MaJcuJfki
»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Siska CP »Gorenjski tisk« v Kranja
TEDNIK
leto xiv. st. is, »
TRBOVLJE, 27. APRILA 1961
nNA 2« DIN
|uiiiiiiMiiiMunMiiiiiii!iiiinnmfflniiiiniinii«HiiaiMuiMiii™
) Pozdrav 1. maju
Pravzaprav bi morali za naš 1. maj napisati pesem o soncu, o zelenju in cvetju, pesem o novi pomladi, o našem novem življenju, pesem o delovnem človeku, ki praznuje svoj praznik z nasmehom na ustih in z radostjo v srcu. Zakaj zmagal je v težkem boju, ki je boj za osebno srečo, za napredek in mir.
Vedno pa ni bilo tako. Leta 1898, t. j. ob stoti obletnici velike francoske revolucije, je ustanovni kongres II. Internacionale priporočil, naj delavci vseh dežel praznujejo dan 1. maja kot svoj praznik, kot dan, ki naj bo posebej posvečen enotnosti delavcev iz vseh dežel pod geslom: »Proletarci vseh dežel, združite se«!
Toda boj za ta praznik, ki vsebuje vse te napredne delavske ideje, ni bil lahak. Za maloka-tero pridobitev delavskega razreda je padlo toliko žrtev kakor prav za zmago pravice do praznovanja tega delavskega praznika in za uresničitev njegovih idej. 1. maj je vsako leto združeval delavce v boju proti kapitalistom in za svojo osvoboditev. Vedno so se 1. maja bali kapitalistični vladarji, bali so se ga buržuji in vsi protiljudski elementi, ker so čutili, da prinaša 1. maj nekaj novega, kar je njim tuje in sovražno, kakor da so vsi čutili, da se s tem praznikom začenja nova doba. Noseč v srcih svetlo vizijo osvobojenja so si delavci za ceno velikih žrtev v mnogih deželah že izbojevali ne samo pravico praznovanja 1. maja, marveč tudi pravico svobodnih ljudi.
Slovenski delavci praznujejo to leto že enaise-demdeseti 1. maj. Pravzaprav to niso praznovanja. Petinpetdeset praznovanj 1. maja pomeni zanje petinpetdeset težkih bojev in jurišev na postojanke kapitalizma. Delavci Jesenic, Kranja, Ljubljane, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Celja, železničarji širom vse domovine so krepko dvigali rdečo, z lastno krvjo obarvano delavsko zastavo in bili nosilci boja za pravico do praznovanja L maja. Toda zlasti zadnja štiri od teh petinpetdeset praznovanj so terjala podesetorjenih moči. Tedaj se je v letih 1941—1945 bil dokončni in odločilni boj za zmago pravice delavcev in vseh delovnih ljudi. Ta boj, ki je terjal brezmejne žrtve, je bil pravzaprav le razraščena ideja 1. maja. Zmago tega boja so pred 16. leti oznanjale raz oken delavskih in kmečkih hiš naše skoraj že osvobojene domovine rdeče delavske zastave z vtkanim srpom in kladivom, simbolom nerazdružljive zveze delavcev in kmetov. Delavci in vsi delovni ljudje so pod vodstvom Partije in tovariša Tita izbojevali ta boj. Poslednjih šestnajst praznovanj 1. maja pa pomeni nešteto delovnih zmag za obnovo in izgradnjo naše domovine, za njen procvit in še lepši jutrišnji dan.
Taka je torej pot praznovanja 1. maja. Temu prazniku ni botroval ne frak in ne talar. Temu
prazniku je botroval delavec. Zmagovita ideja Prvega maja se je rodila v nedrjih milijonskih množic delavcev vsega sveta. Zato je Prvi maj praznik, ki pomeni za naprednega delovnega človeka simbol svobode, pravice do dela, pravice soodločanja na vseh popriščih družbenega življenja, zato je 1. maj simbol enakopravnosti, bratstva in enotnosti vseh delovnih ljudi sveta v boju za zmago socialističnih misli in socialistične demokracije.
Pri nas pa je z zmago ljudske revolucije ta simbol dobil tudi resnično obliko in pomeni pritegovanje zavestnih sil h graditvi boljših življenjskih pogojev in k razvijanju plemenitejših medsebojnih — človečanskih odnosov. Delovni ljudje naše domovine so v šestnajstih letih po osvoboditvi obogatili svojo domovino z neštetimi novimi tovarnami, železarnami, železniškimi progami, cestami, z novimi rudniki, iz nedrij zemlje dvigajo vsak dan nove tisoče ton rudnega bogastva, grade šole, bolnišnice, kulturne in športne domove itd. Preveč časa bi porabili, če bi hoteli našteti vse tisto, kar ni starejše od 16 let. Kdo ne vidi vsega tega?
Od kod vsa ta delovna vnema in uspehi? Ti napori in uspehi izhajajo predvsem iz spoznanj in zavesti, da smo na svoji zemlji svoj gospodar, da ustvarjamo in gradimo le zase, sebi v prid in da si svojo usodo sami krojimo. Predvsem to, kar si bomo sami ustvarili bo naše in nihče ne bo imel pravice, da nam to jemlje, nihče pa nam ničesar tudi podaril ne bo. Dobro se zavedamo še neštetih težav, ki jih iz dneva v dan čutimo. Dobro vemo, česa nam še manjka in česa si želimo, toda vemo pa tudi, da je pot do zadostitve teh potreb in želja
v	delu in znanju ter v razvijanju takih medsebojnih družbenih odnosov, ki človeka spoštujejo in vrednotijo v vsej njegovi veličini, ki mu dajejo pravico proizvajanja in upravljanja sadu svojih rok.
Naj bo tudi letošnji 1. maj dan zbiranja naših sil v boju za tak družbeni napredek in prospeh, ker bo delovni razred in z njim vsi delovni ljudje socialistične Jugoslavije s takimi stvaritvami največja vzpodbuda vsem bojujočim se delovnim množicam po svetu, v njihovem boju za resnično praznovanje 1. maja, ker jim ta veliki praznik tudi pripada.
Ob mislih na delavca — tvorca in uresničevalca velikih idej Prvega maja ponovno stopajo pred nas genialne misli delavskega pisatelja Ivana Cankarja: »Vi, ki imate v pesti moč in v srcu mladost,
vi	glejte, zakaj na vaših plečih bo slonelo življenje.«
Živel mednarodni praznik dela!
Janez Železnik

Čestitke Zasavia TITO
Tako lepo kot letos že dolgo si bito ne v Zidanem mescu, Krasm&n, Trbovljah in Zagorju ter končno m Vačah, škod katere je potekala gjbmna feaffeca miadosa ▼ pend, 2L aprila, s katero so nosilci štafete ponesli pozdrave *-
njegov rojstni dan.
Ob lepih sprejemih po vseh krajih, Ana katere je ttfck Štafeta, so btle v Številnih pismih in pozdravnih resolucijah zapisane vroče želje za našega^ ljubljenega, maršala Tata, »a se je v teh dneh vrnil s pot* ni! rti po svetu v domovino.
-, .» ~ ■» —
20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE
Dvajset let od ustanovitve Osvobodilne fronte
V začetku meseca aprila 1941. leta Je vdrl okupator 8 svojo vojsko v naše kraje — danes, 27. aprila, pa poteka 20 let, ko so najnaprednejši predstavniki našega naroda sklenili začeti upor proti okupatorskim silam In ustanovili Osvobodilno fronto v Sloveniji. Vodstvo naše Komunistične partije je dalo v tistih usodnih dneh pobudo za ustanovitev OF slovenskega ljudstva.
Dne 27. aprila 1841 se je v vili pod Rožnikom v Ljubljani sešel Izvršni odbor in ustanovil Osvobodilno fronto, nato je pa ta vseljudska protifašistična fronta naglo rasla in se Širila po vsej deželi. Ta sestanek ni bil kakšna koalicija raznih predvojnih strank za dosego nekega cilja pod določenimi pogoji, ampak izraz enotnega vseljudskega odpora proti okupatorju, izraz enotnega gibanja za osvoboditev slovenskega ljudstva, ustanovljena je bila ljudska fronta, ki je pripomogla k izgonu okupatorja iz naših krajev fn k njegovemu uničenju - fronta za ustanovitev povsem nove — demokratične Jugoslavije, v kateri bo vladalo delovno ljudstvo.
Temeljne točke programa OF so o vsem tem govorile in že na tem sestanku so napravili sklepe za odpor in boj proti našemu sovražniku. Bili so nagel odgovor na usoden položaj, ki je nastal v naši deželi po njeni okupaciji, katere končni cilj je bH uničenje slovenskega naroda.
Gonilna sila odpornega gibanja proti temu je bila Komunistična partija, ki je že davno pred vojno opozarjala naše ljudstvo na fašistično nevarnost. Že leta pred vojno se je pripravljala na ta usoden zgodovinski spopad in boj. Prav zaradi tega so se široke množice po zlomu stare Jugoslavije razočarane zrevoltirale in se vse hitreje in množičneje vključevale v Osvobodilno fronto, ki je diktirala delo na terena proti sovražniku in pripravljala položaj za ustanavljanje oboroženih partizanskih enot za boj proti okupatorju.
Ko danes, 27. aprila, praznujemo dvajsetletnico OF. se spominjamo njenega nastanka in razvoja, se spominjamo, da je pod vodstvom Komunistične partije popeljala slovensko ljudstvo do zmage nad okupatorjem in do naše združitve v Federativni ljudski republiki Jugoslavije.
Kulturne prireditve v Trbovljah za 1. mai
Centralna proslava bo 30. aprila ob 19. ura v gledališki dvorano Delavskega doma s slavnostnim govorom in premiero drame Matkoviča iz NOV »NA KONCU POTI«.
Ta prireditev bo v okviru proslave 40-letnšce Gledališča Svobode - Center Trbovlje pod pokroviteljstvom kolektiva Cementarne Trbovlje.
Ostale kulturne prireditve:
30. aprila ob 11. uri dopoldne na Dobovcu koncert mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Trbovlje II, ob 16. uri pa na Kleku koncert moškega pevskega zbora »Zarje« DPD Svoboda - Center.
Dne 30. t. m. bo nadalje ob 16. uri v Čečah koncert mešanega pevskega zbora »Slavček«, ob 19. uri ognjemet pred Delavskim domom, promenadni koncert gpdbe na pihala DPD Svoboda - Center pred Delavskim domom ter otvoritev razstave »40 let gledališkega dela ▼ Trbovljah«.
Ob žki okupirane Ljubljane
Samo deset dni nas še loči od letošnjega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. T« mjvečja mantfestacija v letošnjem letu, ko praznujemo 20-lemico revolucije in vstaja jugoslovanskih narodov, je še toliko bolj pomembna.
Na sam praznik, 27. aprila, ee bodo v velikem številu udeležili poboda tudi naši pionirji, v nedeljo, 7. maja, bodo pa m startu najboljše ekipe vseh mest Jugoslavije. Na *ac-tu bodo odo sovjetski tekmovalci, na Slu z olimpijskim zmagovalcem Pokrtmhnm, in drogi.
Tudi iz Zasavja se je priglasilo veliko število ekip, tako da bodo tudi te doprinesle svoj delež k vdati manifestaciji tega pohoda.
Ljubljana bo vse goste lepo sprejela ob praznemastju 20-letndce revolucije v nedeljo, 6. maja.

Te eni po sueru
Tito na poti v domovino
Galeb, 25. aprila — Sinoči okrog polnoči je eskadra predsednika Tita zaplula v vode Jadranskega morja. Včeraj okrog poldne pa je plula eskadra mimo grškega otoka Zakintos v Jonskem morju. 2ivljenje na Galebu poteka v znamenju bližnje vrnitve v domovino. Danes dopoldne so njegovi potniki zagledali obrise črnogorskih gora, mimo katerih je plula eskadra predsednika Tita sredi februarja, ob odhodu na dvomesečni obisk v nekatere prijateljske afriške dežele. Vreme je lepo, morje je mimo.
Prva obremenilna priča
Na sodnem procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eich-mannu je v ponedeljek, 24. aprila, preiskovalni sodnik Les predložil sodišču 137 strani obsegajoč rokopis, ki ga je Eichmann pisal v zaporu. Njegove vsebine niso objavili. Na ponedeljkovi obravnavi je pričal profesor židovske zgodovine na kolumbijski univerzi, dr. Salo Witmayer Baron, prva obremenilna priča. Razen tega namerava preiskovalni sodnik poklicati na sodišče kot priče številne ljudi, ki so prišli živi z nacističnih taborišč smrti.
Esesovci pred sodiščem
Pred zahodnonemško sodišče v Aurichu so v . nedelj ek postavili 8 bivših polkovnikov SS-enot, ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri pobijanju 2idov v Litvaniji leta 1941.
Konferenca brez Gizenge
Po vesteh tujih agencij se je v Coquilhatvillu, upravnem središču Ekvatorialne pokrajine Konga zbralo v ponedeljek, 24. aprila, nad 200 kongoških »velikih in malih« politikov, da bi nadalje razvili načrte o razkosanju Konga, ki so jih zasnovali prejšnji mesec na konferenci v Tanararivi. Sedanje konference se udeležujejo Joseph Kasavubu, Joseph Ileo, Moiz Combe in Albert Kalondži. Na konferenci ni premiera zakonite vlade Antoina Gizenge.
Kubanske izgube
Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je izjavil, da je bilo na strani revolucionarnih vojaških in civilnih sil v bojih prejšnji teden 87 mrtvih in 250 ranjenih. Potrjeno je, je dejal Castro, da je V bojih padlo 82 pripadnikov invazijskih sil, vendar pa ni moč prešteti tistih, ki so našli smrt pri potapljanju ladij, ko so skušali pobegniti.
Vblitve v zadružni svet v hrastniški občini
Odločna beseda
TTTTTtlTU

linrnnnf.iMllUlHlf(IIHli!ITn!!ITI!nH|il(rlir:inu
HHirilnilwiiHnlllhimiiiiilimiunthiii11iiinnniiinn!lTTITn!Ilt!!ilt!tt1I niiiliiiMlllflllimmiiHiiiimiiiiiiiniiiiHiilff
Ljudje in dogodki
Francija ▼ negotovosti
Jj	Razplet dogodkov po alžir-	ske legije. Po pariških ulicah	so	ja - razen bombastičnih	izjav,	nehali spletkariti proti Franciji.
=	skem puču v Franciji je znova	se pojavile barikade, letališča	so	pozivov in proglasov —	pred-	List skrajne francoske desnice
g	jasno pokazal, da ne more biti	bila začasno onesposobljena	za	vsem nacistične marše.	»Aurore« celo piše, da bi bilo
= svoboden tisti narod, ki zatira promet in izvedena je bila del-	,	vendarle treba razumeli pučiste
ff druge narode. Zaradi omahljive- na mobilizacija. Hkrati so iz-	____“ in njihov patriotizem, »ker ti
Hrastniški in radeški zadružniki so volili svoj zadružni svet v soboto in nedeljo, 23. in 34. aprila. Člani kolektiva KZ Radeče -Dol so volili 100 odst., ostali člani — zadružniki pa s 97,16 odst.
Lepo okrašena volišča so že v zgodnjih jutranjih urah imela obiskovalce. Volišče na Kalu Je že ob 7. uri zjutraj zaključilo volitve stoodstotno, v Radečah .Gorjah, Turju in Creti so jih pa končali prav tako stoodstotno ob 9. uri dopoldne. Njim so sledila vo-
Prvo plenarno zasedanje ObSS Trbovlje
Na prvi seji plenuma občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah, ki je bila pretekli teden, so izvolili 9-člansko predsedstvo ter imenovali devet komisij, ki bodo obravnavale najvažnejša področja dela sindikalnega sveta ter pripravljale ustrezne predloge za zasedanje plenuma.
Razen tega je plenum razpravljal o glavnih značilnostih delovnega programa sindikalnega sveta ter opozoril na trenutno najbolj važne naloge. Pomenili so se tudi o pripravah za letošnje praznovanje prvega maja in o bližnjih zborih volivcev — proizvajalcev, ki bodo v glavnem 5. maja po vseh gospodarskih organizacijah. Na teh zborih bodo obravnavali družbeni plan ter proračun občine za leto 1961.
Pevska revija v Zagorju, 27. aprila
Občinska pionirska pevska revija bo v Zagorju danes, 27. aprila v Delavskem domu. Na njej bo nastopilo preko 700 pevcev in pevk iz vseh šol občine. Največ zborov je priglašenih z zagorske in topi iške osemletke.
Planinci so zborovali na Zasavski gori
Prejšnjo nedeljo so zagorski planinci v velikem številu obiskali Zasavsko goro, kjer so imeli občni zbor Planinskega društva Zagorje. Podrobno so se pogovorili o načrtih bodočega dela, in sprejeli bogat delovni program društva. Dejavnost nameravajo razširiti zlasti med mladino in jo pritegniti v svoje vrste.
lišča Čeče, Podkraj, Svibno, ,1 apnjeni ca, Zebnik, Jelovo in Marno, ki so tudi s stoodstotno udeležbo zaključili volitve ob 12. uri, Naj-slabšc so se pri volitvah odrezali v Zidanem mostu — Sirju, kjer je volilo le 79,3 odst. upravičencev, v Vrhovem so pa imeli 85,56 odst. udeležbo.
V nov zadružni svet je bilo izvoljenih 40 članov, med njimi šest žena ter štirje mladinci‘do 25 let starosti. Sam sestav članov novega zadružnega sveta zagotavlja, da bo njegovo delo v bodoče še bolj uspešno od dosedanjega.
Z visoko udeležbo na volitvah 90 pa zadružniki h rast niške komune potrdili, da so za sodelovanje in uresničenje zadružne dejavnosti v svoji občini. ' '
ar.
“ ssKšrsarsz š1 rzjsrs? s	* * rr“d*
JKvs&sraiaK
očitna nasprotja med peščico Santa na Pariz ni prišlo, je po- pr°‘es*» pro“ puču v Alžiriji. V bo odločno ukrepala proti upor-* kolonialistov, za katere pred- ložaj slej ko prej kritičen. Ce- sedan^ razvojni fazi ne gre le nikom, če bo omejila svoje ak-g stavlja Alžirija neizčrpen vir prav je početje zarotnikov v za *°> da se sreneraln da popol- cije le na obrambne priprave,
I bogastva in med francoskim Alžiriji noro, je vendarle dej- na Podpora, marveč da se do- na formalno sodno proceduro g ljudstvom, ki od alžirske vojne stvo, da se v Alžiru zbira vse k°nčno obračuna s tistimi, ki za- protl vodjem upora, potem ne s	nima drugega kot same izgube	več ultrakolonialističnih fanati-	stopajo nemogoča stališča glede	“spela -zagotoviti zakonitost
|	- izgubo ljudi, materiala in -	kov, ki so že lani ob prvem	Alžirije. To je zlasti pomembno	repub,'"e* k“4 pI'av' de GanlIe
H	ugleda.	uporu pokazali, da mislijo res-	zato, ker francoska desnica vse	J. *VOJ poslanici francoskem«
g	Uporniški generali so medtem	no. Uporniki sicer izjavljajo, da	očitneje namiguje na pomiritev	JU ,?,vu‘ b em ? u 1 njet’^V
S	uspeli razširiti svoj vpliv tudi	nimajo »nobenih političnih am-	med Parizom in Alžirom. Človek	-»rancozi pomagajte
g	na mnoge druge večje kraje v	bicij«, a je na dlani, da ne žele	ima občutek, da se Francija —
g	Alžiriji. Vodja pučistov, general	nič več in nič manj kot uvel ja-	namesto, da bi razbila upornike,
P	Challe pa še kar naprej grozi,	viti diktaturo fašističnega tipa	za kar ima vse možnosti — le	Le z odločno, jasno opredelje-
g da »bo šel do konca«. Zlasti je in to ne le v Alžiriji, marveč tu- brani pred njimi. Nekateri kro- no akcijo, je mogoče razčistiti g bila v Parizu dramatična noč od di v Franciji. Značilno je, da al- gi v Franciji zmotno pričakuje- položaj. Edino tako je mogoče g nedelje na ponedeljek, ko so vsi žirska radijska postaja, ki je jo, da bodo uporni generali le rešiti alžirski problem in vrniti g pričakovali desant padalcev Tuj- pod kontrolo upornikov, predva- spoznali svojo norost in bodo Franciji izgubljeni ugled.
Š3	_
nHiininnnimiiiiiiMiiiiiininiiluninimimHiHiinnilinniiiiiiitRiinmiHmimiiinnnnnintmniimnmHiiiitiiibimfimfiinmmHMiiiiiinnirninimnmilfiifinimmHimiinlivniiHiHiimiimmiiiiMinninininniitHiiniiiininnmnnmtnimHiHiiiiiiiiiiiiHniumimBHMi
Zdravstveno delo v Zagorju
mi!« s katerim poslanico zaključuje, ostal brez odmeva.
Z ustanovitvijo Zdravstvenega doma v Zagorju leta 1955 je zdravstvena služba v občini pokazala vse do danes viden napredek, kar je sad stalnega izpopolnjevanja zdravstvene organizacije in službe, a tudi razumevanja in pomoči občinskih in drugih činitcljcv.
V zadnjih letih so na tem področju težili za razširitvijo zdravstvene službe v kurativni in preventivni smeri, z ustanavljanjem oddelkov in specialističnih služb v zdravstvu, s čimer so se pa pojavili novi problemi, ki pa jih ho mogoče rešiti ob podpori komune in zavoda za sofcialno zavarovanje.
Spričo velike potrebe po zdravstveni pomoči na pretežno Industrijskem področju, ki pa ima tudi obširen kmetijski sektor, je Zdravstveni dom v Zagorju v svojih strokovnih enotah v letu 1960 opravil obsežno delo.
Iz poročila sveta za zdravstvo ObLO Zagorje ob Savi povzemamo, da so lani v obeh splošnih ambulantah opravili 46.564 zdravniških pregledov in 1528 hišnih obiskov. Specialistične ambulante so
delovale z okulističnimi, rentgenološkimi, ginekološkimi in pediatričnimi pregledi, ki jih opravljajo specialisti iz Ljubljane in Trbovelj po enkrat ali dvakrat tedensko. Bolniški oddelek s 30 posteljami je 100-odstotno izkoriščen in je pri 11.139 bolnikih izkazal 10.546 oskrbnin.
Zobozdravstvena služba, ki ima splošno, šolsko in prednostno ambulanto za noseče, je vsekakor hudo preobremenjena, saj pride na 1 zobnega terapevta 7500 prebivalcev, ter je lansko leto opravila 24 tisoč 637 storitev v zdravljenju in 1379 na protetiki. Preventivna služba za preprečevanje zobne gnilobe je organizirana na šestih šolah in je ugotovila, da je samo 3 % otrok z zdravimi zobmi. V zobozdravstvu je trenutno najbolj kritičen kadrovski problem. Stanje se bo izboljšalo z novimi absolventi prve stopnje stomatološkega študija. Enak problem je z zobotehniki in asistentkami.
Preventivna služba pretežno zajema dispanzer za žene, otroke in šolsko mladino, opravlja pa tudi sistematske preglede uslužbencev podjetij. Novoustanov-
OBVESTILO NAROČNIKOM ZASAVSKEGA TEDNIKA
DanaSn:a prvomajska StevHka Zasavske,' . tednika je dvojna in je ia!!la na 16 straneh. Zaradi prvomajskega praznovanja 1., 2. in 3. maja bo izšla prihodnja številka tednika v četrtek, 11. maja.
Uredništvo in uprava Zasavskega tednika
V Hrastniku je najbolj delaven hišni svet št. 1
Vzemite si ga za vzgled

