sodišč rešuje v zadnji instanci ka-sacijsko sodišče«. V stenografičnem zapisniku ustavnega odseka je razvidno, da je ustavni odsek sprejel tudi ta stavek, Radi tega predlaga, naj se stavek, ki je izostal, o priliki tiskanja novega poročila ustavnega odseka zopet uvrsti v člen 120. Ta predlog je bil sprejet, odklonjen pa je bil predlog zemljeradnika Laziča:	»Vojna sodišča
so pristojna za prestopke vojaškega značaja, Kazen, prestopke in postopanje bo določal poseben zakon. Vse ostale zadeve vojakov, podčastnikov in častnikov bo sodilo redno sodišče«. Odklenjen je bil tudi pred-
log radikalca dr. Ivaniča, naj se člen 121 zamenja z drugim členom, ki bo določal, naj prestopke vojakov in častnikov pod zastavo obravnavajo redna sodišča. Odklonjen je bil predlog socialno- demokratskega kluba, ki je vseboval izpremembe k šestim členom in zahteval ustanovitev narodne obrane, ki bi bila namesto stalnega kadra. Vojni minister Hadžič je predlagal, naj se k Členu 121 sprejme tale dostavek: »Prestopke, katere zakrivijo civilisti v družbi z vojaki, presoja civilno sodišče, za vojne pa vojno sodišče.« Ta plredlog je bil sprejet z večino glasov. Predlog socialnodemokratskega kluba, ki k členu 126 predlaga referendum naroda za izpremembo ustave, kakor tudi to, da more skupščina sklepati šele, kadar je navzočna polovica plus eden vseh njenih članov. Odklonjen je bil predlog posl. Gostinčarja k členu 126, ki se glasi: »Predlog, da se v ustavi kaj iz-premeni ali izpopolni, mora staviti narodno predstavništvo.« Nato. bi bilo treba sklepati o izpremembah pri XIII. in XIV. oddelku ustave, pa sc je seja odgodila. Naslednja seja še ni določena.
Rntiransta-feiiia zse-u.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Romunski zunanji minister bo po referatu v Bukarešti odpotoval z generalom Critescu v Prago, kjer bo sklenil pogodbo s Čehoslovaško, slično že sklenjeni pogodbi med Jugoslavijo in Romunijo. V političnih krogih se govori, da se bo general Critescu na svojem povratku iz Prage ustavil v Belgradu, da sklene specielno vojno konvencijo z našo državo.
SEJA KONSTITUANTE.
LDU Belgrad, 9. junija. (ZNU) Jutri popoldne bo seja konstituante, na kateri se bo razpravljalo o interpelacijah, ki so na dnevnem redu, debata o ustavi pa se nadaljuje v soboto.
ITALIJANI IZPRAZNUJEJ0 DALMACIJO.
LDU Split, 10. junija. (ZNU) Včeraj dbpoldne se je na seji mešane komisije v Šibeniku sklenilo, da se prične izpraznje-vati druga cona že danes. Danes bosta evakuirana Perkovič in Škrab in, v soboto Šibenik, v nedeljo pa Benkovac.
DINAR ZA CELO DRŽAVO.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj sejo, ki je trajala od 4. do 9. ure zvečer. Ministrski predsednik Pa-šič je referiral o konvenciji z Romunjsko. Za zastopnika ministra financ, ki je odšel v Pariz, je imenovan dr, Križman. Prvo njegovo delo je bil predlog, da se uvede dinarsko računanje v celi državi, Ta predlog ie bil sprejet. Dalje je bil podpisan ukaz o povišanju mnogobrojnih uradnikov.
ARETACIJE NA ŠVEDSKEM.
LDU Stockholm, 9. junija. (DKU) Švedska policija jo aretirala v Kiruni švedskega državljana Niereja, ki je bil obdolžen poizkusa veleizdaje. V Stockholmu je bil obenem aretiran Finec Jakobsohn-Hei-kineni radi zarote proti varnosti države. Domnevajo, da bo prišla policija nn sled revolucionarni ligi, ker so v Jakobsohno-vem stanvanju našli mnogo obtežilnega
gradiva, -
feresils&i OrS©¥slfi fab®r.
