Dopisi. Od sv. Križa pri Slatini. (Zborovanje kat. pol. društva) Po dolgem časujeprišlo do tega, da je naše društvo priredilo svoj letni javni občui zbor. Dne 20. aprila ob '/2^ uri odpre podpredsednik župan g. M. Debeljak zborovanje ter navzoče prisrčno pozdravi. Med drugimi so prišli gg.: dr. Jurtela, naš deželni poslanec,izPtuja. Franc Matjašič, potovalni učitelj, iz Maribora in J. Planinšek, izdelovatelj brizgalnic, iz Ptuja. Prvi govori Pr. MatjašiS 0 vinoreji, ameriški trti in škropljenji proti peronospori, in to končno gosp. Planinšek kaj prijazno razkaže. Za tem pregovori naš obče Ijubljeni deželni poslanec gosp. dr. Jurtela v kratkem, pa kaj zanimivem govoru 0 političnem stanji Slovencev med Nemci, posebno v zadnjib 10 letib in kako da se v deželnem zboru ne da za nas Slovence ničesar doseči. Ob enem prijavi, da on ni kandidiral za to poslanstvo in da tudi ne misli kaudidovati, da pa se je pustil voliti le na prigovarjanje slovenskih domoljubov, pač pa, da boče ostati vedno zvest svojemu ljubljenemu slov. narodu ter vedno podpirati vsako narodno podjetje. Za tem se je volil novi odbor ia ko 8e s trikratnim živio-felicem na presvit- lega cesarja zakliče se zborovanje konSa. Večer pa je bila prosta, pa kaj prijetna zabava. Zraven društvenikov ostali so še gospodje iz Ptuja in Maribora in domači častiti duhovniki, med kojimi so se vrstile primerne zdravice: vse pa je razveseljeval naš domači pevski zbor. Na zadnje se razidemo vsi zadovoljni na svoj dom. Od Marije Snežne. (Prošnja. Studenec.) Dne 30. prosinca je imel tukajšnji šolski svet sejo. Po seji je gosp. Viktor Barth, cmureški zdravnik, potegnil iz znotrašnjega žepa nekošnje pismo, prošnjo za nemščino. Sedaj je tukajšnja šola še slovenska, učitelji govorijo po slovenskem z otroci in jim toraj razla gajo vse po slovenskem. Inače pravimo to tako: v naši šoli je slovenski učni jezik in to je popolnem pravično, ker so otroci skoro skoz in skoz samo slovenski in tisti otroci, ki niso popolnem slovenski, zastopijo vendar toliko slovenski, da se lehko učijo po slovenski. Se ve, da je takib zelo roalo, kakih par. V tisti prošnji pa, katero je g. Baitli pritresel k seji in katero so izdelale nemške roke po svojib željab, je zato, ker bočejo vedeti nemški, bilo zapisano, da Snežničani želijo nemško šolo. Popolnoma nemška šola še tukaj vendar ne more biti, to še spoznajo toti modri Salamoni. Zatorej pišejo in prosijo tako: V prvem razredu naj učitelji ueijo vse po slovenskem; v drugem pa na pol nemški, v tretjem pa popolnem nemški. To bi pač bilo nevsmiljeno terjanje od otrok. Bralec, ti si menda zdaj mislil, kaj bo g. ueitelj storil, če bode moral ueiti po nemškem slovenske otroke, kako bode jim tedaj razložil in dopovedal tisto, česar ne bodo otroci zastopili? Menda po nemški? No to bi bilo tako, kakor se je zgodilo tam, kjer je mati učila otroka nemški, in otrok je radovedno popraševal mater, kako se ta in ta stvar imenuje po nemški, in je enkrat vprašal mater, kako se imenuje zajec po nemški: Mati,_kaj ne, da se zajec pravi po nemški lesica? če bode se po nemškem vse razlagalo, tedaj bodo otroci zastopili ravno toliko, kolikor je zastopil tisti otrok, ki je slišal, da je neka mati klicala svojega otroka k sebi: ,,kum her!" Prvi otrok je torej mislil, da je temu ime: Kumber in zavoljo tega ga je tudi klicai tako: Kumher! (bodi sem!) Ker pa Kumher ni hotel slišati svojega novega imena, za to ga je oni drugi otrok začel tožiti svoji materi: ,,Mati! vidite, da Kumher neče iti sem." Da v prošnji ni bila napisana želja Snežničanov, ampak želja velikib Nemcev in nemškutarjev, to sem že omenil in je tudi očitno iz tega, ker je gosp. Bartb moial še le nagovarjati ude krajnega šolskega sveta za-njo. (Dalje