Za čas od 27. aprila do 10. maja festalno vreme v aprilu. Za pr-'omajske praznike se obeta lepo Trme. Nevarnost slane okrog
»Zasavski tednik., glasilo SZDL Litija, Hrastnik. Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk. v i Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni nrednlk: Stane Šuštar. -Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-1911, poštni prednl 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din. -številka 20 dinarjev.
Na sestanku in volitvah novega hišnega sveta je bilo zanimivo, kako živahno so razpravljali o problemih in delu hišnega sveta. Stanovalci so hoteli vedeti za vsak porabljen dinar.
Dosedanje delo hišnega sveta je bilo plodno, saj so kar precej napravili .tako na primer dali urediti vodovodno instalacijo, v treh hišah pralnico, popravili so strehe itd.
Postavili so tudi pionirski hišni svet, ki je zelo agilen. Njegova naloga je, da skrbi za ureditev okolice hiš. Napravili so prav čeden park, tako da je lahko v ponos hišnemu svetu, ostalim pa za zgled. Stanovalci so s prostovoljnim delom prepeljali nešteto kamionov zemlje. Tudi občinski odbor jim je pomagal. Dobili so grmičevje za živo mejo ter rože za park. Sedaj delajo na ureditvi otroškega igrišča, kjer se bodo lahko igrali predšolski otroci, starejša mladina bo pa imola prostor za balinanje in kegljanje. Tu je posebno požrtvovalno delala tov. Pavla 2lindra.
Hišni svet bo poskrbel v poletnih mesecih za otroke, da jih bodo vodili na izlet in na kopanje.
Potrebna Je le še finančna pomoč. Pričakujejo, da bo odbor za varstvo otrok pri ObLO kaj prispeval, nadalje stanovanj, skup-
nost za opremo igrišča, zemeljska I hišni svet vzeli za zgled ostali dela so pa ljudje napravili pro- hišni sveti ter pričeli v svojem stovoljno.	okolišu s podobnimi deli.
Priporočljivo bi bilo, da bi ta |	Rigo
Trboveljski pionirji so pripravili predavanja
V počastitev 20-letnice ljudske, vanja z zanimanjem poslušali ter vstaje smo pionirji Jugoslavije se vsem, ki so jih omogočili, tu-
PLF.NUM
OBČINSKEGA ODBORA
SZDL HRASTNIK
Na seit plenuma občinskega odbora SZDL v Hrastniku so razpravljali o delu krajevnih odborov v nadaljnjem razvoju komunalnega sistema. Ugotovili so, da se je nekaj krajevnih odborov dobro uveljavilo, posamezni krajevni odbori so pa pri reševanju svojih nalog Se zelo ozki in vidijo samo ožja komunalna vprašanja.
V poročilu, ki ga Je pripravila komisija za družbeno upravljanje pri obč. odboru SZDL, Je bila poudarjena nova vloga krajevnih odborov kot krafevnih samoupravnih organov. Tudi razprava, čeprav ao posamezniki govorili le o ožjih problemih, je pokazala, da člani plenuma razumeio novo vsebino dela KO in bo ’o vsestrr.r-sko podpirali nadaljnji razvoj odborov.
Ob zaključku so sprejeli več sklepov In predlogov za izboljšanje dela KO v
priredili tekmovanja po celi državi pod imenom Pionirske igre. V te igre smo se vključili tudi mi, trboveljski pionirji.
Kot eno izmed oblik tega tekmovanja smo uvedli predavanja, ki jih pionirji sami pripravijo. Pobudo za ta predavanja so dali pionirji osemletke Ivana Cankarja v Trbovljah ter pripravili in podali predavanje o pridobivanju in izdelovanju opeke. Pionirja — predavatelja sta člana kemijskega krožka na šoli, ki ga vodi prof. Dolinšek.
Da bi jim vrnili obisk, smo tudi pionirji šole Alojza Hohkrauta priredili predavanje o cčmenlu. Pobudnik za to je bila prof. Stojs — predavatelja, ki sta vse gradivo sama zbrala, pa Vlasta Jesih in Edo Spilar.
Pionirji obeh šol smo ta preda-
Obiskali so Čebine
Zagorska šolska mladina je prejšnjo sredo, 18. aprila, obiskala kraj rojstva KPS, Čebine. Na Čebinah so priredili kratek kulturni program, zagorski komunisti so pa mladini pripovedovali o boju Komunistične partije Sloveni-i je.
di na tem mostu zahvaljujemo. 2elimo si jih še več, kajti pomagajo nam pri učenju.
Nada Baloh šola Alojza Hohkrauta
Zasedanje plenuma občinskega odbora SZDL Trbovlje
Na zadnji seji je občinski odbor Socialistične zveze v Trbovljah razpravljal o družbenem pianu in proračunu občine za leto 1961.
Med značilnostmi, ki so jih odborniki načeli, so vprašanje finansiranja šolstva ter ostalih oblik izobraževanja v občini (delavska univerza, občinski center za izobraževanje 'odraslih), stanovanjska izgradnja ter komunalna vprašanja kakor tudi uvedba dopolnilnega proračunskega prispevka za ureditev perečih komunalnih problemov.
Sprejeli so nekaj priporočil za izpopolnitev družbenega plana ln proračuna, ki se bodo skupno z mnenji in stališči kluba odbornikov in zborov volivcev predložili ljudskemu odboru z razpravo ln odločitev.
Letna skupščina Občinskega sindikalnega sveta
v Zagorju
Krepita« neposrednega opravljanja
V soboto, 22. aprila, so te v Zagorju seSli delegati sindikalnih podružnic k letni skuplčini občinskega iveta v Zagorju. Po obširnem poročilu, ki je izčrpno zajelo vse probleme, ki zadevajo delo občinskega sindikalnega sveta, se je razvila razprava. V glavnem se je !e-ta razvijala v tem, kakšno bo gospodarjenje v naših podjetjih v novjli pogojih in razmrrah, nastalih M novih gospodarjih predpisih. I%edvsem so v razpravi poudarili pomen neposredne vloge prooz-vajttioc*. ki k bodo odslej <Ldic
mnogo bolj zanimali za gospodarjenje v podjetjih, saj bodo sami delili ustvarjeni dohodek.
Skupščina je močno podčrtala pomen krepitve neposrednega upravljanja. Prinešen je bil predlog, da bi povsod, kjer je le mogoče, ustanovili mimo glavnega tudi obratne delavske svete z ustreznimi kompetencami. Tudi vprašanju strokovnega izobraževanja in letnega oddiha članov delovnih kolektivov so na skupščini posvetiti mrvo-
Ijene pomožne posvetovalnice v Kisovcu, na Izlakah, v Podkumu in Čemšeniku razbremenjujejo specialistično službo v sestavu dispanzerja.
Stalna zdravniška služba v šolskem dispanzerju je ugotovila nedohranjenost zaradi slabih prehrambenih navad in gofša-vost, zlasti v Senožetih, Tirni in Podkumu. Na slabo zdravstveno stanje otrok vpliva tudi dejstvo, da šole največkrat ne ustrezajo minimalnim predpisom o šolski higieni — neustrezne klopi, razsvetljava, voda — v višjih razredih je pa opaziti veliko krivih hrbtenic in okvar na očeh.
Protiiuberkulozni dispanzer je leta 1959 zajel s fluorografsko akcijo 9669 ljudi. Ta akcija je bila zaključena z 99,9 %.
V letu 1960 je dispanzer pričel s'tuberkuloznim testom in besežiranjem. Od 177 odkritih obolenj je bilo ozdravljeno 68, higienska služba je lani ugotovila 69 primerov nalezljivih bolezni, kar je znatno manj kot predlansko leto. Take bolezni skušajo s preventivno službo dezinfekcije, stalno kontrolo, cepljenjem Šolskih otrok in dojenčkov ter z obveznimi pregledi v živilskih obratih zmanjšati na minimalno mero.
Petletni perspektivni plan Zdravstvenega doma t Zagorju predvideva, da sc še letos ustanovi zdravstvena postaja na Izlakah s pomožno dispanzersko in zobozdravstveno službo, kirurška, ortopedska, dermatološka in interna ambulanta, zlasti pa naj se okrepi zobozdravstvena služba. Razen tega naj se v tem letu ustanovi kirurški oddelek s 30 posteljami, interni oddelek pa poveča na 45 postelj. Dispanzersko službo bodo okrepili z ustanovitvijo 6 pomožnih posvetovalnic ter z nastavitvijo drugega rednega zdravnika v dispanzerski službi.
Glede na to, da je povprečje zdravnikov v Zdravstvenem domu v Zagorju na
stveni dom v kraju s sodobno urejeno zdravstveno službo ustrezal gospodarskim spremembam, predpisom nove zdravstven« zakonodaje in stalno naraščajočim potrebam državljanov, ki iščejo zdravniško po-moč.
-tv
Odprli so Pionirski dom
V	sredo. 26. aprila so imeli v Li-tiji na osemletki posebno intimno slovesnost ob zaključku prvega dela jugoslovanskih Pionirskih iger: odprli so Pionirski dom, ki so ga v tem obdobju zgradili U* tij-ski pionirji.
Zbornik »Moj kraj včeraj«
Pripravljalni odbor jugoslovanskih pionirskih iger v Litiji je pripravil zbornik »Moj kraj včeraj «, ki ga bodo izdali danes, 27. aprila, ob 20. obletnici ustanovitve OF.
Članke za zbornik so pripravili pionirji sedmih šol.
Občinska pevska revija v Šmartnem
V	Šmartnem pri Litiji je bil® v nedeljo, 23. aprila občinska pionirska pevska revija, na kateri s0 nastopili mladinski pevski zbori i* šestih šol. — Na prireditvi so nastopili tudi harmonikarji ter godba na pihala iz Litije.
Ustanovili bodo več servisov
Pred kratkim je zasedal novo-
10.000 prebivale*, i J,5 % proti Trbov- izvoljeni svet stanovanjske skup'
' n osti v Litiji. Izvolili so izvršni odbor, hkrati pa sklenili, da bodo v Litiji ustanovili več servisov.
Ob tej priliki so poudarili, da bo za boljše delo stanovanjski skupnosti potrebno več sodelovanja s strani gospodarskih organizacij, SZDL in volivcev.
I)am, republiškem in zveznem povprečju zelo nizko, bo treba resno misliti na izboljšanje tega razmerja z okrepitvijo zdravniškega kadra, z rešitvijo vprašanja srednjega medicinskega kadra in zobozdravstvene službe. Vse to je pa povezano seveda tudi s stanovanjskim in materialnim problemom, ki ga bo treba rešiti Čimprcj, če hočemo, da bo Zdrav-
Na kratko po domovini
SLOVESNA SEJA IZSELJENSKE MATICE Prejšnjo soboto je bita v klubu ljudskih poslancev v Ljubljani slavnostna seja ob 10-letnici obstoja in dela Izseljenske matice Slovenije. Seje so se udeležili razen odbornikov številni predstavniki političnega in javnega življenja. V imenu republiškega odbora SZDL Slovenije je zbrane pozdravil podpredsednik SZDL Slovenije, Franc Kimavcc-Ziga. Po pozdravnih besedah Predsednika Ivana Regenta so Poslali pozdravno brzojavko predsedniku Ljudske skupšč-ne LRS, Mihi Marinku.
1
2
OKRAJNA KONFERENCA ZVEZE BORCEV NOV LJUBLJANA
Pretekli teden je bila v sredo v dvorani Slovenske harmonije v Ljubljani okrajna konferenca ZB NOV Lr,, Ijana. Kljub temu, da je bilo v obdobiu zadnjih treh 1 mnogo sprememb — tako je bil priključen ljubljanska ^ okraju del trboveljskega okraja — se število občinskih 0 ganizacij ni povečalo, temveč zmanjšalo od 28 na 19. Om ,'j ni odbor ZB NOV sestavlja 19 občinskih odborov in 'i osnovnih organizacij Zveze borcev, ki imajo v svojih v?1 36.296 članov.	y
Na konferenci so se pogovorili o vseh problemih °rL nizacije, posebno še o skrbi za borce, otrocih padlih bofcdjl o spomeniška in zgodovinski dejavnosti NOV, urejam11.,^ priznavanju delovne dobe. Izvolili so nov okrarm °“ in nadzorni odbor ter delegate za kongres ZB NOV.
POSTRE2NINA V VSEH GOSTINSKIH ORGANIZACIJAH
Od 27. aprila dalje bodo uvedle vse gostinske gospodarske organizacije v hotelih, motelih, penzionih, prenočiščih, kavarnah, barih, restavracijah in gostilnah plačevanje po-streinine za gostinske »sluge. To je predpisano z Uredbo Zveznega državnega sekretariata za blagotmi promet, v kateri je precizirano, da bo postrežnina v hotelih A kategorije ter v restavracijah njihovega sestava in barih znašala 10—20 odstotkov, v drugih gostinskih podjetjih se bo pa zaračunavala postrežnina S—13 odstotkov.
3
4
437 PODRU2NIC NARODNE BANKE 2 reorganizacijo bančnega sistema so pri nas 229 novih podružnic Narodne banke. Skupaj s 108 nicami, ki so že delale, je sedaj v Jugoslaviji 437 Narodne banke. To povečanje filial je zahtevala J°‘0J',I! po koncentraciji plačilnega prometa v okviru enot N*^ 1 banke ter prevzem službe druf-benega knjigovodstvi-Sloveniji je sedaj 61 podružnic Narodne banke.
HLAPEC JERNEJ NA TELEVIZIJI
Na večer pred 1. majem bo ljubljanska TV uprizorila
Cankarjevega »Hlapca Jerneja•. Televizijsko Priredbo dra-mm — im7 im zaaiaral Franc liiek
20 LET
Olga Kastelic - Marjetka
mučni
. Tudi takrat je bilo lepo živeti, četudi sredi groze in krvi. Sredi na/večje srčne stiske, ko so sku-‘uli naša srca streti za vedno, so se ta širila in polnila v neizmerni ljubezni ter komaj dušila neizčrp-no mlado silo. Takšnih src ni moč streti. Premnogo telo je omahnilo, premnoga kaplja krvi je boleče napolnila zemljo, premnogo solzo so izjokale materine oči. Vse to se je kot dragocen zaklad zbiralo neznano kje, da bi dobilo za plačilo svobodo, svobodo vsem živim, *a vse žive dni. — Moč srca je ostala.
Vsaka mladost je lepa — tudi naša je bila. Žalostna, lepa in velika.
Nismo mogli takoj dojeti poj-ma »vojna*. Vedeli smo, da je nekaj strašnega, vse uničujoča, vendar je bilo to vedno tako daleč od naše mladosti. Zdaj smo bili naenkrat sredi vojne, bolj strašne, kot smo mogli kdaj o njej sanjati. Okupacija je prišla kot trd težak film, kjer se vrsti razkosana sivina, nato nepregledna sivozelena gmota nemških motorjev, kamionov, škornjev in čelad, °zvočena z odsekanim, surovim vpitjem. Sledi jim vrsta smrtno bledih obrazov, ki jih spremlja tuljenje siren in jok, jok.
Ono drugo, naše, pomeni svetlobo. To je bilo spoznanje in prebujanje. Tiha, drobna, toda cista ‘n jasna pesem v srcu, ki je pre-tasla v mogočen, odrešilni spev. Srca so bila dobro in zvesto uglašena. Le malokdo ni slišal tega klica srca — prej ali slej.
Tedaj je prišel k nam Gvido Pavlič. Nekega sončnega poletnega dne sva se srečala na začete:i bobna, za našim vrtom. Prvič sem tedaj doživela, da je nekdo, bi ga nisem še nikdar videla, vedel vse o meni.
»Vem, da si skojevka, zato sem Prišel. Računajo nate in na ostale, bi ste se zbirali okrog ,Slovenske mladine’ oziroma ,Srednješolca’.* To smo bili tedaj Jože Menih, Lojze Sotler, Zdenko Brun in jaz
vsi dijaki iz Hrastnika, ki smo 'študirali v Ljubljani, zdaj pa smo Se tu in tam shajali. Največkrat pri nas, ker je moja mama imela vse rada in nas je razumela. Jože Menih je kot najbolj kompromitiran odšel kmalu
ilegalo, prihajal pa je še vedno b nam domov, če ne drugam, v (Ječe. Lojze je odšel v Trbovlje, Zdenko pa delat v rudniške delavnice v Hrastniku.
Gvido ni bil študent. Bil je delavec, ki pa nas je daleč prekašal p0 politični razgledanosti. V Juliju 1941 ga je poslal CK na brastniški teren kot člana Okrož-neea komiteja za Revirje. Ta visoki, trša ti. temnopolti, resni fant le nato prihajal k nam skoro vsak dun, dokler je bil v ilegali. Bil je 'Zrcdno miren in drzen, vedno elc-Runten. Za legitimacijo je nosil na teverju kljukasti križ, v žepu pa Pištolo. Njegov teren je segal vse °d Trbovelj preko Hrastnika, Dolu, Smarjete, tja do Laškega in še tez Savinjo. Večkrat je prosil moto mamo, če ga lahko spremljam 9a teh poteh. Mislili so taJeo, da sva fant in dekle in jim nisva bila
sumljiva.
Vedno je vedel, kaj hoče. Organizacija je stekla še tisti mesec, najprej na rudniku, nato tudi v spodnjem koncu Hrastnika in na vsem terenu.
»Mislim, da bi šla v nedeljo v steklarno,* je rekel na primer. Šla sem v to, tedaj zloglasno nemčur-sko gnezdo, čeprav nisem razen redkih sošolk iz osnovne šole in dijakov, s katerimi smo se srečavali v Ljubljani ali v zadnjih počitnicah, skoro nikogar poznala. Uspela sem vseeno, ker so delala tam zvesta naša dekleta Justa Go-vejšek, Anica Matko in drugi. — Uspeli bi tedaj verjetno, če bi nas poslali v sam Berlin.
'Delali smo tako vneto in zaneseno, da smo prezirali nevarnost in bili dostikrat predrzni. Zlasti de1’!'”-', kot sta bilj Bahjream
Marta in Milena, pa Brinerjeva Heda, Serganova Hilda in drugih
»Ne bodite nestrpni in mislite na konspiracijo,* mi je često rekel, čeprav se je prizanesljivo smehljal.
»Vem, da ti je Internacionala strašno všeč, toda ne poj je Nemcem pred nosom. — Tega nimajo radi.*
Nikdar sc ni smejal na glas, čeprav ni bil nikdar slabe volje. — Prinašal je poročevalca, pesmi, letake, ki smo jih skupno prebirali, enkrat pri nas, drugič pri Bizjakovih, pa spet v gozdu na Ple-skem, Ojstrem, pri Sv. Marku ati pa celo pred cerkvijo.	1
Listke s parolami za trošenje smo izdelovale dekleta s pisalnimi stroji ali pa tudi na roko na škrniclje. fantje so v rudniških delavnicah izdelovali pločevinaste triogelnike za sekanje_ gum. V žepih smo vedno nosili koščke fjadkorja, da smo ga ob vsaki pri-
liki metali Nemcem v bencinske tanke. Vse to smo delali Nemcem pred nosom, čisto otroško in z najbolj nedolžnim smehljajem na licih.
Čeprav je smrt neprestano visela v zraku, je bilo poletje razgibano in v nekem smislu veselo. Naše vodstvo je bilo z nami zadovoljno in še ni bilo izdajalca med nami.
Gvido je tedaj še stanoval pri svojih starših, dveh zgrbljenih starčkih, v majhni hišici v Studencih nad Ačkunom. Začudeno sta me pogledala, kadar sem prišla. Vedela sta, da ne smeta nič spraševati. Dala sta mi, če je Gvido kaj dal zame, ali povedala, če je kaj naročil. Videla sta ga tedaj že redko. Bil je shujšan in upadel, '*i le hodil ponoči ure deleč na
Kolona na pohodu
'sestanke, podnevi pa je moral rut šiht. Jetika je bila stara znanka v hiši, zato se je mati bala zanj. Bil je najmljaši sin.
»Morali bomo bolj misliti na naš tisk,* je rekel nekega dne. »Mara je v službi na ,krajsfirun-gi’, kako bi bilo z njo?*
Šlo je. Organizirala je dobro mrežo za papir, matrice, ciklostil-no tinto in sploh vse za tehniko, razen tega pa še živilske karte in nemške legitimacije.	>
Tehnika ie delala pri Zagoža-nu na Zrebljevem hribu. Nismo vedeli zanjo. Hrano sem tiste čase nosila Lojzetu Hohkrautu, Cirilu Grozniku in Rudiju Knczu-Silasu nad Metcrčev kamnolom v Studencih. Tudi Sergeja Kraigherja, za katerega smo v tem času organizirali s pomočjo Vere Zupančičeve prelzod čez Savo v Radečah, sem tamkaj prvič srečala.
»Zdaj bom kmalu odšel,* mi je rekel Gvido sredi jeseni, ko je za-
vel prvi ostrejši veter, »in prišel bo Rib'ca*. Poslovil se je tudi od moje mame, s katero so se vsi naši fantje odlično razumeli.
»Čuvajte se, otroci moji,* je imela vedno navado reči. Tudi njemu je rekla tako. »Nič več ne govorim dekletu:. to stori in to, pojdi sem, prinesi to za hišo — saj me ne posluša. Vedno nekaj dela za vas, partizane. Ne uboga me, če ji pravim, naj se pazi.*
Ko bi se mati hotela in morala paziti bolj!
Njene oči pa so vseeno zlato sijale in niso bile žalostne, še manj pa jezne. Zato ji je Gvido toplo, z obema rokama stisnil ponujeno desnico in preprosto dejal:
»Ne zamerite. Po osvoboditvi vam bomo sneli samo sonce z neba in vam ga položili pred noge.*
■V' Hrastnik je prišel Lojze Ribič - Tone - Rib’ca, kot so ga partizani radi imenovali zaradi njegove hrabrosti in spretnosti. — Delo je teklo naprej z isto vnemo. Revirska četa je že imela za seboj prve večje akcije. Prvi hrast-niški fantje so odšli v četo, ostali so samo čakali na ugoden trenutek. Ko smo jih dekleta sredi oktobra obiskala v mrzli hosti pri Sv. Marku, so nasmejani in žarečih lic pripovedovali o miniranju, o sabotažnih akcijah, posebno o napadu na Šoštanj.
Zgodaj je zapadel sneg, mnogo snega. Sestanke smo imeli zdaj z Ribičem pri »stični* na Pleskem. Skojevke smo šivale značke za partizanske triglavke, pletle tople puloverje, rokavice in nogavice. Naši fantje so šli na Brežiški pohod in se vrnili izmučeni in prezebli.
Z Gvidom sem se zdaj poredko srečavala. Klical me je v Zgornje
Trbovlje k cerkvi ali na Ojstro samo za izredna naročila, in sicer zvečer ali zgodaj zjutraj v trdi temi. Lurkcr je namreč izdal za njim takoj tiralico, ljudje so ga pa precej poznali. Spominjam se, da je vsakokrat močno snežilo.,
Potem je našel ilegalno stanovanje in kazalo je, tudi zanesljiv • punkt* za organizacijo — pri treh uslužbenkah »krajsfirunge*. Imele so sobico v bližini Dimnika v Trbovljah, ob cesti na Terezijo. Prišla sem nekajkrat tja na sestanek, poslednjič nekako sredi februarja 1942. Tja je prihajal tudi Sergej Kraigher. Vse je šlo neverjetno gladko, kljub poostrenemu nemškemu terorju in aretacijah po akciji na žičnico v Hrastniku meseca decembra in borbah pri Vrharju in Prašnikarju v januarju 1942. Ta dekleta so bila izredno požrtvovalna in čisto brez strahu. Vedela so, da se Gvido odpravlja stran. Nekega dne, še v februarju, so mu skuhale čaja, od katerega je omamljen zaspal. Zbudili so ga Nemci in ga nemočnega odpeljali na gest a po.
Kako je prišlo do te tragedije, bo verjetno ostala vedno skrivnost.
»Sem komunist in ostanem. Od mene ne boste izvedeli ničesar.«
(Gvido Pavlič ob mučencu na gestapu v Trbovljah).
So dekleta vedela za strup? Ali so ga izdale nehote m je ves peklenski načrt izvedel gestapo brez njihove vrednosti? Če je bila po sredi izdaja — katera od treh je bila izdajalka?
Nemci so zaprli vse tri in nh kasneje izpustili. Nobene nisem več videla.
Ko se je Gvido na gestapu v Trbovljah zavedel, je stisnil ustnice. Napisal je na listek: »Sem komunist in ostanem. Od mene ne boste izvedeli ničesar.*
Niso izvedeli. Strahotno so ga mučili, toda ostal je nem do konca. Ustrelili so ga 28. aprila 1942 v Mariboru.
Moji mami ni snel sonca Z neba. Saj bi ji ga tudi ne mogel — ustrelili so- jo točno tri mesece za njim.
Naša prva akcija
POSVET PRED NAPADOM
Sedemnajstega oktobra 1941 je Ljubo Šercer izdelat načrt za napad na Lož. Povedal je vsem borcem, kakšne bodo naloge. Takrat sem bil mitraljezec in dodelili so me k prvi skupini, ki je imela nalogo, da vdre v samo središče Loža. Druga skupina naj bi zavarovala cesto od Starega ti*a proti Ložu, če bi hoteli Italijani intervenirati. Tretja skupina je dobila nalogo, da uniči gasilski dem, kjer je bil tudi del Italijanov.
Osemnajstega oktobra, zadnji dan pred akcijo, je Ljubo Šercer poklical k sebi komandirje, pu-?, k emitiral jezce in vodiče ter nam pojasnjeval podrobno, kdaj bo akcija in da je potrebno odločno in hitro izvršiti napad. Akcija je bita določena za 19. oktober ob 5. uri popoldne, in sicer takrat, ko bodo Italijani v stroju prejemali večerjo. Skočili naj bi pred njihov stroj z mitraljezi in puškami ter zahtevali, naj se prodajo. Ce se ne bodo predali, bo treba streljati.
V noči od 18. na 19. oktober so bili na straži samo tisti, ki so ostali v taborišču, drugi pa smo morali počivati, da bi bili spočiti za akcijo. Pohod je bil določen za 12. uro 19. oktobra. Kosilo je moralo biti pripravljeno že ob 10. uri. Od 10. do 10.30 smo jedli, nato pa je bil določen zbor, na katerem je Ljubo pregledal vse partizane, če so dobro pripravljeni in če imajo vsi v redu orožje in dovolj streliva. Ob 11. uri smo posedli v krog okrog Ljuba Šercerja, ki nam je znova pojasnjeval, kako bo potekala akcija.
JURIŠ NA LOŽ
Partizani so prišli do Loža in zasedli položaje ter se pripravili na akcijo. Stane Semič pripoveduje dalje:
Napad na Lož se je pričel z jurišem in v velikem navdušenju. Vsak se je dobro zavedal svoje naloge. Napad je potekal s tako naglica, da so bili Italijani vsi zmedeni in se niso dosti pripravili, da bi planili po puškah. Meni, ki sem bil določen za center, je uspelo, da sem pritekel na trg, ne da bi me Italijani opazili.
Skupina, ki je bila določena za središče, je neopažena prišla v sam Lož. S temi partizani je bil tudi Ljubo Šercer, ki je neposredno vodil akcijo, saj je bila tu glavna naloga. Hiteli smo v koloni drug za drugim na sredo trga, a prvi sem bil jaz z mitraljezom. Moral bi tudi prvi streljati, ker smo imeli samo en mitraljez.
Ko sem postavil mitraljez sredi trga, sem zagledal mnogo civilistov, med njimi pa so italijanski vojaki skakali od hiše do hiše za svojim orožjem. Glasno sem zavpil, naj se civilisti umaknejo v hiše. Na trgu so ostali vojaki, in to brez poveljstva, ker so njihovi častniki zbežali v hišo. Orožje so pustili kar na klopeh, ker ga niso utegnili odnesti.
ITALIJANI SO PREMAGANI
Glavna skupina, ki je štela 15 ljudi, je začela loviti italijanske vojake po hišah, nato pa je napadla pošto, kjer se je zbralo največ sovražnikov. Partizani so zagnali bombo v sobo in tako strli odpor kakih 15 Italijanov. Zunaj je ves čas trajala borba. Najmočnejši odpor je prihajal iz hiše, v katero so se zatekli oficirji. Toda ko je začel partizanski mitraljez streljati v tej smeri, je italijanski ogenj umolknil.
Borba v Ložu je trajala vsega skupaj 40 minut, se spominja dalje Stane Semič. Uspelo nam je, da smo Italijane skoro povsem obvladali.
Z naskokom so prebili srednji del bo/ne črte. Ob straneh predora pa so sc zakopani fašisti še vedno obupno upirali.
Mitraljezni ogenj iz kamnitih utrdb je deževal po kolonah V naskoku pokošeni borci so padali, a pretrgane strelske vrste sc niso ustavile. Hudourniki ranjencev in beguncev so se valili za njimi.
Kurir Ranko je tekel naprej in na slepo tolkel s kratkimi rafali. V teku je prehiteval dolge kolone beguncev. Ko da so razpršene granate odganjale od sebe šopke ljudi. Samo pobiti kmetje so ostajali poleg zakajenih lijakov. Vsi drugi so se razkropili naokrog pa skupaj z ranjenci na novo sestavljali pretrgane vrste. Ranko ni vrel za izgubljenimi vrstami beguncev. Izkoriščal je izkušnje, ki si jih je P^obd v boju Naglo se je metal, da se odpočije v toplih lijakih, hi so jih izkopale granate. Sopel je z odprtimi usti, zbiral moči za nov naskok. Poznal je zakon bitke: granate skoraj nikoli ne padajo na isti prostor.
Ležeč v lijaku je pogledal svojo ranjeno roko, po kateri je v nitih tekla kri. Odložil je za trenutek »srna,ser*, pa pritegnil obvezo, ki se je odvezala. Čudil se je, da ga rana ne boli. Zategovajc povoj jc bežno ogledoval zenske med e-gunci, kako tekajo po pobočjih in nosijo v povoščenih ponjavah nove, najhuje ranjene ranjence. Plavajo nosila na človeških ramenih, padajo tisti, ki jih nosijo, a prehitevajo drugi in potiskajo podnje široka pleča. Sredi bojnega orkana se je z dolgih nosil vzdignil ribijcncc. Razprl je usta m oglasila se je uporna, ganljiva pesem: »Midva brata, oba sc vojskujeva, ne joči mati, ako padeva .. .*
Ranko čuti, kako se mu je naježilo teme. In nato ga spreleti srb po vsej hrbtenici. Toda misel, je bila močnejša °d krvi. »Pesem je za svate,* misli, »za žetve in za preje, ne pa za bitko!*
Vse se je valilo k predorom, skozi dim in grmenje. Tudi Banko je hitel, da prehiti begunec. Samo neki starec je tekel nazaj k zakajeni kotlini. V mimohodu je Ranko spoznal starca. »Marijin oče, Stane. Kam hoec tja doli!*
— Marija! Maruška! — jc klical starec, a sc ni nihče fglašal. Prepoten in zbegan se je stegoval k ranjencem m ^rguncem, vsakogar ustavljal in obupno Spraševal:	■ / ova-
riji/ J,, kila bolničarka Marija z vami? — Nato hiti nazaj, ■ (o yoli strmini, se spušča k reki, ki se peni m buči na dnu *anjona.
Mitraljczne krogle prasketajo okrog nog. Puškomitraljezi nenehno klokotajo z bokov kanjona.
»Štukc* krožijo nad zakajeno kotlino.
Grmenje odzvanja v gozdu.
Stane kliče v dim, ki plava nad reko.
— Maruška!... Je moja Marija ostala tam? Mari-ja!...
— Vrni se, stari, nazaj! Beži gor! — s prodornim glasom opozarja puškomitraljezec. Glas mu podrhtava, ramena sc mu tresejo, ko bije z rafali čez reko, v vrste zelenih stotnij.
Stane se ne meni za puškontitraljczčcvo klicanje. Naj-
Vladimir Čerkez:
Svileni trakec za lase
(Odlomek iz romana)
dražja trči sc še ni pojavila za kolonami! Ne bi je mogel preboleti. Zdavnaj je prebolel sina, tudi ženo in tovariše, a Marije ne more!	y
Surovi kanjon Sutjeske jc bil zdaj podoben lačnemu žrelu smrti, ki s skalnimi zobmi mečka in trga vrste ranjencev, da brizga kri naokoli. Iz panike beguncev sc jasno razlega zamolkli glas: »Maruška!* »Jc tam moja Marija?* »Kdo jc ostal tam, na drugem bregu?* »Hej, tovariši, je pri vas Marija?* Klical je v dim, ker ni vedel, da so prav takrat, ko se je vračal in klical njeno ime, njegovo edino hčer na daljni visoki planoti prestrelile krogle in da so ostale njene oči široko1 razprte, kot da se čudijo nenadnemu prihodu smrti. Tekel je ob bregu deroče reke, klical vedno glasneje:,
• Ma-ru-škaaa/*
»Ma-ri-jaaaf*
Pred njegovimi očmi je Sutjeska zanašala ljudi in konje, pljuskala s kalnimi valovi po vrbah in kamenju.
Fašistični polki so prodrli na streljaj za zadrtimi vrstami beguncev. Pomendrali so varovalno četo, pa s6.se sedaj ko lačne mravlje z vseh strani zbirali, streljali med prodiranjem v goloroke ženske in begunske otroke, v zapuščena nosila v travi, v konje, ki so rezgetali in panično bežali po krvavem produ.
Bolničarke kličejo preplašene begunce, naj jim pomagajo, a puškine krogle žvižgajo nad reko, prekinjajo klice. Bose pete ranjencev se zadirajo v pesek. Samo te bose pele mole izpod odej. Mitraljczne krogle se vsipavajo po nosilih in odeja poskakuje, ko da vztrajno šiba po njej naliv s točo.
Tudi drugi borci so se razkropili. Ni jim uspelo priti čez reko. Ostali so na bregu, zastrtim z dimom. Odkobalili so se proti skalam. Za njimi, na kamenju, leže okrvavljene obveze, trupla borcev, plašči in pločevinaste skodelice, zavržene med tekanjem, zapuščena nosila, tovorna sedla brez konj, rezervna sedla, zapuščena v bitki na ubitih konjih. Zadnji ranjenec je zagrabil puško, ki je ležala na produ poleg luže krm. In ko se je kobalil po bregu, je pobral s tal svilen trakec, pa niti sam ni vedel, čemu ga jemlje. »Nekdo si je s tem spenjal lase.*
V zavetju za skalami so čakale usodne ure. Še enkrat so hotele z bombami zaustaviti prodiranje s krvjo opitih stotnij. Vreščanje vojakov je prihajalo vedno bliže. Slišalo se je pokanje suhega šibja, kotrljanje proda. Nato se je prikazala gosta strelska vrsta. Bajoneti so blisnili.
»Huraaaal* so odjeknili glasovi za skalami. Tedaj so poletele bombe in vsulo se je kamenje. Grmenje in dim. Kamenje in prst, prod in listje, vse je hkrati padalo po poteptani travi, po pesku in vodi.
Obmetavanje z bombami je vrglo strnjene vrste zelenih stotnij nazaj, a samo za hip. Vojaki so naglo uredili svoje, vrste. Med oglušujočim streljanjem to z nasajenimi bajoneti planili v dim. Kri je curljala med kamenjem, škornji so kalili plitvine, vojaški čevlji so grobo teptali zakrita nosila.
Nad kanjonom Sutjeske so plavali oblaki. Sonce se j* skrilo za njihove zavese.
Desni breg reke je postal bolj siv. Po njem, skozi go-ščavje, sv trdo korakali ogordi lovci na ranjence.
Stilen trakec za lase je ležal poteptan v mokrem pesku..»
Spomini, ki ne zbledijo
Delo trboveljskih komunistov ob razpadu stare Jugoslavije
Komunistična partija je napovedala napad združenega fašizma tudi na Jugoslavijo. Vedela je, da obstoječi režim nima opore v ljudstvu, da bi se postasnli v bran proti grozeči nevarnosti. Peta kolona je aktivno pripravljala teren za dokončno izdajo. Fašistični agenti so imeli proste roke pri svojem izdajalskem delu, saj je režim videl grozečo nevarnost le s strani komunistov in komunistično usmerjenih množic.
Okrožni komite KP Revirjev ie tedai bud-o st>remljal
razvoj političnih dogodkov doma in v svetu. O vseh važno}.
nejših dogodkih so se obveščali člani KP, skojevska mladina in simpatizerji. Partija je zaradi nezadovoljstva ljudi z obstoječim režimom in ob dejstvu, da so bili na delu faši-
stični agenti v državnem in vojaškem merilu, predvidevala
kapitulacijo stare jugoslovanske vojske, brž ko bo sovražnik prestopil naše državne meje.
Zato nas komuniste kapitulacija ni presenetila. Brž ko smo zvedeli, da se naša vojska razhaja, so vodilni komunisti sklenili, da gre h komandantu naše vojaške posadke v Trbovljah tričlanska delegacija prekaljenih komunistov na sestanek, da se z njim dogovori glede oborožitve prostovoljcev in skupne obrambe proti sovražniku. Sestanek je bil kratek, ker se komandant o stvari sploh ni hotel razgovarjati z delegacijo, ki so jo sestavljati Franc Salamon, Lojze Hohkraut in Tončka Čečeva, ter ji celo zarrozil z aretacijo, tako da je morala zaradi osebne varnosti čimprej oditi.
O rezultatu tega razgovora so biti takoi obveščeni komunisti in njihovi simpatizerji. Dan je bil nalog, da se takoj zbere orožje in da ljudje tudi brez tega odidejo med prostovoljce za obrambo domovine.
Že naslednjih štiriindvajset ur je jugoslovanska posadka kapitulirala. Zbirali smo odvrženo in opuščeno rrož e ter drugo vojaško opremo in množično pripravljali odhod naših prostovoljcev preko Kuma na Dolenjsko, kjer je bilo predvideno, da bo tekla obrambna linija. Dana je bila direktiva: — Vi: komunisti, skojevci in domoljubi v prostovoljce za boj proti okupatorju!
Bilo je 8. ati 9. aprila 1941, ko je bil zvečer skl'can sestanek vodilnih komunistov v Rudarskem domu, da oceni zad-
nje dogodke, da določi točno zborno mesto prostovoljcev, čas odhoda in vodstvo.
Ker smo napravili široke priprave za odhod v prostovoljce, je med ljudmi nastala mučna situacija — družine so
bile zaskrbljene za svo je drage in so se bale maščevanj' torja. Partija namreč tiste dni ni več delovala ilegalno, ampak popolnbma javno. Komunisti smo se javno sestajali v Rudarskem domu ali Domu komunistov — kot smo ga
.................. oki
t
č t