I. Gorenjski orlovski tabor bo v nedeljo, 3. julija letos v Kranju. Vse občine, župnije in vasi bodo poslale tja obilno zastopstvo, vsa organizirana katoliškonarod-na mladina se bo zbrala ta dan v lepi gorenjski prestolici. Poleg Orlov in Orlic bodo nastopili prvič tudi pevski zbori naših društev, združeni v mogočno četo. Če bo mogoče, bodo vozili posebni vlaki v razbremenitev običajnih vlakov,
Po 9. uri se bodo zbrali in uredili v pisan sprevod med postajo in mostom: Orli, Orlice, zastave, trobentači, narodne noše, jezdeci, pevci, godbe, skupine, gosti. Ko pride več tisoč glav broječa armada na trg, bo tam maševal prevzviš. gosp. škof dr. Karlin, pridigal pa g. župnik dr. Klinar T,, peli bodo pa gorenjski pevci (več sto). Ob dveh bodo litanije Matere božje na trgu. Ob 3. uri se prične javnt telovadba na Farovški loki. Med odmorom bodo igrale godbe in bo govoril predsednik Orlovske zveze Josip Pirc. Po telovadbi bo na loki ljud. veselica ob petju, godbi, postrežbi (šotori z okrepčili) in srečolovu, ki bo nudil bogate darove iz cele Gorenjske,
Ta tabor bo največja prireditev tega leta v Sloveniji. Pokazal bo zavednost Gorenjcev in moč naše organizirane mladine. Bomo videli, kaj znajo in kako se drže naši fantje in dekleta!
Vstopnice za telovadbo in veselico se bodo prodajale po 10. juniju v Kranju, v Ljubljani, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici, na Jesenicah in pri vseh orlovskih odsekih, na dan tabora pa pri blagajni na telovadišču po 8 in 5 dinarjev (sede-ži) ter po 2 diharja (stojišča).
ZVEZA NARODOV.
LDU Ženeva, 9. junija. (DKU) Med-
narodni kongres lige zveze narodov je danes dokončal svoje delo. V končnem nagovoru je naznanil predsednik kongresa Ador, da se bo ustanovila posebna propagandna komisija, v kateri bodo zastopani
najodličnejši možje. Naslednji kongres lige zveze narodov bo leta 1922. na veliki teden
v Pragi. V splošnem se bo pečal z ustanovitvijo mednarodne vojske. Svet lige bo v oktobru tega leta zboroval na Dunaju.
smmmmmmmmmBmmmmmmmmmmmmsBmmmm
10 letnica ientpeterske* ga Orla.
Desetletnica Šentpeterskega Orla e Ljubljani se praznuje slovesno v nedeljo, dne 12. junija 1921. Na predvečer se vrši izpred Ljudskega doma ob sodelovanju dveh godb bakljada s podoknico na čast ustanoviteljem odseka, zbranim na stanovanju br. Tomažič Ludovika na Hrvatskem trgu 4, ki predseduje odseku od početka dc danes,
V nedeljo, 12. junija 1921 se vrši ob 8. uri zjutraj izpred Vzajemne zavarovalnice na Dunajski cesti slavnosten sprevod. Ob 9, uri daruje sv, mašo ustanovitelj odseka g. župnik Petrič Janko, cerkveni govor, opravi podpredsednik Orlovske zveze vse« učiliščni profesor g, dr, Rožman. Pri sv* maši igra orkester vojaške godbe. Popoldne ob 3. uri se vrši na prostoru za Vzajemno zavarovalnico na Dunajski cesti javna telovadba, kateri prisostvuje presv. g, knezoškof ljubljanski. Zvečer se vrši v. hotelu Union slavnostni komerz. Slavnostni sprevod otvorijo trobentači na konjih, njim sledi orlovska konjenica, ostali sprevod bc obstojal iz narodnih noš, Orlov in Orlic. V sprevodu sodelujejo tri godbe: Vojaška, že* lezničarska in salezijanska. Prireditev obeta biti ena najlepših, kar jih je videla Ljub< jana.