prib.) Iz Škoflje vesi. (Narodna zmaga.) V ponedeljek (28.) in torek (29. m. m.) priborili smo si Slovenci sopet velik uspeh. Ta dneva vrgli smo v našej občini, ki spada med največje celjskega okraja (broji 2643 prebivalcev), netnškutarijo tako budo na tla, da se bo teško kedaj zopet opomogla; ampak bo prej ko ne na tibej sušici umrla. Ta dneva je bila namreč volitev v občinski odbor in pri tej volitvi propala je dozdaj vladajoča nemčurska stranka tako hudo, da ji noben doktor ne pomore več. V tretjem razredu dobili so slovenski kandidatje po 208—238 glasov, nasprotni pa samo po 50—68: v drugem razredu naši po 58, nasprotni samo 13 glasov; in v prvenv razredu naši po 20, oni pa le po 9 glasov. Nemškutarji imeli so v celjskem okraju še samo tri kmetske občine, Sv. Peter v Sav. dolini, Teharje in Škofljo ves. Zadnja je pala, v dokaz, da Slovenci od leta do leta napredujemo, da ,,Slovan gre na dan!" Cast vrlim slovenskim kmetom, ki so brez posebne agitacije prišli na volišče, da jib je bilo vse črno videti. Pokazali so, da spoštujejo sami sebe in svoje ime! Iz Stranic pri Konjicah. (Ubožnina.) Huda nadloga nas tare v sedanjem času, zadevlje pa prebrisane in nevedne postestnike v naši občini, ker moramo s svojimi pičlimi dobodki plačevati visoke občinske priklade. Z njimi pa gospodari naše obč. predstojništvo potratno in recimo, ne premišljeno: Čemu pač podpira neko žensko osebo, še ne 40 let staro, katera je zmožna vsako kmetiško delo opravljati? Ona je dobivala še pred kratkim časom od 2 do 3 gld. obč. podpore na mesec. Zadnji čas pa se ji je denarna podpora vendarle odklonila; zato pa smo jo morali posestniki odločene dneve v bišab preskrbljevati. Obč. predstojništvo naj bi pač v pribodnje bolj gledalo na resnično uboge, ter jih dostojno podpiralo, pa ne na take, ki se le blinijo, da so ubogi. Ta prihlinjena ženska oseba se je pa sedaj občini hvaležno skazala s tem, da je povila otroka, ki ga bode prej ali slej občini za izgojo prepustila. J. S. Iz Dramelj. Dopisnik ,,v svojih zadnjih izdibljejib" v 16. štev. daje mi povod, resnične in tebtne reči svetu poročati. Dopisnik bi moral premisliti, da je z vsem le sam sebe osmešil, kajti naše dozdanje občinske razmere so že daleč na okrog znane, kar že cesta sama spričuje in dopisnik zadevlje ob stranko, koja upamo, da še po volji božji zmaga tukaj. Ona bi si pač ne zamogla šteti v čast, da bi jo ta slaba peščica nasprotnikov bvalila! Resuično pa je, kar dodisnik trdi, da še ni bilo sitnob na volitvi, ker do sedaj je tudi le ena "rodbina in nje pri vrženci župana volila; naši kmetje se niso zavedali, da imajo tudi oni pravico do volitve, dokler jib ni ta ,,ne v Dramljab izcimnjena", ampak sedaj naseljena gospoda izdramila in podučila, kajti sv. apostol Jakobpravi: ,,Kdor bi lahko kaj dobrega storil, pa ne stori, to mu je v greb šteto!" Torej možje, stopite naprej in idite na volitev ter volite može, od kojih smete pričakovati, da pridobijo fari zgubljeno čast! Zavoljo pooblastil pa, da bi dotičniki ne bili vedeli za izročitev, tedaj bi nas nasprotniki smeli drugače prijeti, ako bi resnica bila. — Dosti za zdaj, ako pa komu ne zadostuje, prihodnjič več. Iz Zgornje Ponikve. (Priznanica.) Kakor zanisljivo poizvemo, je krajui šolski svet ,,Zgornja-Ponikva" v svoji seji z dne 20. aprila sklenil, prevzvišenim knezoškofom šolskega odbora visoke gosposke zbornice, za njih trud in nevstrašeno ter odločno postopanje zoper sedanjo medversko šolo, najtoplejšo zabvalo izreči, in na dotičnem mestu naznaniti, kar se je tudi zgodilo. Ob enem se tudi prosi: Slovencem braniti vero, tako tudi materni jezik, kajti le na podlagi maternega jezika, — tu slovenskega, — zamore slovenska mladina se česa naučiti, in za bodočuost tudi obdržati.