40 LET GLEDALIŠČA SVOBODE V TRBOVLJAH
183 gledaliških premier
Na večer pred 1. majem 1.1. bo gledališče Svobode—Center v Tr-
gledali
bovlja
I publiko zabavala tudi s komedija- ] zaprti, izseljeni ati pa so padli v j 1959 izbrano tudi za zvezni fcsti-mi, katerih tekst je pogosto smešil borbi z okupatorjem ali pomrli v val na Hvaru, kjer. je doseglo d°
delovanja.
h praznovalo 40 let svojega kapitalistično društveno ureditev. I taboriščih. Naj se tu spomnimo sedaj največji uspeh, saj je
bilo
______, 	Dramska sekcija je nastopala ! predvsem narodnega heroja Tončke ocenjeno na tej reviji Jugoslovan-
Že pred prvo svetovno vojno so | sicer že od leta 1919 na starem in Čečeve, ki je bila nekaj časa pred skih gledališč med prvimi izmed S priložnostno nastopali delavci — ! neprikladnem odru pri Forteju na j drugo svetovno vojno tudi vodja nastopajočih.
Vodah in začela šele v sezoni tamburašev pri Svobodi._
1920/21 s pridobitvijo dvorane v ‘ starem Delavskem domu organizi-
Ijubitelji dramske umetnosti na raznih improviziranih odrih v malih gostilniških sobah. Šele z ustanovitvijo Svobode leta 1919 se je pričelo delo na tem področju bolj sistematično. Dramska sekcija
Uspeh gledališča je gotovo plot
Svobode — in pozneje po razpustu
rano in sistematično delovati.
V času do leta 1941 je dramski odsek nastopil samostojno 323-krat
iste od leta 1936 Vzajemnosti — je včasih med obema vojnama vztrajno in neutrudno posredovala umet-
doma in na gostovanjih, ki jih je
imel v Brežicah, Šoštanju, Celju, Mežici, Jesenicah, Zagorju, Hrast-
Bogate kulturne tradicije trbo- 40-letnega dela med igralci — a-veljskega delavstva^so se po vojni ^ materji, ki so ga začeti režiserji
zlile v enoto KUD »Lojze Hob-\Karei yidic> p0ye Majdič, Tončki
kraut* in se pozneje leta 19521 Ceč'eva,~F"ranc" No^ak, h*in Pav-vkl učilo v ponovno ustanovljeno uk> PoUe Blažek, Tine Korim-
/i lot ost ntsIlJS* < t*	OiP- ' v _ r • n I rr	¥ ir . f t' —
Svobodo, kjer deluje še sedaj gle- -sfk’ in Pav[e Kovač. Nadaljevali ’	" bode— ---------- 1	•’
dal išče Svo
Center.
pa Tržan, Milko Rak, Dominik
To gledališče je po vojni do se-\ Kuinijf Seme ter v zadnjih letih
n-ške