K prireditvi so javili udeležbo številni podeželski odseki, posebno častno bodo zastopane naše narodne noše. Ljubljana in ljubljanska okolica se polnoštevilno udeleži prireditve. Bratje, sestre in prijatelji Orla se zbero v nedeljo, dne 12. junija 1921 polnoštevilno v Ljubljani. Narodne noše na plan! Orli in Orlice v vrste! Prijatelji dobrodošli! Bog živi!
Zbirališče za vse Orle, Orlice, narodne noše, zastopnike skupin Jugosl, strok, zveze, zastopnike društev z zastavami je od
7.	do 8. ure na Medjatovem dvorišču, Dunajska cesta (Vzajemna zavarovalnica), Prosimo točnosti!
Javna telovadba se vrši na Medjatovem dvorišču, Dunajska cesta 12 (Vzajemna zavarovalnica) točno ob 3. uri popoldne. Blagajna se otvori ob 2. uri popoldne.
Veliki ljudski komerz v veliki dvoran) hotela Union in verandi se vrši zvečer točno ob 7. uri, kjer sodelujeta dve godbi. Blagajna se otvori ob 6, uri.
——I——— III W    ■	■■
Tudi xensl§oradnLEtl proti nsfaoi.
Belgrad, 10, junija. (Izv.) Na današnji seji zemljoradniškega kluba se bo definitivno odločilo o nadaljni taktiki zemljorad-nikov. Ker zemljoradniški klub še do danes ni dobil od vlade odgovora glede sprememb, ki jih je zahteval, se govori v političnih krogih, da bo večina poslancev glasovala proti ustavi. V klubu obstoji tudi struja, ki zahteva, da zemljoradniki zapu* ste konštituanto.	v
politični dogodki.
Poraz demokratov v Ljubljani je silno poparil belgrajske demokrate. Slovenskih demokratov je sram. Da jih poraz neizrečeno peče, tega gospodje niti no prikrivajo. Gospod Turk je na koncu seje izrekel svojo voljo, da ga sedaj no bo vec. v občinsko sejo, kar znači, da se ne more | vživeti v nove razmere. Pisanje demokratskih listov je polno zabavljanja na vse stranke. Današnja izdaja »Jutra« ima kar. dva dolga članka samega jokanja. »Ju-trovee« posebno peče to, ker jim ostali demokrati očitajo, da so oni zakrivili to nesrečo. Med liberalci se vrši nova orientacija. Mnogi demokrati, še včeraj oboževalci dr. Žerjava in »Jutra«, danes jadrajo zopet k starinora, mnogi pa že premišljujejo, v katero stranko b isedaj šli, ker je demokratskega gospodstva v Ljubljani konec. Ti vražji separatisti!
-j- Rusija odpira svojo luk« trgovini, Moskovska vlada je temeljem dogovorov, z Anglijo odprla svoje luke v Črnem in Azovskcm morju za svobodno trgovino. Glasom poročil so vse te luke v skrajno slabem stanju, izjemo dela edin ode Novo-rosiiski.
'Stani S.
■»Nov! 'Čas«, 'dne 10. Junija 1921'«
Štev. 128.
?
>■ Uradniško vprašanje v Italiji. Italijanska vlada je začela v zadnjem času napenjati proti štrajkujočim uradnikom ■ostrejše strune. Več sto uradnikov je že odpustila, mnogim ukinila plače in prepovedala vse sestanke. Uradniki so se obrnili za pomoč na socialiste in komuniste in dosegli, da so socialisti poslali k Giolittiju poslanca D’ Aragono. Razen tega so jim socialisti in reformisti obljubili vso podporo in istotako republikanci. Vlada pa zaenkrat ni voljna niti najmanj popustiti in odklanja tudi vsako pogajanje, dokler uradniki ne začno zopet delati. Ljudska stranka se je izjavila za to, da naj se uradniki vrnejo na delo in zaupajo svojo stvar parlamentu. Ob tej priliki bo ljudska stranka spravila v ospredje vprašanje pokrajinskih avtonomij in decentralizacije.