r-uh
niku, Litiji in okolici Trbovelj: to- \ daj uprizorilo 74 odrskih del ter Karlo Malovrh Franci Jarc Rade ~! -	.......... « ttm iasu pomembne \ Cešnovar in jilko Potočan.
Izmed ustanoviteljev odrov delujejo aktivno v društvih danes U Tine Korimšek, Mica Bizjak, Lojzka Rovšnik, Franc Saje, Tine Bizjak, Robert Plavšak in Polde Odlazek.
Mimo dramske dejavnosti za od-[ rasle je pa gledališče ves čas svo-
imenovati. Javno smo podnevi delili naše letake in na široko obravnavali dolžnost slehernega poštenega Jugoslovana.
Spričo raznih obvestil in poročil, ki smo jih preko dneva dobiti iz raznih kraiev, smo na podlagi analize Splošnega položaja skleniti naslednje: t. ker je jugoslovanska vojska v vsej Sloveniji v razpadu, odstopimo od odhoda v Prostovoljce; 2. komunisti, skojevci in simpatizerji se mobilizirajo za zbiranje vsakovrstnega orožja in vojaške opreme, ki naj se dobro poskrije; 3. vsi kompromitirani komunisti, skojevci in simpatizerji naj se umaknejo na Sv. Planino, da se vodstveni kader obvaruje pred aretacijo, kar se je pričakovalo kot prvi ukrep s strani Nemcev.
Na Sv. Planini se nas je zbralo drugi dan okrog 30 poznanih obrazov. Cez dan smo se zadržali v gozdu, zvečer smo se Pa zbrati v planinski koči pri Zofki Zavraskovi. Razpravljali smo o vseh dogodkih preko dneva in o naših nadaljnjih ukrepih. Zvečer se nam je pridružil še Slavko Šlander. Okrog 22. ure pa je prišla k nam še skupina okrog J2 — 14 oboroženihsfiuJi. Bili so to komunisti in skojevci iz Šoštanja, ki so se umaknili pfed Nemci. Po njihovi izjavi so na pohodu skozi St. Pavel napravili akcijo in zaplenili okrog 14 starih dolgih francoskih pušk in municito.
Ko smo skupaj ocenili položa\ smo sklenili, da oborožena skupina za sedaj orožje odloži in ga varno deponira, ravno tako tudi municijo, ljudje pa da se vrnejo v svoj kraj, vendar da se pazijo pred aretacijo.
Še tisto noč so odšli nazaj proti Šoštanju. Z njimi ie odšel tudi Slavko Šlander. S skupino, ki je deponirala orožje, ie odšel od naših tudi Vili Vresk, To orožje je kasneje služilo za oborožitev prvih trboveljskih partizanov.
Ko so Nemci vkorakali v Trbovlje, smo biti po dobro organizirani obveščevalni službi po naših domačih ljudeh m skojevcih na tekočem o vseh vaznih dogodkih v kraju. Med ostalim smo biti obveščeni, da se je župan s svojimi ožjimi sodelavci temehito pripravil na sprejem Nemcev, da jim slavnostno izroči oblast. Da so ti ljudje dokazati svojo predanost novemu gospodarju, so ohranili in izročili okupatorju popolni spisek poznanih komunistov in nevarnih simpatizerjev.
Na Sv. Planini smo še dalje spremljali potek dogodkov doma in v svetu. V Počivavskov hotel na Sv. Planini smo hodili poslušat razna radijska poročila, Iz radia so se vsipati pozivi vsem Hrvatom, da je ustanovljena nova, neodvisna država Hrvatška Pod vodstvom Ante Paveliča in da bosta Slovenijo zasedli dve prijateljski vojski, nemška in italijanska. Sami smo ugibati, če bo Revirje verjetno zasedla Italija, to Pa zaradi potreb po premogu.
Po štirih dneh čakanja in spremljanja ukrepov okupacijske vojske smo ugotovili, da prvi ukrep okupatorja niso bile aretacije nevarnih Budi, temveč prisvajanje najrazličnejših dobr:n za Nemce in njihove družine, saj se Nemci niso mogli n-fuditi, koliko mesa, moke, blaga in oblek ie na razpolag- *' po trgovinah — pravo bogastvo zanje. Spričo tega smo se odločili, da se vrnemo na svoje domove, da pa se pazimo, da nas okupator ne iznenadi z aretacijo. Hoditi smo naprej vsak na svoje običajno delo, kdor je bil zaposlen, spali pa seveda nismo doma. Le zjutraj smo se vračati vsak na svoj dom, da se pripravimo na službo — seveda, ce je bilo na dogovorjen znak doma varno. Tudi na naših delovnih mestih smo imeti organizirano obveščevalno službo, tako da je bil vsak Posameznik takoi obveščm, če se je v kakšnem industrijskem obratu pokazal gesta oo ali pa njegovi žandarji. Zaradi nase dobro pripravljene obveščevalne službe "Sttnci niso imeli uspehov z aretacijami na delovnem mestu.
Že nekaj dni po prihodu okupacijske vojske —; bilo je to 19. aprila zvečer — so sledile prve aretacije vodilnih komunistov in n - orvslnn zavednih ljudi. V Trbovljah so od komunistov doh;li samo Franca Salamona, ki so ga potem z družino izseliti nekam v Srbijo ati Bosno. Od tega dne dalie sta bila prva ilegalca Lojze Hohkraut in Tončka Ce-
V’ mesecu maju ie bit form'ran pod vodstvom Lojzeta Hohkrauta vojni komite z nalogo, da centralizira skrito orožje, munieijo in ostali vojaški material ta oborožitev
artizanshe enote, ki naj se sestavi iz prvih ilegalcev. Določena sta bila dva zborna kraja za komuniste in simpatizerje, ki morajo v ilegalo. Po spominu je bilo določeno eno zborno mesto v gozdu pri Sv. Katarini med cestama, od katerih drzt ena na Mrzlico, druga pa na Podmejo. Drugi zborni kraj je bil pa za Sv. Planino in sicer pri gospodarskem poslopju posestnika Novaka s Kleka.
Naša ilegalna tehnika je bila na delu vsako noč. Politične razmere so terjale našo čuječnost in aktivnost na vseh področjih. Tiskanje letakov, v katerih smo razkrinkavati okupatorja in naše domače izdajalce, je bilo nase osnovno delo. Delali smo pa tudi akcije t parolami na listkih sn s parolami na zidovih, ograjah in pločnikih. V večjem °hiegu so bile napisne akcije izvedene za l.maj tn v juniju 1941. Naša tehnika it bila na Žrtbljevem hribu, fod vodstvom prekaljenega komunista Martina Zagožana in je odigrala važno vlogo v boju z okupatorjem predvsem v prvih mesecih zasedbe naših krajev,	Puvel Balol
Prizor iz igre »inšpektor na obisku«
iscev — dramatikov našemu de-' skih centrih Slovenije. S temi uspehe, že leta 1948 je tekmovalo
avstvu in tako zraven takratnega gostovanji je utrjeval vezi : gojil z igro »Izpit za življenje* na re-
prijateljske stike z ostalimi kultur-' vi ji v Mariboru. V letih 1958 in
Sokolskega gledališča in dramske
sekcije »Vesna* s svojimi nastopi j nimi delavci — proletarci Sloveni
na odru povedala številnim obisko- ‘ je. valcem dramskih predstav skozi I Razen svojega rednega dela na usta igralcev marsikaj, kar je sicer 1 ndru so Hani dramske sekcije sode-v privatnem pogovoru ati na zbo- l0Vati še pri vseh večjih priredit-rovanju bilo prepovedano. Že ta- : vah društva, tako na prosvetnih ral je Svoboda opravljala veliko večerih, akademijah, predavanjih, kulturno poslanstvo ne le med. pevskih nastopih, raznih delavskih svojimi člani, temveč je gojila po ] proslavah itd. svojih močeh revolucionarno zavesti Mlmo ^ Svobode so ukrat v tudi mrd širšo množico naših de- \Trbovljah delovali še oder Sokola lovnih ljudi.	| Katoliškega prosvetnega dru-
V takratnem društvu, ki je štva ter oder Krekove mladine in
imelo več odsekov, je bila dramska »Vesne*. Na tem zadnjem odru sv
sekcija gotov- najbolj agilna. Ta se zbirati mladinci
skojevci,
je v letih med obema vojnama katere je vzgajala Tončka Čečeva, uprizorila 109 gledaliških del. Med ki jim je bila tudi režiser.. V je do
njimi liudske igre, komedtif., spe- razpusta tega odra po oblasteh je
....(RnK, I
voigrt in drame. Izbira tevsfJb je bil le-ta zelo agilen, bila za takratne razmere zelo na- Z izbruhom a:
ruge svetovne vojna, saj najdemo med njimi ne so pa prenehati z delovanjem kakor Ivan Cankar, F.tbin vsi odri in nastal je kulturni molk.
Kakor drugim dejavnostim
predi
pisce,	_ .
Kristan, Nušič, Moškrič, Gorki, Hašek in drugi. Navzlic večkratnim prepovedim po sreskem načelniku in banski upravi je dramska sekcija Svobode vedno znova segala po naprednih delih in jih z uspehom uprizarjala. Mimo del resne vsebine je dramska sekcija svojo
-	. t- j*
vojna prizadejala tudi dramski dejavnosti veliko zla. Pošteni in zavedni delavci — gledališčniki vseh odrov (le malo je bilo izjem) so se vključiti v vrste O F in mnogi so se aktivno udeležiti NOV. Mnogi med njimi so biti preganjani,
1959 je nastopalo na 1. inll. republiški reviji amaterskih gledališč Slovenije v Velenju z igro »Dnevnik Ane Frank* in »Vojak Tana-ka*. S tem delom je bilo v letu
jega obstoja posvečalo vso pozornost tudi mladini in je že prta
vojno kot po njej vsako leto uprizorilo eno ati dvoje svojih del * mladimi delavci in za mladino. li* tem področju je bila posebno marljiva in požrtvovalna Geni Rakova.
Sedaj šteje gledališče 52 aktivnih članov, med njimi okrog JU mladih. Trudi se, da bi dajalo občinstvu čimbolj kvalitetne predstave najboljših piscev, domačih kot tujih.
Za svojo 40-letnico bo gledališči Svobode— Center uprizorilo dramo iz NOV, Matkoviča »Na koncu poti*, v režiji Karla Malovrha-Premiera igre bo 30. aprila 1961 ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah v počastitev praznika 1. maja s posebnin> poudarkom na 20-letnico vstaji naših narodov.
Pred premiero pa bo v velik veži Delavskega doma odprta razstava »40 let gledališča v Trbovljah*, na kateri bo v slikah pnka-_ zono delovanje dramskih sekc/l prosvetnih društev pred vojno k po njej.
iHHiiininiiiiiiiiimuniiHuiiiiiiiiiHtinriiiiiiiiHiiniMffMiinwMBiiiiiiPiiinnmiiimimnilimimminillMWinai OHIBH—
Prva slovenska vlada
5. maja 1945 ob 13. uri je bila v osvobojeni Ajdovščini seja predsedstva SNOS. Odprl Jo je predsednik Josip Vidmar in sporočil, da Je glavni namen seje postavitev in zaprisega prve slovenske narodne vlade. Seje so sc udeležili poleg večine članov SNOS častni gostje, med njimi zastopnik AVNOJ, osrednje jugoslovanske vlade Srbije, narodne vjade Hrvatske, pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje, šef sovjetske misije pri glavnem štabu Slovenije podpolkovnik Bogomolov, predstavnik Rdeče armade pri glavnem štabu Hrvatske podpolkovnik Rak, šef angleške misije major Pcars in šef ameriške misije kapetan Blatnik.
Po referatu sekretarja IOOF Borisa Kidriča in razpravi so prebrali zakon o sestavi slovenske narodne vlade in poverili mandat Borisu Kidriču, ki je sestavil prvo narodno vlado Slovenije.
Na seji so prebrali ukaz o sestavi vlade, katere predsednik Je postal Boris Kidrič, nato pa so člani vlade prisegli.
iiimiiimimniiii iiiiiiiiiiiinnnwiu<
Z beležnico po Hrastniku
SEMINAR ZA VODILNE KADRE — V prvih mestcih letošnjega leta je kadrovske služba Steklarne Hrastnik organizirala ža več seminarjev za vse zaposlene v kolektivu. Sedaj je seminar za vodilni kader v podjetju. Seminar vodijo tovarili iz Ljubljane. Teme seminarja pa so predvsem gospodarski problemi, organizacija dela ter v splošnem način vodenja podjetja. Slušatelji so s snovjo seminarje zelo zadovoljni, m) jim bodo predavanja koristila pri delu v tovarni.
AU JE TO POTREBNO? — U na raznih sestankih hišnih svetov, zborih volivcev in sestankih SZDL to razpravljali o Podporni bili pri Steklarni. — Hiša )e na enem delu popolnoma uničena ter zaradi slabe napeljave vode In razpokanih ctv! poslopje razpada in ogroža življenje stanovalcev. — V stavbi je veliko trgovsko podjetje kraja ter je bile zgrajene nekej let pred vojno. Ce bo tako stanja trajalo la neka) časa, bo hiša propadla.
Pri hišnem svetu smo zvedeli, da hišni ■vet nima denaria za popravilo, kar je najel posojilo za dograditev trgovskega lokala. Kdo bo sedal popravil stavbo, da ne bo propadla?
Pristojni činitelji naj bi se bolj pozanimali za to vprašanje, ker je bila Ust Ljudskega premoženja. Ca hišni svet na zmore popraviti poslopia, naj bi ga dala popraviti Steklarna. Ali ni škoda, da dopuščamo, da hiša propada v časih, ko ja
tolikšna kriza za stanovanja, v poslopju pa stanujejo ljudje iz Steklarne? Naj člani delavskega sveta In sindikata pregledajo položaj ter pokrcnejo vse potrebno, da se prepreči še večja škoda. Stanovalci bodo hvaležni *a vsako pomoč.
NOV STANOVANJSKI BLOK — V tajništvu Steklarne smo zvedeli, da prošnje za stanovanja še vedno prihajajo, da je pa teh vlog ie preko sto. No, nekaj srečnikov bo med njimi že letos, sej se onkraj Sava ža dviga nov stanovanjski blok z 20‘ stanovanji, eno izmed prvih večjih stanovanjskih poslopij na tem teren«. Z dograditvijo tega bloka bo pa problem rešen le delno. Predvideno je, da še letos pričnejo z gradnjo druga in tretje hiše, če ne bo ovir s strani določenih orgsnov.
Ksj pa naplaČila na nova stanovan}a po reflektantih? Predvideno je, de bodo v ttavbi štirje prosilci dobili stanoven}# v tej hiši še po starem načinu, ker so lansko leto pri razdelitvi stanovanj izpadli — medtem ko ja za ostale reflektanta predvideno, da dobe lahko stanovanje samo t neplačilom. O stvari ho Izrekel ne enem bližnjih sestankov dokončno besedo izvršni odbor sindikalne podružnice to-
LETN1 DOPUSTI IN SE KAJ — Tudi letošnle leto so predvideni ugodni pogoji za letovanje članov kolektiva, tako na Rudnik, v Steklarni, Kemični tovarni, ra-delki Papirnici in Še drugod.
Steklarna In Kemična tovarna bosta imeli skupno nekaj prostorov za letni oddih članov svojih kolektivov ▼ 'Crlkv#-nici In verjetno tudi v Bohinju/ Skupno bo lahko letovalo preko 400 članov kolektiva Steklarne. — Kaj pa cene v letošnjem letu?
Prva novost bo verjetno, da bodo trajanja dopusta v domu podaljšali od 10 na 14 dni. Cana za oddih v predsezoni naj bi bila v domu kot lani 250 din dnevno, V.a čas visoka sazona je pa cena predvidena
na 350 din. Razliko bi regresiralo P0^ jatje oziroma sindikalna podružnica.
■ n L al L ul i rane n rt isdamih •trnžLill. ^
kalkuiirane po sedanjih stroških, so se strolki prehrane tudi v letozi^ zadnje čase zelo podražili.
Pripomnili bi še, da ima Steklar***
Crikvenici v najemu počitniški dom, *° tem ko )e v Bohinju odkupila neko ^
ki je sedaj last njenega kolektiva, ***** ^
le**' R. V-
vanje preko celega leta.
Večja aktivnost hrastniške mladine
Mladina v Hrastnika: se temeljito pripravlja na praznovanje letošnjega dneva mladosti, to Se tembolj, ker obhajamo letos 20-letnico vstaje nafti h narodov.
Občinski komite mladine v Hrastniku je na zadnji seji razpravljal o.nalogah mladine ter o programih, ki Jih bodo sestavljali sami aktivi ob pomoči občinskega komiteja LMS. Do 1. maja bodo imeli sestavljen program svojega dda, ki bo zajemal dejavnost mladine na vseh področjih.
Ob praznovanju dneva mladosti bodo razne ftportne ln kulturne prireditve na terenih, na sam dan mladoetl bo pa centralna parada v Hrastniku, na kateri bo sodelo-
vala vsa mladina In ostala dru^,1''* V počastitev 20-letnice
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PIONIR
Novo mesto
Čestita za praznik dela 1. maj
Izvršujemo vse vrste visokih in nizkih gradenj in se priporočamo za naročila
revolucije bo pa hrastniftka in ,.e deftka mladina pripravila ve“ -
proslave in manifestacije. Teko občinski komite LMS v tem*, izvedel nekaj večjih priredi ,
med njimi pohod mladine po tlzanskih poteh, javno odd Kaj veš o NOV, brigadirski ( ting Tončke Čečeve ln te
ting Tcncuc Gečeve m se -■ manjše prireditve slovesno6^ S kadrskJmi spremembami’ , so bile izvršene v mludlnsk' °r~0. nizacijl v občini, sc Je znatno P|, večala aktivnost mladine na
nih področjih. Mladina po
ii>;
izpopolniti sistem dola ln se sti zavzeti, da bo njeno delo kvalitetno. "	i
Razvitje mladinske zastave v Hrastnik*1
Mladina Rudnika Hrastnik je dne 24.
TrbovlJ®
t. m.
v počastitev 20-letnlcc nsi® luelje In dneva mladosti v a Partizana v Hrastniku svojo ^
fitveno zastavo. Na tej
Je sodelovalo preko 3W -ljudi, udeležili so se pa slovesnosti tudi politični I0 gl funkcionarji,	gg,

l
PROBLEMI IN NALOGE ZAGORSKEGA RUDNIKA
Največje podjetje v Zagorju ob Savi, Rudnik rjavega premoga, ima trenutno manjše težave v proizvodnji. V prvem tromesečju letošnjega leta je njegov kolektiv dosegel proizvodni plan s 94,5 odst. V januarju je bila proizvodnja dosežena normalno, ne pa v februarju in tudi ne v marcu. Vzrok temu je bila huda nesreča v rudniku meseca marca, pa tudi nekatere neprilike na posameznih jamskih deloviščih, kot na Primer na obratu Loke, kjer se bore z naj večjo neprijetnostjo, to je z vodo, ki otežkoča normalno raziskovanje, priprave in sam odkop premoga.
Predvsem je pa letos na zagorskem rudniku izredno važna naloga, da skončajo rekonstrukcijo ^voje separacije, ki jo bodo povečali, ker se na rudniku pripravljajo na večjo proizvodnjo premoga. na 770.000 ton letno, kakor je bilo določeno po prejšnjem, XII. konkurzu. Postopoma so v teku vse priprave za povečanje Proizvodnje premoga. Vendar je tudi to vprašanje povezano z izredno aktualnim problemom — z izgradnjo novih stanovanj, pa naj ' si bodo družinska ali samska. Navzlic povečani storilnosti, ki taste vsako leto — saj so lani do-
segli storilnost - na 1,4 na delavnik in moža — bo pa na rudniku treba število zaposlenih povečati, s tem pa tudi število stanovanj. S predvidenim začetkom gradnje 32-sta-novanjskega bloka in doma za samce, katera dela pa seveda ne bodo s končana letos, bi šele v letu 1962 delno nekoliko povečali stanovanjski fond. Ce upoštevamo, da je Rudnik Zagorje v povojnih 15 letih zgradil 434 novih družinskih stanovanj, moramo reči, da je podjetje mnogo storilo na tem področju. Res je pa temu nasproti, da do lanskega leta nobena druga gospodarska organizacija ali ustanova ni gradila ničesar, kljub temu, da bi bilo to nujno potrebno glede na razvoj gospodarstva in splošne potrebe v zagorski komuni. Tako je na primer v rudniških stanovanjih v Zagorju, ki jih je podjetje gradilo za svoj kolektiv, mnogo strank, ki 90 zaposlene v drugih podjetjih in ustanovah.
Med investicijami zagorskega rudnika je posebno važna tudi gradnja nove ceste od Kisovca do rudniške separacije, ki bo kockana in asfaltirana. Ta cesta bo omogočila prevoz premoga z obrata Loke z velikimi transportnimi kamioni na separacijo. S tem bo
omogočeno, da bo rudnik mogel začeti odkopavati lep premog v sedanjem jamskem varnostnem stebru, kar do sedaj zaradi podzemeljskega prevažanja premoga ni bilo mogoče. — Tudi ta cesta je del investicij za dosego večje proizvodnje na rudniku, ki je predvidena na 770 tisoč ton letno.
Na rudniku je pa treba opraviti še druge naloge. Tako so na pobudo sindikalne organizacije rudarjev začeli s pripravami za dejanski prehod na decentralizacijo samoupravljanja po ekonomskih enotah podjetja, ki so se že kar dobro utrdile. Glede na to, da so zadevne priprave v zadnji fazi, je zadnja skupščina sindikalne podružnice sklenila, da se takoj začne z izvolitvijo obratnih delavskih svetov po ekonomskih enotah. Delavski svet rudnika bo v teku naslednjega tedna volil tudi nov upravni odbor podjetja.
Delovni kolektiv zagorskega rudnika pričakuje, da bodo delavski sveti po ekonomskih enotah svojo nalogo dobro opravili, saj je v interesu vseh in vsakega posameznika, da v vsaki teh enot varčujejo z materialom, jamskim lesom, električnim tokom, kom-primiranim zrakom itd., saj je povsod mogoče ustvariti lepe pri-
hranke. Skrbeti bo treiba, da S' zmanjša Število nezgod pri delu. da se poveča proizvodnja in da z vsem tem in še drugim i^oristi-jo vse možnosti za izboljšanje svojega dohodka.
Ob vsem tem bo pa kolektiv rudnika najtesneje sodeloval tudi z zagorsko komuno, saj je želja vseh, da s skupnim sodelovanjem pripomorejo do čim lepšega razvoja in zapredka gospodarstva v zagocsSsi občini.
Objekti v
rekonstrukcije separacije (med gradnjo) v Zagnejn
BOGATE PERSPEKTIVE NADALJNJEGA RAZVOJA PODJETJA
Še ni sredstev za mehanizacijo
Kar lepe perspektive se obetajo v letošnjem letu Gradbenemu podjetju v Zagorju. 2e samo to, da so sklenili v podjetju, da bodo cene za gradbene usluge ostale enake kot lani — lasluge opravljajo okrog 30% ceneje kot ostala gradbena podjetja — govori v prilog te gospodarske organizacije.
Lansko leto je bilo za Gradbeno podjetje Zagorje kar plodno in uspešno. Med glavnimi objekti, ki jih je gradilo to podjetje, so: re-
PRVI KORAKI
K SISTEMATIČNI STANOVANJSKI IZGRADNJI V TRBOVELJSKI OBČINI
Pred dnevi je bil pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah prvi sestanek, namenjen sistematičnej-ši graditvi stanovanj v občini.
Glavni namen sestanka je bil, doseči sporazum za enotno stanovanjsko gradnjo v občini preko sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
Nakazane perspektive gradnje In velike potrebe, ki jih spričo razvoja industrijskega kraja narekuje perspektivni plan občine, dajejo prednost takemu načinu gradnje stanovanj, ki bo omogočil uvedbo sodobnega sistema dela na tem področju ter poenostavitev in pocenitev zidanja stanovanj (mehanizacija dela, zbrana gradbišča in podobno).
Predloženi program gradnje rešuje spored no eno izmed zelo važnih vprašanj, to je izbira in določitev v poštev prihajajočih parcel. Sistematična stanovanjska izgradnja terja namreč vnaprej določena področja in 6 tem gradbena Zemljišča, katero vprašanje naj se kompleksno rešuje, ne pa individualno, po posameznih podjetjih. Koncentracija gradnje v okviru občinskega stanovanjskega sklada omogoča takšno reševanje tega perečega komunalnega problema. To še tembolj, ker je v kraju malo zazidalnih parcel, zlasti Pa še, ker cepljenje in drobljenje stanovanjskih gradenj nujno terja mnogo več sredstev za ureditev Potrebnih komunalnih naprav — (vodovod, ceste, kanalizacija, pralnice itd.).
Načrti o gradnjah hkrati rešu-
podatkov Iz razprave Stanko. Te podatke bomo v prihodnjih Številkah lista po možnosti ponazorili tndi s slikami, da ho lahko vsak prinesel □mestne predloge k načrta. Več ko bo teh predlogov, lepši ho industrijski kraj Trbovlje »n verjetno bomo gradili tudi ceneje in hitreje.
PRVI DEL NAČRTA ZAJEMA PODROČJE KEŠETOVO. — Na tem predela se sedaj grade trije stolpiči tipa Hartman. Predvidena je tndi regulacija Trboveljščice, s čimer bi se pridobil prostor za izgradnjo dveh nadaljnjih stolpičev, ne da bi bilo potrebno rušenje starih stanovanjskih h3.
Na tem področja naj bi se odprlo gradbišče za zidavo 2 stolpnic in zveznega trakta na stavbo K-4 ob Rudarski cesti. Začelo naj bi se z zidavo 1. stolpnice tipa Hartman. V letu 1961 bi bilo zaradi tega treba zagotoviti streho za stanovalce dveh individualnih hii, kar bi omogočilo dograditev 2. stolpnice in servisnega trakta v letu 1962. Izgradnja naselja Kešetovo bi bila nato zaključena z izgradnjo dveh nadaljnjih stolpnic tipa Hartman, kar pa terja odstranitev dveh nadaljnjih individualnih kil.
Tako bi na tem terena pridobili letos 45 novih stanovanj, v letu 1962 pa v stolpnicah 4U in v stolpičih 40 stanovanj.
DRUGI DEL NAČRTA ZAJEMA RUDARSKO CESTO z izgradnjo prizidka k stanovanjskem« bloku Elektrarne, kar bi dalo skopaj 6 stanovanj in stanovanje za hilnika.
TRETJI DEL NAČRTA OBSEGA OBMOČJE TRŽNICE. — Ta terja v prvi vrsti regulacijo Trboveljlčice južno od tržnice, kar bi omogočilo izgradnjo poslovnega stanovanjskega Moka, s čimer bi
čijč z lokacijo ob novi zvezni cesti Solter-jeva kolonija — Uprava rvdnlka. V teh blokih bi pridobili 72 stanovanj. Zazidava dveh teh blokov bi pa terjala porulenje stare stanovanjske hile zadaj za upravnim poslopjem RTH.
SESTI DEL NAČRTA pa predvideva, da se v letu 1962 odpre gradišče na Zajčevem hribo, za katerega IB Trbovlje že pripravlja načrte. Ta načrt bi dal nadaljnjih 400 stanovanj. — To delovišče bi omogočilo gradnjo po sodobnih principih in uredi-t„,. -—	(vodstvo organizacije, grad-
bišča, montažno gradnjo, skupno toplarno, garaže itd.).
Nakazani obsežni načrt potrjuje uvodne ugotovitve, namreč nujnost, da v Trbovljah začnemo najprej z določeno lokacijo novih stanovanjskih hB m s skupno gradnjo pod okriljem občinskega stanovanjskega sklada za zidanje hil. To bo omogočilo racionalno izkoriščanje sredstev ter koncentracijo gradbilč.
Državljani naj izrečejo svoje mnenje in prinesejo pametne, koristne predloge. Za to jim bo hvaležna vsa javnost. T.
konstrukcija rudniške separacije v Zagorju z vsemi pomožnimi objekti, rekonstrukcija tovarne »-Keramika-« na Izlakah, izgradnja objekta za izdelavo hidriranega apna pri Industriji gradbenega materiala v Zagorju, gradnja plavalnega bazena v Potoški vasi, nadalje gradnja osemletke v Zagorju s telovadnico. Razen tega je gradbeno podjetje sezidalo še Širi stanovanjske objekte s 104 stanovanji, samopostrežne trgovine, od teh eno v Zagorju in eno v Kisovcu. Skupna realizacija na teh objektih je znašala 345 milijonov din.
Gradbeno podjetje Zagorje še ne obstaja dolgo, komaj tri leta, vendar dejavnost v njem narašča iz leta v leto. V letu 1958 je podjetje napravilo 198 milijonov din realizacije, v L1959 je imelo že 246 milijonov din bruto dohodkov, lansko leto je pa podjetje realiziralo 345 milijonov din.
Vzporedno s porastom realizacije je pa gradbeno podjetje povečalo tudi vrednost svojih osnovnih sredstev. Ko se je podjetje ustanovilo pred jtremi leti, mu je dal Rudnik Zagorje na razpolago osnovna sredstva in mehanizacijo. Od ustanovitve pa do danes je kolekitv gradbenega podjetja s svojim delom ustvaril tolikšna
Jejo vprašanje urbanistične ure-'.pridobili: poslom! lok»l u podietj. .Meritve kraja, ki je v manjši meri !•<>«, podjetje .Vitamink««, za podjetje havezana tudi na porušitev OZiro- ' .Železnina., poalorne proatort za mladht-
u>a odstranitev nekaterih manjših lr> starejših hiš. Druga značilnost le, da načrti dajejo v pretežni 'beri prednost gradnji blokov in ®lanovanjskih stolpičev, ki površinsko zahtevajo manjše gradbene Moskve, nudijo pa večje število stanovanj. Ta način zidanja sta-lovanjskih hiš pocenjuje, kot že M"ej omenjeno, pripadajočo iz-štednjo komunalnih naprav.
Kakšni so gradbeni načrti
ZA LETO 1961 IN 19621
b« bi občane pobi [ / c seznanili • pred-'‘denim programom gradenj stanovanj Dbovljah v letih 1961 in 1962, ki ga je Odpravil IB Trbovlje, prinaiamo nekaj
ako knjižnico in za podjetje Efektno — Trbovlje. Spored n« bi ne nekem konce trakta itala po en S-nedatropni stanovanjski stolpič z 38 stanovanji.
ČETRTI DEL NAČRTA ZAJEMA GRADBIŠČA NA PARTIZANSKI CESTL — Na tem področju je predvidena izgradnja stanovanjskega bloka za 40 strank. Za hilami It. 14 do 28 bi pa lahko sezidali 8 stolpičev tipa Hartman ati Šorli, ker bi dalo 80 nadaljnjih stanovanj.
PETI DEL NAČRTA ZAKLJUČNO UREJA TRG REVOLUCIJE. — Ta nnčrt predvideva izgradnjo depandanse restavracije a tujskimi sobami. Vzporedno t tem ae odpira možnost dozidav« stanovanj k bloku H. 24. Uimtrja tudi nadaljnjo gradnjo 6 atanovanjskih blokov tipa Zopen-
Gradnja stanovanjskih stolpičev v
Trbovljah, ki jih gradi Splo
Trbovlje — v ospredja K-4
gradbeno podjetje »Zasavje« -
Pozdravi iz Melbourna
Iz Melbourna v Avstraliji je Za- | nimajo za savski tednik prejel dopis, v katerem ae podpisani zahvaljujejo, da redno prejemajo naš revirski list.
— Z veseljem preberemo vse od prve do zadnje strani — nam pišejo iz Avstralije. Ostali kolegi, ki »o skupno z menoj, se zelo za-
Ob praznovanju letošnjega praznika dela,
1. maja, ki ga praznujemo v jubilejnem letu 20-letnice revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov čestitajo vsem delovnim ljudem
Delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Zagorie
Rudniški komite ZKS Zagorje
Sindikalna podružnica rudarjev Zagorie
Na| živi praznik dela, 1. mali
politične
odnose, za rast socializma v Jugoslaviji, tretji zopet radi prebirajo roman, posebno se pa zanimajo za športne dogodke. Zelo nas je presenetilo in nas veseli, da si je nadol dres državnega prvaka v mladinskem peteroboju Aloj* Vajdič. Naši odlični trojici v smučanju, AČkunu, Dolancu in Strgar-šku kar zavidamo. Vsem čestitamo in jim želimo, da bodo letos dosegali kar najboljše uspehe ter častno zastopali svoja društva v borbi za najboljša mesta.
Naša želja mladih Slovencev v Melbournu je, da napišete te vrstice v Zasavski tednik, da nam
Seminar za funkcionarje LMS v Hrastniku
Občinski komite mladinske organizacije v Hrastniku pripravlja enodnevni seminar za vse člane občinskega komiteja LMS, nadalje za predsednike in sekretarje mladinskih aktivov. Udeleženci, ki jih bo 70, se bodo seznanili z nalogami, ki čakajo mladino v letu 1961, razpravljali bodo tudi o perspektivnem planu občine Hrastnik in še drugih vprašanjih, da bo lahko po njih usmerjali svoje delo.
Seminar bo 9. maja v Taborniškem domu v Hrastniku.
omogočite, da našim staršem In prijateljem v Zasavju dokažemo, da se tudi na drugi strani sveta prav radi spominjamo naših lepih slovenskih krajev, mest in gozdov ter ždimo vsi, da Ge še snidemo v naši lepi domovini. Zatorej še enkrat kličemo našim mladim:
- BOLJŠA JE DOMAČA GRUDA KOT NA TUJEM ZLATA RUDA!
Vašemu uredništvu želimo veliko uspeha v letu 1961 ter mnogo naročnikov.
Prav lepe pozdrave vsem Za-savčanom lz Melbourna!
Podpisani: Viliam Matjašič Iz Brežic; Emil Logondar iz Trbovelj; Franc Cestnik iz Trbovelj Karel Vogrinc iz Maribora; Bob Sočič iz Murske Sobote; Marijan Strajner z ženo iz Ljubljane ter Matija Cestnik iz Trbovelj.
sredstva, da je mehanizacijo povečal po vrednosti za 100'%.
Primerjajoč to podjetje z ostalimi gradbenimi podjetji, je stanje v njem zadovoljivo, Tteo skrb so v njem posvečali cenam gradbenih uslug, ki so med najnižjS-mi. Kolektiv podjetja se je v svojem delu zavedal, da njegovi Izdelki višajo družbeni standard prebivalstva in delovnih ljiufi r občini, zlasti z gradnjo novih stanovanj. Sam tempo gradenj bi pa podjetje lahko še znatno pospešilo, če bi bRi vsi v komuni zainteresirani na stvari in bOi popravljeni sodelovati — tako so pa glavna ovira hitrejšega tempa dela finančna sredstva. Investitorji vse preveč radi plačujejo izvršena dela z znatnimi zamudami. Tako je na primer samo investitor Občinski ljudski odbor Zagorje podjetju dolžan 13 mfilijonov din, ostali pa manjše zneske. Med najboljše plačnike je šteti totaar-no »Keramika« na Izlakah.
Vso skrb posveča podjetje tudi temu, da svoja dela še v večji meri mehanizira. Marsikdo se rad spotakne ob mehanizacijo na gradbiščih, ne vpraša pa po vzrokih in posledicah. Daši podjetje uspešno deluje, bi bilo potrebno, da se ostali zanimajo zanj In da se mlademu, razvijajočemu podjetju nudi pomoč v tej ali oni obliki.
Letošnje leto stoji gradbeno podjetje spet pred važnimi nalogami, namreč pred gradnjo novih objektov. Tako mora dograditi zagorsko rudniško separacijo, nadalje tovarno »Keramiko«, zgraditi 64 novih stanovanj, nadaljevati dela pri gradnji nove osemletke v Zagorju in samopostrežnih trgovinah. Pričelo bo z gradnjo 32-stanovanjskega bloka za Rudnik Zagorje, 12-stanovanjskega bloka za podjetje Elektro- Trbovlje z lokali, z enim objektom v Ljubljani, nadaljevalo bo pa dela v stolpnici.
Skupna vrednost letošnjih del je preračunana na približno 400 milijonov din. Povečati obratna sredstva in si poskrbeti še več nove mehanizacije, bo tudi letos ena od osnovnih nalog v podjetju. Druga naloga, ki stoji pred celotnim kolektivom gradbenega podjetja, je pa, da bo le-to skušalo ostati pri dosedanjih cenah svojih uslug, kljub razlikam v vrednosti gradbenega materiala.
V sklopu Gradbenega podjetja Zagorje pa delujejo tudi stranski obrati, ki s svojim delom dosti pripomorejo k uspehom celotnega kolektiva. 2e obstoječi obrat je cementni obrat, nadalje obrat za proizvodnjo zidakov, ki je samo lani napravil 4 in pol milijona kosov opeke. Instalacijski obrat za vodovod in remonte strojev bo treba še Izboljšati in povečati. Z ustanovitvijo še mizarskega obrata in centralne betonarne za vse objekte, ki se grade v Zagorju, bo pa delo še hitreje in bolje napredovalo.
Perspektive podjetja so jasne ter bo kolektiv lahko uspešno reševal svoje naloge, če bo delal po smernicah programa, ki si jih je zadal na zadnji konferenci Zveze komunistov v podjetju.
PROSTOVOLJNO »ELO
Na pobudo sekdje za komunalno dejavnost pri krajevni organizaciji SZDL Krnice — Kovk so organizirali prostovoljno delo za popravilo starega vodovoda. Delo je bilo kmalu opravljeno. Pomoč so dobili tudi od ObLO, ki jim je pomagal pri nakupu, 60 m novih cevi.
Sedaj pripravljajo akcijo za zgraditev ceste v Pod krnicah, ki Jo bodo gradili največ s prostovoljnim delom.
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE
Občinski l judski odbor Trbovlje bo Imel sejo obeh zborov v petek, dne 28. aprila 1961 ob 8. uri, v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora.
Na seji bo obravnaval sestavo šolskih odborov, ustanovitev osnovne šole Tončke Čečeve, ustanovitev Srednje tehniške šole, ustanovitev zavoda za prosvetno-pedagoško službo in določil šolske okoliše ter imenoval člane šolskih odborov posameznih šol.
Sklepal bo o najetju posojila za dograditev osnovne šole Tončke Čečeve In Blagovnice. Nadalje bo sklepal o posojilih gospodarskim organizacijam in prevzemu poroštev za posojila, ki jih najemajo gospodarske organizacije, bodisi iz občinskega družbenega ali splošnega Investicijskega sklada. Odločal bo o razširitvi gospodarske dejavnosti Avtoprevozniškega podjetja In »Elektro — Standarda«, ki se preimenuje v Elektrolivarsko industrijo Trbovlje, na kratko »ELIT«.
Kljub letošnjemu povišanemu planu, ki je za 11 odstotkov večji kot lanski, se proizvodnja v SIT veča. To ni samo zasluga vodstva podjetja in kolektiva, temveč ravno tako zasluga vseh političnih organizacij tovarne, kot tovarniški komite ZK, sindikalna podružnica, pa tudi delavski svet in upravni odbor podjetja. V tovarni so uvedli nagrajevanje po ekonomskih enotah, izboljšali sortiment proizvodnje, znižali število nadur, pravočasno se podjetje oskrbuje s potrebnim materialom in tudi delo v pripravi poteka hitreje. Dinamično povezovanje proizvodnega procesa ter boljše izkoriščanje proizvodnje so rodili povečanje produkcije in z njo povečanje dohodka. Tako so v tovarni že lansko leto tudi sortiment proizvodnje po prodajni ceni izboljšali v korist serijske produkcije. — Uspehi kolektiva Strojne tovarne Trbovlje so tu • o čemer nam priča prekoračenje proizvodnega plana za prvo tromesečje za 10,6 odstotka, in to navzlic povečanemu proizvodnemu načrtu za letošnje leto. — O vsem tem in o bodočih nalogah podjetja in kolektiva so podrobno razpravljali na tovarniški konferenci sindikalne podružnice, tovarniškega komiteja ZK in še na drugih sestankih, kot na primer na sejah delavskega sveta, upravnega odbora podjetja ter na proizvodnih konferencah in dragih sestankih.
za korak pred drugimi gospodarskimi organizacijami v trboveljski dolini. Kljub temu pa vendar pravijo, da se še vedno pojavljajo zastoji v delovnem procesu in da bi se dalo napraviti dokaj več, če bi ta proces potekal nemoteno. Kajti dostikrat se delo »zatakne« pri rečeh, ki sploh ne bi smele biti problem. Mnogo se je izboljšalo na tem področju, toda treba bo napraviti še marsikaj. Pokre-niti bo treba vse potrebno, da člani dopolnijo svoje strokovno znanje, da se jim izobraževanje omogoči še v večji meri kot doslej. Volji po izobraževanju se pa morajo podrediti vsi vodilni ljudje hote ali nehote, ker drugače bodo izobrazbe željni kadri le-te prerastli in tudi kolektivi posameznih ekonomskih enot ne bodo hoteli imeti nesposobnih ljudi, da jih vodijo.
Z decentralizacijo v upravljanje
V pogojih delavskega samoupravljanja in potrebi po širši decentralizaciji uprave, ki v celoti združuje proizvajalca in upravljavca, ki neposredno soodloča v proizvajalnem procesu, po-
V Strojni tovarni je prav veselje deiaM v tako ■rejenem
Delovni pogoji in organizacija dela
Med kolektivom Strojne tovarne Trbovlje so izvršili anketo, ki je zajemalo več vprašanj, med njimi tudi delovne pogoje hi organizacijo dela. — Naši delovni pogoji so eden izmed bistvenih faktorjev, ki naj ustvarjajo pravilen odnos članov kolektiva do dela, in ti pogoji » zelo ugodni, kajti v tovarni je zolo malo delavcev, ki svojega dela nimajo radi. Analiza pa je pokazala, da je v STT kljub ugodnim delovnim pogojem precej takih, ki menijo, da so na svojem delovnem mestu izpostavljeni težjim nezgodam. — Občutek nevarnosti pri delu pa izvira do neke mere tudi iz nezadostne strokovno usposobljenosti zaposlenih, zaradi česar uprava podjetja teži za tem, da se čim več članov kolektiva strokovno Izobražuje in irpopolnl. Po planu zn lotoSnte leto *» ho Izobraževalo
v ljubljanskem okraju doseglo
največ uspehov. V letu 1960 so se v tovarni zmanjšale nezgod« v primerjavi z letom 1959, in to kljub 4-odstotnemu povečanju tovarniškega staleža. Tako so se nezgode v obratu zmanjšale za 14 odstotkov, število nezgod na poti na ddo ln z njega pa za 21 odstotkov. Uspehi, doseženi pri hi-giensko-tehnični zaščiti, so eno vprašanje, na drugi strani p« Je ugotovljeno, da vlada prt delavcih v precejšnji meri še občutek nevarnosti pri delu navzlic relativno dobri strokovni oopoecfcljo-noerti zaposlenih in kljub številnim pripomočkom za zaičMo delavca pri delu. Zato bo ena Izmed slat>l organov STT, da bodo delavci dobili pri delu večji občutek varnosti, s čimer bodo seveda doseženi tudi boljši reeul-tati v proizvodnji.
Domače stojke, pripravljene za odprav«
v tovarni 90 odstotkov vseh zaposlenih.
Htgienako-tehničrva služba v tovarni se je znatno izboljšala, kar potacaj« tudi nagrada Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
ki jo na področju UTi
Poseben problem j« organizacija delo v podjetju. Po eni strani sc ugotavlja, da je organizacija dela utrjena, da večina delavcev postna tvoj« delovne dolžnosti, da Imajo delavci osoje delo radi ki da je organizacija deta v tovorni
staja še vprašanje zelo važno. Vsi so upravljavci In hkrati tudi proizvajalci. Z vedno večjo mehanizacijo dela, ki se ovaja v STT, I«
tudi avtomatizacijo se razmerje med umskim in fizičnim delom vedno bolj zožuje, ta razlika med enim in drugim postaja vedno manjša — saj mora v današnjih pogojih dela v STT Mti tako imenovani fizični delavce vedno bolj strokovno In splošno Izobražen, da lahko opravlja komplicirane posle v svojem delu.
Z nadaljnjo decentralizacijo samoupravljanja in ■ krepitvijo medsebojnih odnosov v kolektiva Strojne tovarne pa postaja tudi vloga tehničnega aparata popolnoma dtngačna kot nekoč. Nov sistem notranje delitve dela osebnih dohodkov in podobno, ko proizvajalci v e kor-aiski enoti neposredno sami odločajo o dela šn deHtvI dohodkov, postavlja strokovnjake v popolnoma drugačen položaj In Jih hkrati vzpodbuja k čhnvočji skrbi za boljšo organizacijo proizvodnje, za čim cenejše delo in za zniževanje proizvodnih stroškov. Voe to je neposredno povezano s vsemi udeleženci proizvodnega procesa.
Nagrajevanje In napredovanje
Vprtianj« aagrajevMij« in napredovtnja so r STT posvetili vso pozornost. Orgi-ni/acija ekonomskih enot j« v celoti Izpe-Ijana. V podjetju »o napravili pravilnik«, ki slone na princip« nova ustvarjalne vrednosti, optimalna objektivnosti, optimalna proizvodnosti in kompleksnosti, tako da aa cel alatem postavlja v tri razmerja! družbena akupnoat in podjetje — podjetja I« ekonomske enote —s ekonomska enota in neposredni proizvajalec.
Glede formiranja osebnih dohodkov ja podjetje razdeljeno na tri osnovne grupe« v I. grupo — osnovna proizvodnja — »pa-dajo ekonomske enote, e katerih M 4a
njihov učinek meriti na osnovi izvrženega plana proizvodnje v normalnih urah; v II. grupo spadata priprava dela in pomožna dejavnost; semkaj sc Itejejo ekonomske enote, ki lahko neposredno vplivajo na finalizacijo proizvodnje; v III. grupo pa spadajo ekonomske enote ostale dejavnosti, ki s svojim delom vplivajo na prvi dve grupi ter se zato njihov učinek meri na podlagi realizirane proizvodnje, namreč na osnovi izdanih faktur.
Vse 3 osnovne grupe so pravzaprav medsebojno povezane, zato bo tudi vsaka izmed njih težila za tem, da doseže čim-večji učinek. S tem v zvezi se ustvarja za posamezno grupo oziroma njeno skupino čimvečji dohodek.
Dohodki v Strojni tovarni Trbovlje so znatno porastli. Spisek ljudi o mesečnih dohodkih nam kaže, da je bilo leta 1959 še 92 ljudi plačano s povprečno mesečno plačo do 10.000 din, medtem ko v 1. 1960 ni bil nihče več. Najbolj se je povečal procent tistih, ki so plačani s povprečno plačo 20 do 30.000 din, in sicer kar za 73 %.
Dopolnilno
izobraževanje je važno
Za izboljšanje osebnih prejemkov delavcev v STT je pa važnega pomena njihova dopolnilna izobrazba in merjenje njihovega
dela po nepoanednem učinku. — Celotni dohodek podjetja je bil v primerjavi z letom 1959 lannko leto za 21,9 odstotka večji, dohodek po za 30,2 odstotka. K povečanju dohodka je pripomoglo predvsem to, da sc jo v tovarni razmerje med serijsko in individualno proizvodnjo izboljšalo v prid šari jake produkcije. Produktivnost po proizvodni oend se je Uidi povečala za 23,4 odoteška, čeprav je tehnična opremljenost tovarne v primerjavi s povprečkom strojegradnje v državi za 21,9 od-stodeov slabša.
Prav razveseljiva je ugotovitev, da ustvarjeni dohodek na zaposlenega iz leta v leto narašča. Tako je v letu 1960 v primerjavi z letom 1958 naraste! za 66 odstotkov, v istem obdobju je pa porastel čisti dohodek na 1 zaposlenega za 71 odstotkov, povprečni osebni dohodki za 58 odstotkov — indeks poslovanja oziroma rentabilnost se je povečala od 21,5 odstotka v letu 1958 na 37,8 odstotka v letu 1960.
Sam sistem in organizacija izobraževanja v podjetju sta dobro izvedena. Skoro večina zaposlenih se na en ali drug način izobražuje in izpopolnjuje ovoje strokovno znanje. Oddelek za izobraževanje v tovarni nudi ljudem za to vso pomoč. V letu 1960 se je v podjetju izobraževalo 197 ljudi ali ena četrtina vseh zaposlenih.
Člani kolektiva kažejo velik interes za dopolnilno izobraževanje, ker se zavedajo, da se jim bo osebni dohodek z njim večal, ker bodo za uspešnejše in kvalitetno delo pri delitvi osebnih dohodkov deležni večjih osebnih dohodkov.
Delavsko upravljanje v tovarni
Sodelovanje kolektiva in možnost razpravljanja o vseh važnih In odločilnih problemih, preden o njih sklepajo organi delavskega samoupravljanja, je eden od najpomembnejših In daljnosežnih faktorjev v oblikovanju notranjega 4'vljeoja v podjetju. Možnost sodelovanja pri upravljanju vpliva na boljši odnos do dela, na ugodnejšo presojo gospodarjenj* In vodenja podjetja, zato je delo organov delavskega samoupravljanja edem izmed odločilnih čihi-teflev pri oblikovanju vzdušja v podjetju.
Anketa, ki je bila sprožena med člani kolektiva, je pokazala, dn večina od njih *e,’o pozitivno ocenjuje UvJo samoupravnih organov v podjetju. Razveseljivo je zlasti to, da Je večina kolektiva prepričala, da je delavski »vet tisti organ, ki v podjetju načelno odloča o gospodarjenju In o nadaljnjem razvoju tovarne.
Spremembe v našem gospodarskem sistemu bodo omogočile, da se bo delavsko samoupravljanje še bolj utrdilo in približalo neposrednim proizvajalcem. — Zaradi sprememb v gospodarskem sistemu ln zaradi organizacijskih sprememb, ki so nastale v podjetju preteklo leto z uvedbo ekonomskih enot, nastaja nujna potrebo, da v tovarni preidejo na Izvolitev organov delavskega samoupravljanja po ekonomski h enotah. Omogočeno naj bi bilo slehernemu dam ekonomske enote, da neposredno kot enakopraven član sodeluje pri odločanju o bistvenih vprašanjih, ki se tičejo njega In dejavnosti njegove ožje
okolice, to je ekonomske enote. Zbori ekonomskih enot bodo Imeli svoje poslovnike v okviru pooblastil, ki Jih bo nanje prinesel centralni delavski svet iz svoje pristojnosti. S tako obliko, kot so zbori ekonomskih enot, bo zajamčeno vsem članom kolektiva, da bodo pri odločanja sodelovali neposredno.
Novo formiranje organov delavskega samoupravljanja po ekonomskih enotah naj bi se izvedlo že v prvi polovici letošnjega leta, kar je potrebno že zaradi tega, da bodo ti organi lahko sprejemali svoje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov po ustvarjenem učinku ekonomske enote.
Ostali problemi v kolektivu STT
Skrb za člane kolektiva, reševanje hovih problemov in nudenje pomoči itO-jim članom — to je bila stalna skrb sindikalne organizacije in vseh organov 9 podjetju ter bo to tudi ▼ bodoče njihov* glavna naloga.
Ravno na tem področju so bdi v tovarni doseženi zadorofjivi rezuftatL V podjetju se je ua predlog sindfhatne podružnice organizirala kadrovsko-eocaalo* služba, ki x uspehom deluje. Zelo skuti* j« la vedno etaoovanjebo vprašanje. Navili* dograditvi 106 stanovanj v Kovinarske* naselja v Zg. Trbovljah je to vpralanje postalo zopet zelo pereče, zlasti Se gUd* na rekonstrukcijo tsr razširitev tovarne.
Danes js potrebno 127 nadaljnjih stanovanj. V tem pogledu bo najbolje, da •• organizira posebna hranilna služba ra n*' plačila novih stanovanj in za zagotovite* potrebnih kreditov za gradnjo stanovanj*
Glede cenenaga »n zdravega letnega oddiha članov kolektiva so v STT d©*egl‘ v zadnjih letih Upe uspehe. Tako je M' mo lansko leto letovalo v počitniškem t®' mu tovarne v Crikveoici preko 300 Člano* kolektiva s svojimi družinskimi čUi^» skupno 622 oseh. V drugih letoviških kr*' jih je pa preživelo svoj letni dopust 70 členov kolektive, z družinskimi čl**‘ skupej 114 ljudi. To je lep uspeh. T«Ž‘l* bo treba z^ tem, da bodo vsi člani ko* lektiva izkoristili svoj dopust za oddih* Letos so pričeli z gradnjo prvega stan** vanjrkega paviljona v Crikveoici s 40 ftilči.
Nadaljnja velika pridobitev tovarne f zadnjem času je bila tudi otvoritev obr*f' ne ambulante, ki posluje od 1. januari1 196! dalje. Prvi rezultati so vidni tuJi t* ne področju preventivnega zdravstva* ^ obratni ambulanti podjetja bodo uredd le zobno ordinacijo ter popoldansko ničarsko službo za nudenje prve po*0* in patronažno službo.
Prav tako bo ena Izmed važnih v podjetju ureditev prostorov za 4*!^*)* toplega obroka Članom kolektiva, sedaj s« lahko nudi v tovarniškem samo mrzla malica.
Kolektiv Strojne tovarne v JV bodi čaka mimo vsega velika naloga v letoi>,f,,, letu — treh«* bo krepko poprijeti za xa dosegi) povečanega proizvodnega V bodočih letih pa stoji pred ko!«*1' VOH povečanje in rekonstrukcija tov**1’*' kar bo terjalo še obilo naporov od **c
Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije v jubilejnem letu praznovanja 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov pošilja iskrene čestitke za letošnji praznik dela, 1. maj, delovni kolektiv, upravni odbor, delavski svet, tovarniški komite ZK, upravni odbor sindikalne podružnice, gasilsko društvo, mladinski komite in odbor Ljudske tehnike
Naj živi 1. maj - praznik dela!
Strojine
tovarne
Trbovlfe
Reportaža iz Strojne tovarne Trbovlje
Zi mtii priMiii i Itliiiju lili
PERSPEKTIVE IZDELKOV ELEKTRIČNE VARNOSTNE OPREME ZA RUDNIKE Z ZAPLINJENIMI JAMAMI, ZA NAFTNO IN KEMIČNO INDUSTRIJO NA OBRATU »VARNOST« V ZAGORJU
Prva etapa je končana
Nagel razvoj jugoslovanske industrije je vzporedno' zahteval tudi večjo proizvodnjo premoga in seveda tudi večjo storilnost. — Strojno opremo za rudarstvo izdeluje zelo kvalitetno Strojna tovarna v Trbovljah — električno varnostno opremo za rudarstvo, 2a naftno in kemično industrijo Pa izdelujemo na obratu »Varnost« v Zagorju. Ce hočemo, da povečajo proizvodnjo in dvignemo storilnost v naših rudnikih, je pa Pted drugim nujno potrebno, da Paše jame čimbolj elektrificira-P10, da ustvarimo pogoje za uvedbo mehanizacije in v določeni meri tudi avtomatizacije. Stroji Pa stisnjeni zrak v jami se vse a°lj umikajo električnim strojem, *d imajo večjo storilnost in so v obratovanju približno osemkrat tenejši kot stroji na stisnjen zrak.
Za elektrifikacijo jam je pa potrebno izdelati predvsem stroje in aparate, ki bodo v prvi vrsti nudili jamstvo za zaščito človeka in ra varno obratovanje. Na drugi strani je pa treba z njimi doseči večjo storilnost. Do ustanovitve obrata »Varnost« v Zagorju smo Vso električno varnostno opremo ra potrebe rudarstva, naftne in kemične industrije uvažali. V letu !958 je obrat »Varnost« pričel samostojno poslovati. Od njegove Ustanovitve smo do danes v njem usvojili izdelavo naslednjih predmetov:
1.	električno varnostno svetilko 8 polnilno napravo. Svetilk smo doslej prodali 11.000 v vrednosti 115 milijonov din. Letošnje leto bomo to svetilko še izboljšali. Va-Pjo bomo vgradili akumulator, za katerega nam tovarna nudi 3-let-«o garancijo. S tem bomo svetilko Sede na sedanjo akumulatorsko baterijo znatno izboljšali in smo Prepričani, da bomo s svetilkami Vse naše kupce zadovoljili,
2.	električne cevne ventilatorje, Premera 300, 400 in 600 mm. Kapaciteta posameznih tip je naslednja: ventilator 300 mm preme-ra ima 60 kub. metrov zračnega Pretoka na minuto; ventilator s *K)mm premera ima 120 kubičnih metrov pretoka na minuto; Ventilator s 600 mm premera ima Pa 250 kub. metrov zračnega prečka na minuto. — Ventilatorje spio izboljšali in bomo še letošnje leto začeli izdelovati dvostopenjska ventilatorje premera 300 in ^0 mm. Prototipa navedenih ventilatorjev sta že zagotovljena — Prav tako smo opravili na njih v*e potrebne meritve. Dvostopenjski ventilator premera 300 mm daje kapaciteto enostopenjskega Ventilatorja s 400 mm premera. -^ izdelavo teh izboljšanih venti-latorjev bomo proizvajalcem premoga omogočili znatno hitrejše Prezračenjc delovišč. — Ventilatorjev smo do sedaj izdelali 715 v skupni vrednosti 105 milijonov din.
2. osvojili smo izdelavo kontak-!°rjev, ki služijo za pogon motorjev s pomočjo daljinskega vklap-ianja. Kontaktorji r.o grajeni za l°lcove jakosti 10, 35, 63 ‘in 125 dPiperov in za napetost 500 vol-
tov in 60 period. — Teh smo doslej izdelali 810 v skupni vrednosti 135,600.000 din.
4.	elektromotorje, in sicer moči od 0,5 do 11 kW. Program osvajanja izdelave elektromotorjev imamo v načrtu do 40 kW ter bodo motorji za to moč kupcem na razpolago že letošnje leto. — Motorji so asinhronski, kratkostični in zgrajeni za napetost 500 voltov in 50 period. — Elektromotorjev smo prodali 160 v vrednosti 28 milijonov din.
5.	v kooperaciji s tovarno TELA izdelujemo rudniški kontrolnik izolacije, ki v omrežju kaže izolacijsko stanje kablov. Prirejen je za nastavitve 3, 5, e k ohmov.
6.	nihalno tipkalo za daljinsko upravljanje stikal je prirejeno za napetost do 500 voltov in 50 period ter za izklopno moč 600 VA. Ce pri tipkalu obrnemo krmilno gred, služi kot ampersko'' stikalo.
7.	električni vrtalni stroj z visokofrekvenčnim pretvornikom za izvrtine v slojih premoga. Prototip je bil preizkušen v jami zagorskega rudnika in smo z njim dosegli lep uspeh v primerjavi z. vrtalnim strojem na komprimiran zrak. Električni vrtalni stroj našega izdelka je porabil samo 30 % časa za napravo enakega števila iz vrtin v enakem sloju kot vrtalni stroj na stisnjen zrak. — Z uporabo električnega vrtalnega stroja izdelka obrata »Varnost« se bo storilnost v pridobivanju premoga znatno povečala. Posebno bodo pa zadovoljni rudarji, ker je stroj težak 12,5 kg.
8.	zelo kvalitetne so signalne naprave, zvonci in hupe, vse Sb izvedbe.
9.	letošnje leto bomo kupce prijetno presenetili, ker si bodo v drugi polovici leta lahko pri nas
ogledali ali kupili suhi transformator s silikonsko izolacijo za 150, 200 in 315 KVA. Prepričani smo, da bomo s tem izdelkom pomagali premogovnikom rešiti težak problem.
Vsi zgoraj navedeni izdelki so v Sb in Se izvedbi. Ti izdelki so zelo zahtevni v obdelavi, ker so plinovarni. Glede na inozemske cene so izdelki obrata »Varnost« v povprečju za 20 % cenejši. — Po ugotavljanju potreb na jugoslovanskem tržišču bo moral obrat »Varnost« v letu 1965 doseči vrednost svoje proizvodnje v znesku 1 milijarde 634 milijonov din. — Perspektivni razvoj premogovne, naftne in kemične industrije v Jugoslaviji nakazuje dober plasma teh izdelkov na domačem tržišču. — Prepričani smo, da si bodo naši izdelki utrli pot na vsa področja, kjer obstaja nevarnost za vžig kakršne koli vnetljive snovi.
Kolektiv obrata »Varnost« 6i prizadeva, da bi se njegovi izdelki plasirali tudi na inozemskih tržiščih, saj po kvaliteti ne zaostajajo za inozemskimi. Za plasma izdelkov na inozemsko tržišče je podjetje poverilo ustanovo »RUDIS« v Trbovljah s polnim zaupanjem, da bodo predstavniki te ustanove izpolnili naše pričakovanje v polni meri.
Lepih perspektiv odjema navedenih izdelkov se člani kolektiva »Varnost« dobro zavedajo, saj so ob prizadevanju vseh dosegli velike uspehe. Vseh teh nalog, ki stoje pred mladim kolektivom »Varnosti« pa ne bomo zmogli, ako zh povečano proizvodnjo ne bodo pravočasno preskrbljeni novi obdelovalni stroji ter zgrajeni potrebni delovni prostori. Investicijski program prve etape je izdelan in so v njem predvideni samo obdelovalni stroji za povečano proizvodnjo. Del teh strojev bomo lahko vgradili v obstoječe prostore, ne bo pa mogoče vgraditi vseh. Investicijski program druge etape je v izdelavi pri Industrijskem biroju v Ljubljani.
Pri celotni perspektivi obrata, ki bo verjetno kmalu samostojno podjetje, pa ne smemo izgubiti iz oči, da je treba z izgradnjo tovarne misliti tudi na zidanje stanovanj. Mlada tovarna bo potrebovala precejšnje število dobrega strokovnega kadra — brez izgradnje stanovanj pa ne bo mogoče dopolniti in dovršiti tovarne.
Prepričani smo, da se organi samoupravljanja, delavski svet in upravni odbor, v tem obratu vse resnosti svoje naloge v polhi meri zavedajo in da bodo pričakovanje pred kolektivom in družbo popolnoma opravičili. Otmar Pečar
Stanovanjski objekti v Zagorju «
Akcije v tednu počitniške zveze Jugoslavije
Družina Počitniške zveze na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah je sestavila za teden Počitniške zveze poseben program.
Tovariš prof. Simončič je ferial-eem pripovedoval o kulturnih, zgodovinskih in naravnih lepotah krajev v Dalmaciji, Cmi gori in Srbija, ki so jih obiskali lanskoletni maturanti šole. Pripovedovanje je spremljal s kolekcijo razglednic *in fotografij teh krajev.
Tovariš Strgaršek je pa pripovedoval o seminarskem potovanju po Jugoslaviji, ki ga je lansko leto priredil okrajni odbor Počitniške zveze iz Ljubljane. Na takšnih potovanjih si mlad človek krepi tovarištvo, iskrenost in ljubezen do bližnjega ter spozna kraje in mesta, kjer se je prelivala kri bratov za svobodo domovine.
V tem tednu so zaključili dvo-
Pevske reviie v Zasavju
Na sektorski reviji Zasavja v Litiji v nedeljo, 7. maja, bodo nastopili pevski zbori iz občin: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija ih Moste. Iz vsake občine-bosta nastopila po dva mladinska oziroma pionirska zbora. Od teh so najboljši nastopili v Celju.
Prva občinska revija je bila 2. t. m. v Delavskem domu v Trbovljah. Naslednjo nedeljo je bila revija mladih pevcev v Polju. Nova občina Moste ima toliko zborov, da je morala revijo razdeliti na dva dela. V nedeljo, 9. t. m. je nastopilo 11 zborov v Polju, v nedeljo 16. aprila je pa bila revija še v Mostah.
Revija v Polju je prav lepo uspela. Nastopilo je skupaj preko 600 pevcev in pevk. Nazadnje je nastopilo s tremi množičnimi pesmimi vseh 600 pevcev in pevk ob I spremljavi mladinske godbe iz | Most. Res lep je bil pogled na vso i to množico prepevajoče mladine.
Sami prijetni mladi in nasmejani i *e8a leta.
di skupinske pesmi in so jo vsi poslušalci nagradili s ploskanjem.
V nedeljo je bila pevska revija razen v Mostah tudi v Hrastniku, dne 23. aprila bo v Šmartnem pri Litiji, 27. aprila v Zagorju ob Savi, v nedeljo, 7. maja bo pa sektorska pevska revija za Zasavje v Litiji.
M. V.
POKONGRESNA
KONFERENCA BO 8. JUNIJA
Na predlog izvršnega odbora obč. odbora SZDL Hrastnik so na plenumu sklenili, da bo pokon-gresna konferenca občinske organizacije SZDL Hrastnik 8. junija
mesečni seminar za vodiče izle^ tov, letovanj in potovanj, ki ga je vodil tov. Strgaršek. S tem so na šoli dobili nujno potrebni kader za vodstvo akcij.
Ob zaključku tedna Počitniške zveze so pa priredili izlet na Lisco. Izlet je bil prirejen v počastitev tedna Počitniške zveze ter za spoznavanje naše ožje domovine. Izlet je vodila ferialka Slavica Perc, ki je obiskovala seminar za vodiče izletov.
Udeleženci so bili zelo navdušeni nad tem izletom, zato so se domenili, da bodo v kratkem priredili izlet na Pohorje.
Jano . -v
f
Za prvomajske praznike na Izlake