-j- Za socializacijo na Češkoslovaškem. Nedavno je imel načelnik v češkoslovaškem ministrstvu za socialno skrb, I. Soušek, javno predavanje, v katerem se je izrekel, za odložitev socializacijskega vprašanja dotlej, dokler se ne reši splošno potom mednarodnega delovnega sveta. Radi tega govora — o katerem smo poročali — so vsa češka in nemška socialistična glasila Souška ostro napadla in izjavila, da se jako moti, kdor misli, da bi hotele socialistične stranke za kakršnokoli ceno pokopati eno glavnih točk svojega programa, Tudi odgovorni činitelji državnega socialnega zavoda, v okviru katerega je imel Soušek gornje predavanje, izjavljajo, da se to predavanje ne krije z nameni in cilji zavoda..
+ Socialistične vlade na Češkoslovaškem ne bo. Češkoslovaška socialnodemo-t kratična stranka se je zadnji čas veliko trudila, da bi se ustvarila enotna socialistična fronta in bi prevzeli vlado češki in nemški socialisti in komunisti v zvezi s češkimi ali nemškimi agrarci. Pogajanja so se sedaj končnoveljavno razbila, ker so tako komunisti kakor nemški socialisti odklonili sodelovanje.
^Dnevni dogodki
— Zglaševanje za civilne obleke. Vojaška intendanca za Slovenijo v Ljubljani je dovolila naknadno zglaševanje za civilno obleko. Upravičene?, ki stanujejo v Ljubljani in reflektirajo na civilno obleko, a se doslej še niso zglasili — ne glede na to, ali imajo v rokah kaka potrdila ali ne r« naj se zglase prihodnji teden, t. j. od 13. junija }921 v mestnem vojaškem uradu v Mgstnem domu. Izrecno se poudarja, da se na še poznejše zamudnike pod nobenim pogojem ne bo oziralo.
— Poskušeni umor v Zalemlogu. — Frančiška Weber iz Zalega loga je izročila hlapcu Jožefu Križanu 400 kron pod pogojem, naj njenega moža usmrti. Webrova je svoj naklep orožnikom priznala. Kristanu je pisala Webrova dve pismi, naj proti plačilu njenega moža usmrti.
— Pet in pol milijona vojnih invalidov. Mednarodna delavska pisarnica v Ženevi poroča, da znaša število moških, ki so bili v svetovni vojski pohabljeni, pet in pol milijona. Od teh pride na Francoze 1,500,000, Nemce 1,400.000, Angleže 1,700,000, Italijane 570.000, Zedinjene države 200.000, Češkoslovaško 175.000, Poljsko 150.000, Kanado 88.000, Rumunsko 84.000 ter Belgijo 40.000 mož.
— Kovinarski štrajk na Češkoslovaškem končan. Po štiritedenskih pogajanjih
se je 6. t. m. dosegel sporazum v sporu med kovinarski mdelavstvom na Češkoslovaškem in delodajalci. Delavstvo je doseglo domalega vse svoje zahteve: uvedbo delavskega obratnega reda s posebnimi izvršilnimi določbami, 8 umi delavnik ob dosedanjih plačah, podaljšanje plačanega dopusta za dva dni, božična nagrada v višini enotedenske plače. Kovinarji so šli 9. t. m. zopet na delo.
— Proti spolnim boleznim. Kot eno izmed sredstev proti spolnim boleznim ustanavljajo na Češkoslovaškem posvetovalnice za mladino. Tu dope mladi ljudje svet in pomoč o vseh vprašanjih, ki tičejo spolnega življenja. Posvetovalnice so pod nadzorstvom zdravstvenega ministrstva.
— Za zgradbo devet novih stanovanjskih hiš v Pragi je praški občinski svet dovolil 3 milijone kron.
— Prvi češkoslovaški kovani denar.
V peneznem zavodu v Kremnicah na Slovaškem so 2. t. m. začeli kovati prve češkoslovaške novce po 10 in 20 vin. Novce delajo iz zlitine, ki vsebuje 80 odstotkov bakra in 20 odstotkov niklja. Sprednja stran novcev je okrašena s snopom žita s srpom in s trodelnim lipovim listom; na drugi slrani js češkoslovaški lev s slovaškim grbom in napisom: Republika Česko-slovenska. V obratu je sedem strojev, katerih vsak nakuje v 8 urah 25.000 komadov.