Bliža se prvi maj
»Letos 1. maja. bo preteklo sedemdeset let, ko sem prvič praznoval L maj na Partizanskem vrbo. Lep spomladanski dan je bil tisto leto. Skupaj smo prišli štirje fantje in se dogovorili, da gremo za prvi maj na Planino. Zvedeli smo namreč, da so v Pariza 1890. leta sklenili, da se 1. maj praznuje kot delavski praznik,« tako nam je pred dnevi povedal stari rudarski veteran Avgust Tratnik v Trbovljah.
Na sliki je Avgust Tratnik, id bo letošnje poletje praznoval 90-letnico svojega življenja, letošnji prvi maj bo pa obhajal kar v dolini. Mož najraje pride v Delavski dom.
Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela
/. maj
Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah
obrazi — mladost, sama mladost je žarela, z odra.
Prav lepo je mladina zapela tu-
Na konferenci bo glavna tema razprave: »Komuna v novem gospodarskem sistemu«.
Občni zbor sindikata zagorskih rudarjev
V Delavskem domu v Zagorju je bil prejšnjo nedeljo občni zbor sindikalne podružnice pri Rudniku Zagorje. Preko 200 delegatov je sledilo razpravi o bodočih nalogah podružnice. Zlasti so govorili o delovnih razmerah rudarjev, o večji varnosti pri delu, o gradnji novih stanovanj in o pro-
MOZNOSTI
FORMIRANJA SKLADA
Na razširjeni seji izvršnega odbora obč. odbora SZDL Hrastnik so razpravljali o izvajanju zaključkov kongresa telesne kulture Slovenije. Dogovorili so se, da bo občinska zveza za telesno vzgojo organizirala širše posvetovanje' v Hrastniku in Radečah. Na posvetovanju o nadaljnjem razvoju telesne kulture v občini bodo govorili delegati kongresa.
Sprejeli so tudi predlog, da svet za telesno vzgojo pri ObLO prouči vprašanje materialnih in finančnih sredstev posameznih društev in prinese konkretne predloge za izboljšanje teh pogojev.
Svet naj tudi prouči vprašanje formiranja sklada za finansiranje ne seje bodo na ta dan tudi v Li-telesne vzgoje v občini.	I tiji, Zagorju ter Hrastniku.
iz vodnem planu rudnika. Med ostalimi so sprejeli tudi sklep, da čimprej začnejo z decentralizacijo samoupravljanja in izvolijo obratne delavske svete v posameznih ekonomskih enotah podjetja.
Petletni perspektivni plan bodo obravnavali
V drugi polovici meseca maja bodo v zagorski občini zbori volivcev. Na njih bodo obravnavali osnutek petletnega perspektivnega načrta. Sele po teh zborih bo o rijem razparvljal občinski ljudski odbor na seji obeh zborov.
Gostinsko podjetje Medija-Izla-ke bo že za 1. maja odprlo kopalne bazene na prostem in preurejen zaprt kopalni bazen. 2e sedaj se gostje iz drugih krajev zanimajo za letošnje letovanje na Izlakah. Prvi gostje iz Vojvodine bodo prišli na dopust na Izlake že v maju.
Na nedavnem obisku predstavnikov potovalnih uradov, ki so obiskali Izlake, so se le-fi o ureditvi letovišča na Izlakah kakor tudi o gostinskih lokalih in ostalem zelo pohvalno izrazili.
Potujoči kino — oblika množičnega vzgajanja
2e od leta 1959 deluje v okviru Delavske univerze v Hrastniku potujoči kino. Doslej so posredovali ljudem po vaseh 64 filmov, ki si jih je na 720 predstavah ogledalo 13.800 ljudi. — Organizacijo kino predstav na vasi oskrbe krajevne organizacije S2DL, 'vstopnina je minimalna in po navadi ne krije stroškov. Vendar je pa ta oblika množičnega vzgajanja na vasi zelo primerna in jo bodo kljub finančnim težavam nadaljevali ter po možnosti nudili še več predstav, in to z najbolje izbranim filmskim sporedom.
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL TRBOVLJE
V četrtek, 27. aprila, bo ob 20. obletnici ustanovitve OF ob 18. url slavnostna seja Občinskega odbora SZDL Trbovlje. Slavnost-
Trgovsko podletle »IZBIRA"
v Rogaški Slatini
priporoča vsem bralcem Zasavskega tednika, da si ogledajo naše trgovine, v katerih nudimo potrošnikom blago po nizkih cenah
Trgovsko podletle
W	v
ŠMARJE PRI JELŠAH s svojimi poslovalnicami
čestita vsemu delovnemu ljudstvu zasavskih revirjev za praznik dela, 1. maj
Delovni kolektiv
Obrtno nabavno-prodajne zadruge, Trbovlje
čestita za l.maj
Ob tej priliki sporoča vsem članom, da ima ns zalogi ultrapas, lesonit, panel plošče, vezane plošče, barve in 1 ake, skratka.ves material za potrebe obrtnikov
Gostilna Delavski dom Trbovlje
čestita za praznik dela,
1. maj,
In se priporoča cenjenim gostom
TRGOVSKO PODJETJE
RESEVNA
ŠENTJUR
nudi svojim odjemalcem, razno špecerijsko, galanterijsko, tekstilno blago, električni in gradbeni material, radioaparate in kolesa. Se priporočamo
Klavnlea in mesnica Loke
Kisovec
čestita za 1. maj in se priporoča
Za praznik dela, 1. maj, čestita
FRANC BABNIK
usn|ar
VERNEK - KRESNICE
Vinogradniško gospodarstvo
KAPELA - SLATINA RADENCI
iskreno pozdravlja ob prazniku dela
vse zasavske delovne kolektive in se priporoča
za nakup njenih pridelkov
Uprava
Delavskega doma
in
Kino Delavski dom
čestitata vsem obiskovalcem prireditev
k prazniku dela, 1, maju
„ELIT“
(prej Elektro-StandardJ TRBOVLJE
čestita za praznik dela, 1. maj
tiJij
*'• 3IB
-J

■	j
K
_
N «»«'
I .
' . *
Sp-«***
Termoelektrarna Trbovlje
Kar za sto odstotkov in še več se je spremenil letos položaj v Elektrarni Trbovlje, ki je lani zamogla izpolniti komaj 68,9 •/» plana. Vzrok je bilo izredno deževno vreme in ni manjkalo vode za hidrocentrale, letos je pa drugače. Proizvodni plan elektrarne znaša za letos 138 milijonov kvvh. že prvi meseci letošnjega leta pokazujejo znaten presežek proizvodnega plana. Plan za prvo tromesečje je bil letos izpolnjen že do konca februarja in celo presežen. Vse kaže, da bo elektrarna letos svoj proizvodni plan znatno prekoračila in bo treba stalno obratovati.
v besedi
in stiki
NOV NAČIN OCEN DELOVNIH MEST
Nov način ocenitve delovnih mest v trboveljski Elektrarni se je kar obnesel in se dobro uveljavlja. Po novem sistemu pripada vsakemu že prvi dan plača za delovno mesto, ki ga opravlja. Poprej je bilo drugače, tako da je moral vsakdo, ki je menjal delovno mesto, čakati 14 dni, da je dobil izplačano tarifno postavko, ki je postavljena za delovno mesto, ki ga opravlja. Nov sistem je do-
otroško igrišče z vsemi napravami in manjšim plavalnim bazenom.
ZA PREVOZ JE POSKRBLJENO
Nov avtobus — večji od dosedanjega. Z njim je omogočen nemoten prevoz delavcev v službo in domov. Tako se sedaj lahko cela delovna tretjina pelje v avtobusu naenkrat, ne pa tako kot prej, ko so marali ob različnem času začenjati delo.
Gastliče Elektrarne Trbovlje
čestita vsem za praznik dela, 1. maj, in se priporoča

sedanji način nagrajevanja zavrgel ter pripada sedaj vsakomur, ki dela na določenem delovnem kraju, ustrezna plača že takoj prvi dan. Prednost nove ocene delovnih mest je v tem, da nihče ni slabše plačan, razen če ni bil kazensko premeščen na drugo delovno mesto ali zaradi kakšnega disciplinskega prekrška.
Važno je predvsem to, da se je novi način ocene delovnih mest obnesel in uveljavil.
ČETRTINA ZAPOSLENIH JE MLADINA
Ena četrtina vseh zaposlenih v trboveljski Elektrarni je mladina, za to je prav, da se vodstvo sindikalne organizacije zanima za stvar in ji nudi pomoč. Mladina skrbi za izobraževanje in razvedrilo z raznimi ižleti in ekskurzijami. Na ta način tudi izmenjuje izkušnje z mladinci drugih podjetij.
DOM ODDIHA V CRIKVENICI
Letos bodo lahko v teku celega leta letovali člani kolektiva Elektrarne v domu oddiha v Crikvenici. Lani je bilo malo časa za to, ker je bil dom kupljen šele v septembru.
Prejšnja leta so se porajale težave zaradi letovanja, sedaj je pa tudi to odpadlo. Vsi bodo lahko letovali ali v Crikvenici ali v domu Elektro-gospodarstva na Rabu ali v Portorožu- nekateri pa tudi v planinah v tamkajšnjih domovih.
LETOS SE EN STANOVANJSKI OBJEKT
Po dograditvi stanovanjske stolpnice v lanskem letu, v kateri je dobilo stanovanje 23 družin, je podjetje letos začelo z gradnjo novega stanovanjskega objekta na Dežmanovem travniku, s čimer bo zaključena gradnja stanovanj na tem terenu. Na Dežmanovem travniku bo zrasla 7-stanovanjska hiša. — Tudi v Elektrarni Trbovlje so se lotili navegn načina finansiranja gradnje stanovanj, namreč tako, da bo vsak reflektant vložil 100.000 din svojih prihrankov. -V načrtu je tudi,, da se za stanovanjsko nasMJe na Dežmanovem, brž ko bo zgrajena nova hlia, naipnrvl tudi potrebno
DRUŽBENO ŽIVLJENJE
ČLANOV KOLEKTIVA
S tAn, da Je kolektiv podjetja dobil v stolpnici tudi lepo sindikalno dvorano, ki Je lepo urejena, je omogočeno, da bodo v njej razni sestanki, seje, predavanja in drugo. Televizijski aparat pa služi članom kolektiva za razvedrilo in pridobivanje znanje po raznih oddajah. Zelja pa je, da se tudi delavcem, ki stanujejo onkraj Save, omogoči nakup televizi jakega aparata. Ne bi bilo napačno, če bi si tak sprejemnik omislilo gostišče podjetja, ki je sedaj lepo urejeno.
Člani kolektiva se pa v pro-
stem času udejstvujejo tudi v športu, saj so se preteklo leto udeležili vrste tekmovanj v Zagrebu, Šoštanju, Kranju in Celju ter še v drugih krajih. Sodelovali so pa tudi na tekmovanjih v okviru komune. Na raznih tekmovanjih v šahu, kegljanju, namiznem tenisu, anu-čanju, odbojki in lahki atletiki so dosegli lepe uspehe in tudi priznanja.
V sodelovanju z vsemi organi v podjetju, bo kolektiv tudi le; tošnje leto, ko praznujemo 20-lotnico revolucije, uspešno izvrševal zadane naloge, ki mu jih je zaupala naša skupnost v družbenem planu. _
Ob jubilejnem letu, ko obhajamo 20-letnico vstaje natih narodov, se tudi deiovni kolektiv
Elektrarne Trbovlje
pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov ter želi vtem
prijeten in zadovoljen 1. maj
Kolektiv Elektrarne Trbovlle

Pozdravljamo vse delovne ljudi v naši občini -Prizadevajmo si tudi vnaprej za gospodarski razvoj naše komune, za napredek zasavske doline - To naj bo želja in čestitka ob letošnjem 1. maju
Oisčinslsi ljudski
o d k o r Trbovlje
Skrb za ljudi je in ostane v socializmu naj' ažnejša stvar
Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZVII Občinski sindikalni svet Delavska univerza Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Občinska strelska zveza Občinska gasilska zveza Občinski odbor OPNI Občinski odbor Rdečega križa
ter vse ostale množične organizacije in društva trboveljske komune
Rudnik rjavega premoga TRBOVLJE - HRASTNIK
s svojim oddelkom za rudarske gradile čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in rudarskim kolektivom k doseženim uspehom - Čestitkam ob prazniku l.maja se pridružujejo tudi Rudniški odbor sindikatov rudarjev Trbovlje - Hrastnik in Rudniški komite ZK Trbovlje-Hrastnik
Nai živi 1. maj, praznik dela!
t
Golti šfe »Dalmatinska klet"
Trbovlje
želi vsem delovnim ljudem Trbovelj ter vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem prijetno praznovanje letošnjega praznika 1. maja
Naše gostišče se bo tudi v bodoče trudilo, da nudi
kvalitetna dalmatinska vina
ter ostale pijača in jedila po zmerni ceni
Za pblsk te priporoča Gostišče Dalmatinska klet, Trbovlie

Kino Svoboda - Trbovlje II
želi vsem obiskovalcem kina prijetno praznovanje delavskega praznika 1. maja — Priporoča se za nadaljnji obisk našega kina, saj boste tudi v bodoče videli najboljše filme
V mesecu maju:
TEH TISOČ PLANIN, am. barvni kinoskop; OKLAHOMA, am. western glasb.barvni film; BRATJE KARAMAZOVI, am. b. kinoskop; MAZURKA LJUBEZNI, nemški b. kinoskop; ULICA DE PREIRIE, franc. c. b. vistavizion
Slede: Mačka na vroči pločevinasti strehi Herkules in Kraljica Lidija - Jazz, ljubezen in pesem
Se priporoča
kino Svoboda - Trbovlie tl
Splošno
gradbeno
podietie
»Zasavje14
Trbovlje
Savinjska cesta
s svojimi stranskimi obrati čestita vsem delovnim ljudem k doseženim uspehom in jim želi prijetno praznovanje dalavskega praznik«
1. maja
Splošno gradbeno podjetje „Zasavjd“, Trbovlje, izvršuje vsa gradbena dela in se priporoča
GOSTILNA
DIMNIK
TRBOVLIE
nudi svetovno znane, specialitete,
vsem gostom in prijateljem
pa Čestita za letošnji praznik dela,
1. maj
ter se priporoča za obisk tudi v bodoče
Vse vrste tovornega in osebnega prometa' vam izvrši
Avtoprevozništvo
Trbovlje
in želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje praznika 1. maja
Obrtna delavnica .Foto1, Trbovlje
čestita vsem svojim naročnikom za letošnji 1. maj
in se priporoča
Zdravstveni dom Trbovlje
čestita k prazniku 1. maju
SPOMLAD JE TU, oglejte si najnovejše vzorce vsakovrstnega blaga ter ostalih potrebščin v veleblagovnici in poslovalnicah
TRGOVSKEGA PODJETJA »PRVI JUNIJ" TRBOVLJE
Vsem delovnim ljudem se priporoča in jim želi prijetno praznovanje letošnjega praznika 1. maja
Obiščite naše poslovalnice:
Veleblagovnica Špecerija Živila K-4 Moda K-4 Tkanina Prehrana
Bevško Za Savo Dobrna Posetfe Postrežba Pohištvo Oskrba
Gospodinjske potreb? ^ne	Gabersko
Hrana	Dobovec
In Samopostrežna trgovina, Trg Franca Fakina 30
£avod za zaposljevanje invalidov
„Tika“, Trbovlje
Gimnazijska cesta
vam nudi vse vrste tiskarskih in knjigoveških uslug
Kolektiv se priporoča in želi prijetno praznovanje 1. maja
Podjetje „0dpad“ Trbovlje
z odkupnimi postajami v Zasavju
čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela, 1. maju
Cenjenim odjemalcem se priporoča s kvalitetnimi izdelki kolektiv
Strojnega mizarstva Trbovlje
vsem pa želi prijetni letošnji 1. maj
GOSTINSKO
PODJETJE
MAJOLKA
TRBOVLJE
z vaemi svojimi obrati v Trbovljah in
SODAVICO
se priporoča cenjenim gostom ter jim čestita k prazniku dela. 1. maju in 20-letnici revolucije
Za 1. maj čestita
Trgovsko podjetje
Vitaminka Trbovlje
Meso Trbolle
čestita za 1. maj in se priporoča
Za 1. maj
čestita
Zlatarstvo Trbovlle
Komunalna banka Llttla
čestita k 1. maju
Kurivopromet
Rodete
čestita za praznik dela, 1. maj
y —	------"i|
Za letošnji praznik dela,
1. maj,
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem
Investicijski biro
Trbovlje
*
Naj živi praznik delo,
1. maj,
ki ga praznujemo v okviru proslav
20-letnice revolucije
, . . ,
VELEBLAGOVNICA
Murn®
LJUBLJANA (pri pošti)
čestita vsem
delovnim ljudem Zasavja
za 1. M A J
Naj živi letošnji 1. maj, ki ga praznujemo v okviru 20-letnice revolucije jugoslovanskih narodov
Komunalna
banka
Trbovlje
čestita
vsem delovnim ljudem « doseženim uspehom in jim želi prijetno
prvomajsko praznovanje
Kolodvorska restavaclja Zidani most
z obrati JADRAN - Radeče in SVOBODA - Radeče
čestita
za praznik dela, 1. maj, in se priporoča
Za 1. maj čestita
Mestna klavnica In prekajevalnica Radeče
Podjetje ..PETA", Radeče
pri Zidanem mostu
čestila za delavski praznik 1. maj vsem delovnim ljudem
Vsem občanom članom in delovnim ljudem čestitajo za praznik dela,
1. maj,
in ob 20-letnici revolucije jugoslovanskih narodov
Naj živi letošnji 1. maj in 20-letnica revolucije jugoslovanskih narodovi
Občinski Ifudski odbor Zagorje
Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZVVi Občinski odbor ZROP tbčinski odbor Rdečega Krila Občinska gasilska zveza
in vse ostale množične organizacije in društva komune Zagorje
2a letošnji prvi maj, ki ga praznujemo v okviru proslav 20-letnice revolucije jugoslovanskih narodov, čestita vsem delovnim ljudem zagorske komune k doseženim uspehom in jim želi veselo praznovanie letošnjega praznika det
Gostinsko podjetje
Gostinstvo Zagorje ob Savi
z obrati: hotel Kum, Križišče, Pri Francetu, Kotredež, Apnenice, Kolodvor, Loke, Kovač, Kisovec in Zhložna klet
Priporoča se za obisk naših gostinskih obratov, kjer so cene konkurenčne in postrežba solidna
Na obisk vas vabi deloval kolektiv
Gctiinstva Zagorje ob Savi
Delovni kolektiv, delavski svet in upravni odbor
Tovarne konfekclie In pletenin
„SAVA“
Zagorje ob Savi
čestitajo
vrera delovnim ljudem k doseženim uspehom in jim želijo veselo praznovanje letošnjega 1. maja
Izdelujemo:
otroško in moško perUo, pletenine (bombažne in volnene izdelke) ter konfekcijo po naročilu
in se priporočamo za nakup
Cenjenim odjemalcem se priporoča s kvalitetnimi izdelki kolektiv
Strojnega mizarstva -»
Maks Škrinjar • Zagorje-Toplice
Vsem pa čestita za 1. maji
Kolektiv
Komunalnega podjetja Zagorje ob Savi
se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov k prazniku dela, letošnjemu 1. maju
Lesno predelovalno podjetje
Zagorje ob Savi
želi vsem kupcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem
veselo praznovanje letošnjega 1. maja, ki ga praznujemo v jubilejnem letu
20 letnice revolucije
Izdelujemo vse vrste stavbnega pohištva ter SVEA kuhinjske elemente in prodajamo vse vrste rezanega lesa
GALANTERIJA -
PAPIR
Trgovsko podjetje Zagorje ob Savi
Čestita za 1. maj m se priporoča
Gostinsko podjetje
Mudilske Toplice Izlake pri Zagorju
se priporoča za obisk in čestita za 1. maj
Ob
20. obletnici revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov želi vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije in poslovnim prijateljem delovni kolektiv
Ar
CEMENTARNE
TRBOVLJE
in obrat
ZIDANI MOST
prijetno praznovanje
praznika delovnega ljudstva
1. maja
in jim želi Še nadaljnih uspehov
o izvrševanju gospodarskih nalog
]Naj živi praznik dela 1. maj in 20. obletnica ustanovitve OF!
Pošta: Litija Žel. postaja: Litija
Telefon: Litija št. 1, 26, 33, 34
Telegram:
PREDILNICA
LITIJA
PREDILNICA
LITIJA
1886 - 1961
čestita vsem svojim cenjenim poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Jugoslavije
k prazniku dela 1. maiu
Priporočamo tkalnicam in pletilnicam svojo kardirano bombažno in stanično prejo enojno in sukano, od NM 2,5 do NM 50 - ter lahke papirnate tekstilne cevke raznih velikosti
V jubilejnem letu, ko praznujemo 20-letnico revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov, bomo dali še večji poudarek prazniku delovnega ljudstva, 1. maju, vsemu prebivalstvu hrastniške občine čestitajo za PRAZNIK 1. MAJ
Občinski Ifudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite IMS Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor ZROP Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Delavska univerza
ter vse ostale družbene organlzacile tn društva obilne
Hrastnik
Vsemu članstvu in delovnim ljudem zasavske komune čestita k prazniku dela, 1. maju
Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi
Mesna industrija, Križevci
podružnica Trbovlje, zastopnik Franc Holešek, Novi dom, vam nudi vse vrste mesnih izdelkov in se priporoča - vsem delovnim ljudem pa čestita za 1. maj
Trgovsko podjetje
KURIVO
CELJE
prodaja
vseh vrst kuriva in nekovinskega gradbenega materiala
Trgovsko podjetje
Agropromef
Celje
odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov in oskrbuje z njimi
potrošniške centre na drobno in debelo
Trgovsko podjetje s kurivom in gradbenim materialom
KURIVO - LJUBLJANA
čestita vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem k prazniku dela, 1. maju
Trgovsko podjetje
ŽELEZNINA - Nove mesto
nudi podjetjem in ustanovam vse vrste kovinskih izdelkov, gradbeni material, železo, žice in okovje za vse vrste opremo po najnižjih dnevnih cenah Vsem delovnim ljudem čestita za 1. maji

Slava proletarskim revolucionarjem vseh časov!
Vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem m delovnim ljudem socialistične Jugoslavije čestita za i. maj, mednarodni praznik dela, ki ga praznujemo letos v okviru proslav 20-letnice revolucije
delovni
kolektiv
STEKLARNE
HRASTNIK
Za mednarodni praznik dela, 1. maj, ki ga praznujemo v jubilejnem letu 20 let revolucije čestitajo k doseženim uspehom vsem delovnim ljudem litijske komune m jim žele prijetno praznovanje 1. maja
Splošno trgovsko podjetje
Radeče
Občinski liudtki odbor Litiia
z vsemi svojimi poslovalnicami čestita za praznik dela, 1. maja ter se priporoča vsem svojim potrošnikom in poslovnim prijateljem
Naj živi 1. maj, mednarodni praznik dela!
Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Občinski svet Svobod
Klavnica In mesnica Hrastnik
čestita za 1. maj
Kmetl|ska zadruga Litija
z vsemi svojimi obrati čestita za praznik dela, 1. maj, vsemu delovnemu ljudstvu
z vsemi svojimi organizacijami in društvi
Priporočamo svoje kvalitetne izdelke
Čestitkam delovnih kolektivov ob
letošnjem praznovanju 1. maja, ki ga praznujemo v okviru proslav 20-letnice revolucije, se pridružuje tudi kolektiv
Elektrotehnične delavnice Hrastnik
Knjigarna .Naša knjiga" Litija
Delovni kolektiv
Tovarne usnja in krzna
K prazniku dela, 1. maju čestita vsem delovnim ljudem
čestita za praznik dela, 1. maj
delovni kolektiv
Lesne fndustrl|e Litija
Za praznik dela 1, maj čestita
Splošno obrtno podjetje UUJa
Šmartno pri Litiji
Komunalno gospodarstvo
Hrastnik
čestita pa praznik dela,
1. maja
Mesnica s klavnico
Dol pri Hrastniku
čestita vsem za praznik 1. maja
čestita
vsem delovnim ljudem ob praznovanju njihovega praznika
S svojimi kvalitetnimi proizvodi spodnjega in zgornjega usnja ter vseh vrst krzna in krznene konfekcije se toplo priporoča
I
Delovni kolektiv
Tovarne dokumentnega in kartnega papirja, Radeče
čestita vsem delovnim ljudem v Zasavju k doseženim uspehom in jim želi prijetno praznovanje letošnjega praznika dela, l.maja,