— Dobava gorilnega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturiranega (gorilnega) špirita, katerega bo oddajal na debelo iz skladišča izven mitnice in na drobno pri trgovcu v mestu. Interesenti obrtniki naj takoj priglasijo svoje potrebščine na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani najkasneje do 18. t. m.
— Boj med fanti iz Unca in Piakeka. Ko se je peljal France Mikuš iz Postojne dne 20. februarja t. 1. domov na Rakek, se je sprl s posestnikom Francem Gabre-njo. Ko se je Mikuš peljal ob 3. ponoči domov, ga je pa čakala cela gruča Unča-nov, ki so ga pošteno pretepli. Kar sedem Unčanov se je moralo za to zagovarjati pred ljubljanskim kazenskim zbornim senatom, ki je prisodil Francetu G... 3 in pol meseca, Antonu G ... in Matiju G... po 3 mesece in Jerneju P... 2 meseca ječe; dva sta bila oproščena, eden pa ni k razpravi prišel.
— Vol ukraden je bil posestniku Matevžu Štritofu iz Ponikev pri Cerknici, vreden 15.000 kron. Vol je bil odgnan čez mejo.
 Žepni tatovi a železnici. Med vožnjo na železnici od Zidanega mosta do Ljubljane je bil okraden trgovec Walter Rohr iz Berlina. Neznan žepni tat mu je izmaknil listnico z večjimi vsotam1, mark, dinarjev, dolarjev, frankov, levov in če-škoslov. kron.
 Vlom. V Kovačevo hišo na Dobrovi
so vlomili neznani tatovi in odnesli obleke in dragocenosti v vrednosti 10.470 K.
— Tatvina v umobolnici na Studencu. Tatovi so na Studencu v umobolnici pokradli več orodja.
ljubljanski dogodki.
lj članice JSZ ljubljanskega okrožja,
ki imate narodne noše, se vabite, da se udeležite orlovskega sprevoda v nedeljo, dne 12. t. m. Zbirališče od 7. do 8. ure dopoldne na Medjatovem dvorišču (Dunajska
cesta, Vzajemna zavarovalnica). — Okrož. predsednik,
lj Vnovčevalnica za živino. Današnji »Naprej« se peča z vprašanjem prodaje vnovčevalnice za živino konzorciju nekaterih ljubljanskih velemesarjev. List poživlja vlado, da mora pri prodaji dati prednost ljubljanski občini. Na občinski svet naslavlja apel, naj v prvi seji zavzame glede tega odločno stališče. — Mi se temu apelu pridružujemo in poudarjamo, da je Vnovčevalnica bila ena pro-gramnih točk volivnega našega programa ob volitvah. To naše stališče so naši kandidati poudarjali na shodih. Tudi na velikem shodu v Unionu je urednik Kremžar izrekel to-le našo zahtevo glede Vnovčevalnice: »Druga stvar, ki je važna v mestnem gospodarstvu, je ta, da mora mestna občina skrbeti tudi za to, da ne bo nihče delal profita na škodo tisočih drugih. V tem je velika važnost delovanja vsake občine kakor mora tudi vsaka družina skrbeti za to, da ne bo nihče v družini živel na stroške drugih. Pred očmi imamo aprovizacijo, ki nam je v trromin še iz tistih dni, ko je v mestu Ljubljani popolnoma zmanjkalo najvažnejšega živeža, mesa, radi tega, ker so nekateri gospodje proglasili Štrajk. Če bi bila mestna občina v rokah ljudi, ki bi hoteli vzeti v roke to, kar je njihova naloga, potem bi do kaj takega v naši aprovizaciji ne prišlo. Občinske mesnice so stvar, ki je tu v agrarni državi neobhodno potrebna. Mi imamo v Ljubljani Vnovčevalnico za živino, ki se bo likvidirala. Namesto da bi jo prevzelo mesto v svojo upravo, hočejo zopet pripustiti, da pride v roke dveh do treh velekapita-lističnih mesarjev, ki hočejo to zadevo izrabiti v škodo drugih. Z občinsko mesnico bi se ustvarilo novo socializirano podjetje, ki bi zabranilo izkoriščevalno špekulacijo posameznih kapitalistov, ki bi pa bilo blagoslov za ljudstvo in tudi zaščita za male mesarje.« — Mi bomo svojo obljubo držali.
lj Zahvala. Podpisana se delavcem in delavkam Pollakove tovarne nsjprisre-nejše zahvaljujem za veliko vsoto denarja (420.20 K), ki so mi jo naklonili. — Marija Škraba.
lj Ukraden površnik. 6. t. m. je neko mlado dekle pri starinarici Kikel na Krakovskem nasipu zamenjala moški površnik za par čevljev. Površnik nosi monogram G. Ž. in je vreden 1200 K. Ker je površnik naj-brže ukraden, policija poizveduje za dona-šalko.
Ljubljanski vlomilci na deželi. — Avguštin Jelcovec iz Ljubljane in Josip Dorič iz Trsta sta vlomila 3. t. m. na Zaplani v hišo Franca Gabrovška in odnesla blaga v vrednosti 9234 kron. Vlomilca so orožniki zaprli.
lj Samokres se je našel v gostilni Lovšin v Kriiževniški ulici. Dobi se na policiji.
lj Učno spričevalo je izgubil ključavničar Stanislav Bucik, Lončarska steza 6.
lj Tatvine. Mesarju Ocvirku sta bili izpred Sokličeve ' gostilne ukradeni dve konjski odeji, vredni 3000 kron. — Vrtnarjevi ženi Uršuli Steblaj na Vožarskem potu je bilo ukradenih par moških čevljev.
Liohliaiaia porota.
Porota je včeraj obsodila Konrada Valentinčiča, ki je na Jesenicah okradel 12 oseb, na 3 leta težke ječe. — Dalje sta bila obsojena Jgžef Linče na 8 mesecev ječe in Matija Rebernik na tri dni zapora,
ker sta večkrat okradla svojega gospodarja Antona TrŠana v Kranju.
Danes je predsedoval porotnemu senatu g. dvorni svetnik Regally, votanta sta bila gg. nadsvetnik žužek in svetnik Keršič, državno pravdništvo je zastopa državni pravdnik g. dr. Ogoreutz.
PONEVERJENO ZLATO.
Franc Podgoršek je služil 7 let na Erdeljskem, kjer si je nakupil večjo množino zlata. Lani jeseni si je urejeval svojo usnjarsko obrt in je potreboval denar, vsled česar je sklenil, da bo nekaj zlata prodal. Izvedel Jje, da vpokojeni železničar France Zavadlal posreduje kupčije. Naprosil ga je zato, naj mu nekaj zlata proda. Izročil mu je 153 g zlata, ker mu je Zavadlal rekel, da zlatar v Trstu zahteva večjo množino zlata, mu je izročil še 488 _g zlata. Zavadlal je zlato odnesel in izročil Podgoršku samo 1200 K kot naplačilo, češ da zlata v Trstu še ni mogel prodati-Zavadlal je zopet odšel v zasedeno ozemlje, kmalu pa je pisal Podgoršku 2 pisniit češ, da so mu karabinerji v Št. Petru na Krasu zlato zaplenili. Ko se je Zavadlal vrnil, ga je Podgoršek v Kamniku iskal-Zavadlal mu je zopet opisoval svoje nesrečo in zatrjeval, da ima potrdilo o izvršeni konfiskaciji, teda pokazati mu ga ni mogel. Podgoršek je celo zadevo naznanil orožnikom, ti pa oblasti. Pri sodišču je pa Zavadlal zopet drugače govoril in rekel, da so mu zlato zaplenili carinami med Št. Petrom in Zg. Ležečami. Podgoršku nasproti je trdil, da je imel zlato v svoji leseni nogi, kjer so ga karabinerji našli, v preiskavi je pa vedno izpreminjal svoj zagovor in je pričel trditi, da je n2kaj izkupička za zlato porabil za nakup petih koles, katere so mu v Št. Petru zaplenili* Trdil je tudi, da je kupil vreče za oglje* ki so jih v Logatcu zaplenili. Opravičen ja zato sum, da si je, ali pridržal zlato, ali je pa zlato prodal in si izkupiček pridržal zase. Izvedenec je ocenil vrednost enega grama zlata od 30—35 K, kar bi znašalo pri 741 g 22.245 K. Ker je Podgoršek že prejel 1200 K, je oškodovan za najmanj 21.045 kron. — Zavadlala je zagovarjal dr. Fettich.
Na vprašanje g. dvornega svetnika Re-gallyja je Zavadlal rekel, da ni kriv. Ker zlata ni v Trstu prodal, ga je nameraval vrniti Podgoršku. Rekel je, da je izročil košček zlata neki gostilničarki z naročilom, naj da vrne Podgoršku. Peljal se je na to drugič v .Trst z dvema koščkoma zlata.
■ ■■■! I ■■ ■■—,-IM..—     M ■, 1	*
Jfaša društva.
d »Prosveta« za stolno župnijo in šol« ski okraj vabi na ustanovni občni zbor, ki se vrši v pondeljek, 13, t. m. ob polosmi uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni III. nadstropje, vse dobromisleče somišljenike in somišljenice. Govori dr. Arnejc o pomenu Prosvete. Prosimo obilne in točne udelež' be.
d Krščansko žensko društvo vabi vso svoje članice k svojemu rednemu občnemu zboru, ki se vrši v četrtek 16. t. m. ob
8.	uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Obenem bo tudi velezanimivo predavanje. Pridite polnoštevilno.
i  ...————         
Odgovorni urednik Anton Marinček,
Izdaja konzorcij »Novega Čaia«,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v L|ablj*bt.
E. Bulwer:
'•V*
95
*
Poslednji dneal o PoMpeHSLf
>0, dobri bogovi!« je vzkliknila, >in jaz se toliko časa nisem spomnila nanj! Ali se mu zdi, kakor da se ga ogibljem? 0, naj pohitim, da mu izkažem pravico, da pokažem, da sem jaz, najbližja sorodnica mrtvega, prepričana, da je nedolžen! Hitro! Hitro! Pohitimo! Naj ga tolažim, mu strežem, ga vzpodbujam! In ako mi ne bodo verjeli, ako ne bodo pritrdili mojemu prepričanju, ako ga obsodijo v pregnanstvo ali smrt, potem hočem z njun deliti njegovo obsodbo!;	1
Kakor po notranjem nagibu je pospešila svoje korake zmedena in raztresena, skoro ne vedoč, kam je namenjena; sedaj je sklenilr. da poišče pretorja, sedaj zopet, da pohiti k Glavku. Hitela je dalje, prekoračila m -4na vrata, nahajala se je v dolgi ulici, ki je peljala v mesto. Hiše so bile že od. rio, vendar je bilo še malo ljudi na ulici; Siv‘jen je mesta se je komaj zbudilo, ko je naenkrat naletela na malo gručo mož, ki jo stali poleg pokrite nosilnice. Visoka p :nva je stopila izmed njihove srede in Jona je glasno ^zakričala, ko jo ugledala r baka.	'	’ ,s’' .. v
>Lepa Jona!« je rekel nfežno in brez ozira na n j >no vznemirjenost, »moja varovanka, moja učenka! Odpusti mi, ako motim tvojo pobožno žalost; toda pretor je v skrbi za h ojo čait in se boji, da se ne bi prenagljeno zapletla v bližnjo sr’ ob-
ravnavo, in ker poznam čudno zadrego tvojega položaja (ko iščeš pravice za svojega brata, pa se bojiš kazni za svojega zaročenca) — in ker tudi sočustvujem s tvojim nevarnim stanjem brez vseh prijateljev, in ker sem prepričan, da bi bilo prehudo, ako bi pustili tebe ravnati brez vodstva in žalovati samo — modro in očetovsko zaupal tebe skrbi tvojega postavnega varuha. Tukaj je pisanje, ki te izroča mojemu varstvu!«
»Zlobni Egipčan!« je zavpila Jona in ponosno stopila na stran, »poberi se mi izpred oči! Ti si, ki si umoril mojega brata! In tvojemu varstvu, tvojim rokam, ki se še vedno kade njegove krvi, hočejo izročiti njegovo sestro? Ha! Prebledel si! Tvoja vest te peče! Treseš se pred strelo maščujočega božanstva! Pojdi svojo pot in prepusti mene moji žalosti!«
' »Tvoja žalsot zatemneva tvoj razum, Jona,« je rekel Arbak in zaman poskušal, da bi umiril svoj glas. »Odpuščam ti. Našla boš v meni sedaj kakor vedno svojega najboljšega prijatelja. Toda javne ulice niso primeren prostor za najin pogovor, da te tolažim. Stopite bližje, sužnji! Pridi, sladka moja varovanka, nosilnica te čaka!«
1 ’ Osupnjene in prestrašene strežnice so obstopile Jono in se oprijele njenega oblačila.	,
»Arbak,« je rekla najstarejša strežnica, »to gotovo ni postava! Ali ne stoji zapisano, da se devet dni po pogrebu ne sme nadlegovati sorodnikov umrlega na njihovem domu ali jih motiti t aiihovi žalosti?«
»Zenska!« je odvrnil Arbak in zapovedujoče zamahnil z roko, »vzeti varovanko pod streho njenega varuha, ni proti postavi. Povem ti, da imam dovoljenje od pretorja. Tako odlašanje se ne spodobi. Položite jo v nosilnico.«
S temi besedami je krepko ovil svojo roko okoli trepetajoče Jonine postave. Ona se je umaknila nazaj, mu pogledala ostro v obraz in se na to krčevito zasmejala:
»Ha! Ha! To je dobro! Izvrsten varuh, očetovska postava! Ha, ha!« In sama je osupnila vzpričo tega presunljivega in blaznega smeha in se nezavestna zgrudiia na tla.., Še eno minuto, in Arbak jo je dvignil v nosilnico. Nosači so hitro odšli in nesrečna Jona je kmalu izginila svojim jokajočim strežnicam izpred oči.
X. POGLAVJE.
Kaj se zgodi Hidiji v Arbakovi hiši. — Egipčan čuti usmiljenje do Glavka. — Usmiljenje je pogosto selo nepotrebno krivemu.
Čitatelji se bodo spominjali, da je Ni-dija na Arbakovo povelje sledila Egipčanu na njegov dom, in ko se je tamkaj z njo pogovarjal, je izvedel od nje priznanje njenega obupa in obžalovanja, da je njena roka in ne Julijina podala Glavku usode-polno pijačo. V kakem drugem času bi utegnilo Egipčana zanimati, da bi preiskoval globine in izvor posebne in silne strasti, katero si je ta čudna deklica v svoji slepoti in sužnjosti drznila gojiti, vendar je moral sedaj misliti samo na
sebe. Ko se je Nidija po svoji izpovedi vrgla pred njim na kolena ter ga milo prosila, da ozdravi Glavka in reši njegovo življenje — v svoji mladostni nevednosti je namreč mislila, da je imel mračni magijec moč storiti oboje — je imel Arbak gluha ušesa za njo in je uvidel samo to, da bi bilo koristno, ako bi obdržal Nidijo kot jetnico toliko časa, dokler ne bi bila sodna obravnava končana in Glavkova usoda odločena. Kajti ako je čutil, ko je mislil, da je samo pomagala Juliji zadobiti ljubavno pijačo, da bi bilo za popoln uspeh njegovega maščevanja nevarno, ako bi jo pustil svobodno, ker bi morebiti nastopila kot priča, ker bi javno priznala način, kako je bil Glavkov duh omračen, in tako zadobila odpuščenje zločina, katerega je bil obdolžen. Koliko bolj bi bila brez dvoma pripravljena pričati, ako je sama podala pijačo, in bi se v svoji ljubezni ne ozirala na nobeno sramoto, temveč gledala samo na to, da popravi svojo zjnoto in reši svojega ljubljenca. Poleg tega, kako nevredno bi bilo Arbakovega stanu in imena, ako bi bil zapleten v sramoto, da je podpiral Julijino strast in pomagal pri brezbožnih obredih čarovnice iz Vezuva! Nič manjšega kakor njegovega želja pregovoriti Glavka, da bi priznal umor Apecida, ga ni moglo privesti do ter ga, da bi pridobil Julijino priznanje, ker se mu je tako ravnanje zdelo najbolje za njegovo 1 astro trajno varnost kakor tudi za u: osno potegovanje za Jonino roko.
Palje.)