if	* Jafi	j
	§gsi p |
	
ki ga obhajamo v okviru jubilejnega leta
20-letnice revolucije in vvtaje jugoslovanskih narodov
Naj živi praznik dela, t.mcj!
' 'eležite se specializiranih strokovnih sejmov mednarodnega značaja v Ljubljani v letu 1961
•	VII. mednarodni vinski sejem
od 26. avg. do 3. septembra
•	Mednarodni sejem gradbeništva
od 30. septembra do 8. okt.
•	Vlil. mednarodni seiem ,.Sodobna elektronika"
od 21. do 29. oktobra Vse informacije
Ljubljana, Titova 50
Za mednarodni praznik dela, 1. maj, čestita delovni kolektiv
trgovskega podjetja .Sloga' Sevnica
vse svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem in znancem
Trgovsko podjetje s kurivom in gradbenim materialom
„KURIV0PR0DAJA“
LJUBLJANA
Celovška cesta 41
Čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela,
1. maju in 20-letnici revolucije
Gospodarskorazstavišče
Delovni kolektiv
Industrije
gradbenega
materiala
Zagorje
se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in želi vtem prijetno praznovanje
letošnjega praznika 1. maja, ki ga obhajamo v okviru proslav 20-letniee revolucije
Vsem svojim poslovnim prijateljem, investitorjem in delovnim ljudem socialistične Jugoslavije čestita za letošnji praznik dela - 1. maj delovni kolektiv
GRADBENEGA
PODJETJA
ZAGORJA
in jim želi nadaljnjih uspehov pri izgradnji socialistične domovine Jugoslavije, ko praznujemo delovni ljudje letos pomemben jubilej, 20-letnico revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov
Prijetno praznovanje prvega maja želi ob dobri kapljici
veletrgovina z vinom In alkoholnimi pijačami
VINO - MARIBOR
Priporoča se s svojimi kvalitetnimi vini' vseh vrst in žganimi pijačami - Na zalogi imamo prvovrstna pristna štajerska vina, dolenjska in iz ostalih republik, buteljčna vina, in vse vrste alkoholnih pijač
Priporoča se VINO - MARIBOR
Naročniki v Zasavju - obračajte se na našega zastopnika Leona Kavška, Trbovlje l
Trgovsko podietie
KOVINA
Llubllana, Stritarjeva 7
se priporoča za nakup železnine v svojih specializiranih poslovalnicah:
KLADIVAR
Ljubljana, Zaloška 21
IDEAL
Ljubljana, Wolfova ulica 8
PRI KOSI
Ljubjana, Miklošičeva 15
VERIGA
Ljubljana, Celovška 59
OKOVJE
St. Vid 91 mcl Ljubljano
Obenem čestita vsem delovnim kolektivom za praznik delovnega ljudstva, 1. maj
.Savinjski magazin1 Žalec
čestita za praznik dela,
1. maj,
* vsem potrošnikom in se priporoča
Klavnica In mesnica Zagorie
čestita za prazhik, 1. maj
Vsem članom zadružnikom in ostalim čestita za praznik dela, 1, maj
Kmetijska zadruga Radeče-Dol
Radeče
OD SREDE DO SREDE
-.Obveščevalec —
mali oglasi
Televizor »Grundig« — nov, prodam. Trbovlje, Loke 24.
Prodam dobro in lahko prikolico za motor — Informacije na Rudniku Trbovlje — prodajni oddelek od 6. do 14. ure.
RAZPIS
Stanovanjska skupnost Trbovlje
II razpisuje mesto upravnika servisa za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
Pogoji: obrtni mojster. Plača po dogovoru.
Prijave poslati na tajništvo stanovanjske skupnosti, Trbovlje II. Nastop službe s 1. majem 1961.
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnjo pot našo drago mamo
MARIJO ŠMIT
Obenem se lepo zahvaljujemo sosedom, darovalcem vencev in cvetja, del. godbi in duhovščini.
Trbovlje, 19. 4. 1961.
Žalujoči otroci z družinami
Po dolgi in mučni bolezni smo izgubili našega ljubljenega moža in ata
PETRA JAJČNIKA
rudarja v pokoju
Svojci se iskreno zahvaljujemo sosedom Kolonije 1. maja in sedanjim sosedom v zgornjih Trbovljah za ganljiva izrečena in tiha sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Zvonki Majdičevi za njeno požrtvovalno pomoč in lajšanje v vsem času njegove težke bolezni, kakor tudi dr. Vladimiri Južničevi za njeno pomoč. Prekrasni venci in cvetje, žalostmke godbe Svobode-Center in poslovilne besede govornika so nas globoko ganile. Iskrena hvala vsem, ki so nam kakor koli bili v pomoč in sočustvovali z nami ter našega nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Zora, por. Lukač, žet Milan, vnuka Milan in Peter
USPAVANA LEPOTICA; 6. do 8. maja amer. barv. kavbojski film ONIH TISOČ PLANIN; 9. maja franc, barvni CS film NOTREDAMSKI ZVONAR; 10. do 11. maja ital.-francoski film MLADI MOŽJE.
Dežurna služba zdravnikov v tem tednu
maja dr. maja dr. maja dr. maja dr. maja dr.
6.	maja dr.
7.	maja dr. maja dr.
9.	maja dr.
10.	maja dr.
11.	maja dr
8.
Mihaela Drnovšek Vladimir Komorowsky Vladimira Južnič Vladimir Komorowsky Mihaela Drnovšek Vladimira Južnič Vladimira Južnič Ludvik Kramberger Vladimira Južnič Vladimir Komorowsky Mihaela Drnovšek
»Delavski dom« v Trbovljah:
27. aprila ital. film VOLARE; 28. aprila do 1. maja ital.-jug. film KAPO; 2. do 4. maja nemški barv. film PLANET SMRTI; 5. do 8. maja amer. barv. cin. film ČRNA ORHIDEJA; 9. do 11. maja poljski film PODMORNICA OREL.
»Svoboda — Trbovlje II«:	27.
aprila amer. barv,- CS film SLAB HAN V BLACK ROCKU; 28. do 30. aprila amer. barv. film STARI ZUCA; 1. do 4. maja amer. barv. OS film PREKO PLANIN DIVJEGA ZAPADA; 5. do 8. maja amer. barv. CS film OKLAHOMA; 9. in 10. maja ital. barvni CS film HERKULE5; 11. in 12. maja domači film KOŠČEK MODREGA NEBA.
»Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 28. aprila do 1. maja amer. barv. CS film KOMU ZVONI?;
do 8. maja amer. barv. VV film TRI URE DO ODLOČITVE; 12. do IS. maja angl. barv. CS film TE-
Kaci.
»Svoboda II« v Hrastniku: 27. *|Prila ital. film NEVARNE ZENSKE; 29. aprila do L maja franc. VV film ULICA DE PRAIRIE; 2. 4. maja amer. barv. CS film
ummm
ra0Biy«LS?iin
TRBOVLJE
ROJSTVA: Danijela Ozis, Trbovlje — hčerko; Branislava Arh, Trbovlje — hčerko; Olga Kušar, Trbovlje — hčerko; Angela Močllar, Novi Dol — sina; Lidija Dolar, Trbovlje — hčerko; Rozalija Andrenšek, Trbovlje — sina; Marija Polc, Zagorje — sina; Ana Jazbinšek, Trbovlje — hčerko; Justina Zmazek, Hrastnik — sina; Marija Vrtačnik, Zagorje — sina; Zofija Ahac, Partizanski vrh — Trbovlje — sina; Ana Pristav, Trbovlje — sina; Frančiška Oblak — Gradišče, hčerko; Anica Bajc, Zagorje
—	sina; Jožefa Žabkar, Trbovlje — sina; Ida Drolc, Zagorje — hčerko; Vida Dolanc, Župa, Trbovlje — hčerko; Silva Matkovič, Trbovlje — sina; Ana Lindič, Trbovlje — hčerko; Marija žagar, Trbovlje — hčerko; Vekoslava Centrih, Trbovlje — hčerko.
POROKE: Jože Jontez, delavec, Zagorje in Uršula Bokal, delavka, Partizanski vrh; Jože Rožanc, varilec, Trbovlje in Marija Lanišnik, teh. risarka, Trbovlje; Branko Sajovic, ključavničar, Trbovlje in Rozalija Burja, snažilka, Trbovlje.
SMRTI:	Marija Juraja, roj. Štruc,
upokojenka, Trbovlje — stara 64 let; Anton Hrovat, upokojenec, Trbovlje — star 73 let; Jakob Jan, upokojenec, Trbovlje — star 70 let; Rozalija Babič, roj. Gerlcvc, gospodinja, Trbovlje — stara 39 let; Neža Škorjanc, roj. Zupan, upokojenka, Trbovlje — stara 65 let; Peter Jajčnik, upokojenec, Trbovlje — star 70 let; Marija Šmit, roj. Kovač, upokojenka, Trbovlje — stara 71 let. BREŽICE
ROJSTVA: Marija Butkovič, Volčje 33
—	hčerko; Veronika Lazanski, Nova vas 17 — sina; Ivana Ferlin, Stolovnik 54
—	hčerko; Jožica Nepužlan-Recer, Brežice — sina; Olga Kelhar, Dednja vas 45 — sina; Jožefa Milavec, Brežina 76
—	sina; Neža Šekoranja, Zg. Obrež 13
—	hčerko; Marija Zajc, Vel. Obrež 58a
—	hčerko; Marija Kučič, Sp. Dule 9 — sina; Terezija Černelič, Dečno selo 13 — sina; Fanika Hribar, Vrbovška vas 5 — hčerko; Anka Kovačič, Trstenik — sina; Milena Rudman, Dol. Skopice 32 — sina; Slavka Kalin, Gor. Skopice 42 — sina; Breda Petrič, Videm-Krško ■— hčerko.
POROKE: Ivan Prešlček, ključavničar, Cundrovec 24 in Nedjclkn-Zdenka Ninič, uslužbenka, Cundrovec 24; Erik Slatner, študent ekonomije, Brežice — Kajuhova 5 in Erna Molan, študent prava, črne 41; Slavko Lah, krojaški pomočnik, Trnje 39 in Nada Mešiček, operacijska strežnica. Trnje 43a; Franc Kostanjšek, traktorist, Sromlje 39 In Jožefa Cizi, uslužbenka, Brežina 2«; Vincenc GcrjevlČ, poljedelec, Zakot 42 in Stanislava Pečnik, poljedelka, Zakot 31; Stjepan Fulop, inženir, Zagreb — Bukovačka c. 72 In VJcra BlondiČ, računovodja, Zagreb — Vučarska 27; Marijan Barbič, učitelj, ftentlenart 51 In Olga SavriČ, medicinska sestra, Brežice — Gubčeva 7.
SMRTI: Ivan Jakollč, poljedelec, Bu-koSek 2 — star 59 let; Jožefa Smrekar, roj. Glogovšek, poljedelka, Sela 33 — stara 74 let; Ivan Ravnihar, upokojenec, Rušeča vas 24 — star 68 let; Martin Sentur, poljedelec, Gregovci 14 — star 66 let; Anton Pirnat, soc. podp., Vrhulje 4 — star 76 let; Marija Žnidaršič, roj. Brjoh, upok., Dom onemoglih Impoljca — stara 83 let.
LITIJA
ROJSTVA: Pavla Dobravec, Spodnja Jablanica 7 — hčerko.
POROKE: Ivan Sila, traktorist, Klanc pr Gabrovki 3 in Roza Bitenc, delavka, Gabrovka 33.
SMRTI ni bilo.
HRASTNIK
ROJSTVA:	Jožef a-Mari ja Predovnik,
Hrastnik 262 — hčerko.
POROKE: Jože Vidmar, Jamski nadzornik, Studence 19 In Breda Salomon, učiteljica, Studence 19; Ivan Ačkun, modelni mizar. Boben 5 In Cecilijo Urbančič, frizerska pomočnica, Hrastnik 213; Mihael Jakopič, rudar, Scdraž 16 ln Martina Jevnlftek, gosp. pomočnica, Turje 26.
SMRTI: Marija Brečko, Dol pri Hrast-J niku 3 — stara 55 let; Frančiška Bastič, Brdce 17 — stara 71 let.
ZAGORJE
ROJSTEV (na domu) ni bilo.
POROKE:	Peter Brezovšek, strojnih
tehnik, Cesta zmage 25 in Anica Rus uslužbenka, Trboveljska cesta 6; Dom! nik Poženel, študent, Šoštanj in LJud-jj
mila Špan, študentka, ju 38.
SMRTI ni bilo.
Loke pri Žagar-
RADIO
ČETRTEK, 27. aprila
8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 10.15 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto; 11.00 .Lepo Je v naši domovini biti mlad.; 11-52 Lepe melodije; 12.15 10 minut z Avseniki; 13.30 Za p-—" dela ...; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Miško Kranjec: Očka, kaj si mi prinesel?; 16.15. Zabaval vas bo trio Dorka Skoberneta; 17.15 45 minut turizma in melodij; 20.00 Partizanski miting 1961.
PETEK, 28. aprila
8.30 Od polke do calypsa: 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Pesmi iz Bosne in Sandžaka; 12.25 Vedri zvoki; 13.30 Hitri prsti; 14.05 Za šolarje — Živa beseda Iz okrajnega mesta; 17.15 Razgovor z volivci; 18.15 Lepe melodije; 20.00 Kvintet George Shearing z godali; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morjn in pomorščakih.
Tedenski športni pregled
Slovenska conska nogometna liga
Presenečenje tedna
Iliri ja: Rudar 0:3 (0:1)
Mislim, da ni ljubitelja in simpatizerja Rudarja, ki se ne bi strinjal z naslovom. Kajti ta uspeh Rudarja v Ljubljani je pravzaprav najlepše presenečenje tedna. Po slabi igri Rudarja z Oiyrapom in zlasti visok poraz s Krimom (3:1 za Krim) je ta zmaga Rudarja povrnila zaupanje ljubiteljev trboveljskega Rudarja; še upamo na najboljše, kajti v nedeljskem srečanju je Rudar prikazal tako lepo, smiselno kot tudi kombinacijsko Igro, ki bi zadovoljila še tako zahtevnega gledalca.
Sodniku Pliberšku sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah:
ILIRIJA: Frič, Rednak, Jenko, Dolič, Llsičič, Podlipnik, Bremec, Dermastja (Spahič), Rojina, Judež, Koršič.
RUDAR: Krajšek (Kalšek), Knez, Deželak, Pristav, Kravogcl (Kos), Žibret, Jordan, Breznikar, Knavs, Jerše, Opres-nik.
V prvih minutah igre so imeli domačini premoč. Nenehno so napadali, toda zaključnega strela ni bilo. Odličen Kra-vogel je lepo zakrival nevarnega napadalca Rojlno. Vsi napadi Ilirije so se razbili v obrambnem prostoru Rudarja.
Ljubljanska nogometna podzveza
SOBOTA, 29. aprila 8.55 Za šolarje — Beg iz taborišča; 11.30 Pionirski tednik; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.20 šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.40 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja; 17.45 Majhni ansambli; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.45 Okno v svet; 2Q.OO Domač spored
za soboto zvečer pred praznikom; 21.00* Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddajaj za naše izseljence.
NEODLOČENO PROTI DUPLICI RUDAR (HRASTNIK) : SVOBODA (DUPLICA) 2 : 2 (2 : 1)
Vse je kazalo, da bodo gostje doživeli pravcato katastrofo na igrišču hrastniškega Rudarja zadnjo nedeljo, saj so domači nogometaši vodili že v drugi minuti z 2 : 0. Biderman in Vezovišek sta povedla domače moštvo na ta rezultat. Toda gostje niso popustili. Že v šesti minuti so stanje znižali na 2 : 1.
V drugem polčasu so gostje iz Duplice dosegli še en gol in tako osvojili dragoceno točko.
Sama tekma je bila tipično prvenstvena in ostra, sodnik Koprivšek iz Ljub-
ljane pa ni bil najboljši.
NEDELJA, 30. aprila	^) Podcenjevanje nasprotnika se Je to
8.00 Mladinska radijska igra — Leo-, l pot maščevalo igralcem hrastniškega pold Suhadolčan: Trije raketi; 8.40 Rudar ja.
Mladi prsti pri klavirju in na violini; i V predtekmi so mladinci Rudarja 10.00 ce pomnite, tovariši... Ob žici premagali svoje vrstnike iz Duplice, okupirane Ljubljane - I; 10.30 Novi* Ostale tekme so odigrali pionirji. Ru-posnetki Koroškega ln Ljubljanskega dar I je Igral s Svobodo te Kisovca okteta; 11.00 Zvočna abeceda; 11.30 Ma- neodločeno 1 : 1, Rudar II ir Trbovelj riborskl kolektivi v domovih ob Jezeru pa Je premagal pionirje Radarja Hrast-BC Mariborski otok; 12.00 Naši po-|!nik II z 2 : 1. stušalcl čestitajo ln pozdravljajo: 16.00* V odbojki so igrald ljubljanskega Delavsko gibanje v svetu; 17.00 Veliki * ŽOK zmagali proti Rudarju te Hrastni zabavni orkestri z vedrimi melodijami: *ka s 3 : 2.
17.30 Športno popoldne; 18.45 Dobri* znanci z novimi melodijami; 20.05 Kon-j1 Visok pOTSZ ProlctcirCH ceri Invalidskega pevskega zbora in Pl-^	^
v Hrastniku
BRATSTVO (Hrastnik) : PROLETAREC (Zagorje) 6 : 1 (2: 0)
V začetku tekme sta obe moštvi z 12 00' enominutnim molkom počastili spomin
halnega orkestra LM; 20.30 Jugoslavijai leta 1961.	. >.»	11
11
PONEDELJEK, 1. maja 8.00 .Vesel 1. maj«; 9.00 Rezervirano^ za prenos prvomajske Parade; ........... ^	y rudn(ku
Veseli akordi ob prazničnem dnevu,	, ,	.	t „
...	„ „	,	.	». . m -/tel1	tempo in težak teren sta po-
13.30 »Pojte z nami, otroci!«; 14.20 Zaf	.	./	.	.	______.	- . __
«	it mi 7 a 4 vsem zlomila goste Iz Zagorja. Res so
vsakogar nekaj; 15.15 Z domačimi an-v	,_... ^
*	. .	. v .	j »imeli v svojih akcijah nekaj smole, saj
sambll v prvomajsko razpoloženje; 16.30^
športno popoldne; 18.00 Pesmi raznih dežel z raznih kontinentov; 20.00 Pol ure razvedrila In zabave; 20.30 Radijska Igra — Barrie Staviš: Človek, ki ni ni-1 koli umrl.
, Letošnjega tekmovanja za pokrl mar-TOREK, 2. maja	|Sala Tita se je v Zasavju udeležilo šti-
8.00 Mladinska radijska Igra — Mari- trideset moštev. V finalu tega šahovske-Jan Marinc: Velika akcija; 8.40 »Majski V ga tekmovanja sta se v Trbovljah po-raj«; 11.45 Kaj Je novega pri Veselih \ merili prvi ekipi hrastniške Svobode II planšarjih in Zadovoljnih Kranjcih?; \ In domačega Rudarja. Zmagali so do-13.30 še poslednjič:	čestitke ln po-Vmačln! In se tako uvrstili med osem
zdravi za 1. maj; 14.30 Nastopata zbora: najboljših ekip ljubljanskega okraja. Slavček iz Trbovelj In Komorni zbor iz' Rezultati tekme Svobode II t Rud»r Celja; 15.15 7. melodijami naokrog; 18.3<H_ M1Ienkovl(< . jaibec ml. 0:1; Peršič : Tisoč pisanih aktov; 21.30 Sc vedno Jih\. Rugc, Gojgij. . Frece remi; Mau-radl poslušate.	J|rer . Jazbec 0:1.
4 V nadaljevanju tekmovanja za pokal SREDA, 3. maja	^Je bil Rudarjev naslednji nasprotnik
9.15 Vedri intermezzo; 11.00 Pesem Inž ekipa Iz Kočevja, ki pa Je tekmo pre-čas; 12.30 Orglice In orgle; 13.30 Spevni i dala.
In plesni zvoki na klavVh»; 14.03 Ko-* V odločilni tekmi za republiški fina-mornl zbor RTV Ljubljana za slavnost- le, kjer bo nastopilo 16 moštev, Je ne dni; 15.30 Moj kraj včeraj, danes In Imelo moštvo Rudarja smolo ln dobilo Jutri; 16.15 Melodije za spomladansko| > za nasprotnika ekipo Domžal, za katero
niso izkoristili praznega gola v prvem in dosojene enajstmetrovke v drugem delu, toda to tako visokega poraza nc opravičuje. Domačini so bili boljša in iznajdljivejša ekipa. Znali so izkoristiti neugodne pogoje za igro in z dolgimi pasovi hitra osvajali teren. Prodorni in zviti Ocepek je tako predstavljal stalno nevarnost za nasprotnega vratarja. Dosegel je 5 golov, a mu je sodnik 2 razveljavil. Enako dobra sta bila v napadu Trinkar in Jager, vendar sta premalo koristila svoje močne strele. V obrambi je bil najboljši Kerin. Gostje so imeli svojega najboljšega moža v Starcu.
Sodnik Janežič iz Ljubljane ni delal večjih napak, vendar je dovolil med Igro preveč ugovarjanja.
Gole so dosegli: Ocepek 3, Jager 1, Puflcr I. 1, Jere avtogol za Bratstvo ln Starc za Proletarca.
MLADINA — BRATSTVO : PROLETAREC 3:2 (0:2)
PIONIRJI — PAPIRNICAR (Radeče) :
: BRATSTVO 4 : 1
Prijateljski mednarodni boksarski dvoboj
PARTIZAN TRBOVLJE :
WEIZ (AVSTRIJA)
V okviru prvomajskih športnih prireditev bo v soboto, 29. aprila, v Domu Svobode-Zasavje v Trbovljah mednarodni prijateljski boksarski dvoboj med domačim Partizanom in boksarskim klubom iz Weiza v Avstriji. Prireditev se bo pričela ob 19. uri.
I Prijatelji boksa - vljudno vabljeni!
V 15. minuti je Opreazdk lepo podat žogo Knavsu, ki je streljal daleč čez vrata. Igra je postala živahna in lepa, čeprav je bilo igrišče blatno. Rudar je prevzel pobudo v svoje roke* Le tu in tam so napadalci Ilirije prodrli — le do obrambnega prostora Radarja. V 26. min. je Knavs lepo preigral obrambne igralce Ilirije, toda žal, žoga je pristala v rokah Frlča. Igra Rudarja je postala povezana, lepa za gledalce in učinkovita. Lepa akcija Rudarjevih napadalcev v 35. minuti je prisilila Priča, da je prvi pobral žogo Iz mreže. Opreš— nikov strel je Frič kratko odbil, Knavs pa je iz neposredne bližine potisnil žogo v gol — 1:0 za Rudarja. Ilirija se je do konca prvega polčasa le branila.
V drugem delu so igralci Ilirije hoteli na vsak način izenačiti. Toda odličen Knavs se je priboril do žoge, preigral obrambo Ilirije in streljal na gol. Vratar Frič je odbil žogo — toda točno na nogo Knavsa — strel lu 2:0. za Rudarja v 55. minuti. Ilirija je začela igrati nepovezane, vse njene akcije so se razpršile. V 90. minuti igre je pa Jordan postavil končni rezultat — 3:0 za Rudarja.
Sodnik Pliberšek je zadovoljivo opravil svojo nalogo.
Mladinci: Ilirija dar 4:4
DELAVSKI DOM V TRBOVLJAII
Danes, v četrtek 27. aprila 1961, bo gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Predstavi bosta ob 16. uri** mladinski, ob 20. url pa za večerni abonma. Gostje bodo nastopili s slovito Shakespearovo tragedijo; Rihard II. Proste vstopnice bodo v prodaji pri kino blagajni Delavskega doma Trbovlje.
Vse abonente, ki so abonirani na predstave Celjskega gledališča in doslej Se niso poravnali svojih plačilnih obveznosti, vljudno prosimo, da to store takoj, vsekakor pa te pred današnjo predstavo.
Uprava Delavskega doma Trbovlje
Šah v Zasavju
SINDIKALNI MOŠTVENI ORZO-TURNIR V TRBOVLJAH V počastitev 1. maja Je bilo v prostorih ŠD Rudarja moštveno brzotur-nlrsko tekmovanje sindikalnih ekip na 5 deskah.
Prvo mesto in pokal občinskega slnd. sveta v Trbovljah Je osvojila šahovska ekipa z Rudnika v postavi:' Frece, Ru-gel, Pajk, Levec in Opresnik. Došedanji dvakratni zmagovalec Elektrarna Trbovlje Je dosegla drugo mesto, medtem ko je SGP »Zasavje« prijetno presenetilo s tretjim mestom.
Eden od favoritov — STT — se je morala zadovoljiti šele s 6. mestom.
Končni vrsti red: Rudnik 36 točk od 45 možnih; 2. Elektrarna 32 točk; 3. SGP »Zasavje« 29,5 točke; 4. Rudniške delavnice 27,5 točke; 3. Metali Ja 25,5 točke; 6. Strojna tovarna 24 točk; 7. Elektro-Trbovlje 16,5 točke; 8. Cemen-
popoldnc; 17.30 Radijska Igra — Paul ro nastopili mojst. kandidat Vavpetič,
W!llcms: Kožuhar; 18.40 Kvintet bratov11prvokategornika Plavčak ln Brglez ter
Avsenik; 21.00 Lepe melodij«.	Sdrugokategornik Ausec. Domžalčani so} tarna 15 točk; 9. Gimnazija 13 točk In
I * zmagali z visokim rezultatom 3,5 : 0,5. 10. Elektro-Standard 6 točk.
minut
ČETRTEK, 4. maja
9.25	OJ, rožmarin!; 10.40 Pet
za novo pesmico ln Pozdravi za mladci' risarje; 12.00 Vaški kvintet s pevci; i1 13.50 Zbor ** * 'iorsklh študentov pojc<| Beneške narodne pesmi v priredbi Riharda Orla; 14.35 Naši poslušalci čestl-1' tajo ln pozdra,,f fajo; 17.15 45 minut tu-lj rizma melodij; 18.45 Ljudski parla-l men«; »O.OO Četrtkov’ večer domačih11 peiml in napevov.	I
"'•TEK, 5. maj«
8.25	Radi hi vas zabavali; 10.35 Romunska m aovjetaka zabavna glasba; 11.30 Človek tn zdravje; 12.00 VeseM hribovci so apet prilil; 12.25 Kitara In harfa; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Pet pevcev — pet ponevk; 13.45 Od vaal do vasi . ..; 15.40 Radijska univerza — dr. Stanko Lajevec: Nesreče in polkodbe; 17.25 Od plesllča do plesliča; 18.00 Spomini mar-iala Tita na začetek vetaje; 18.30 Tako' pojo In pletejo v tujih deželah; 20.001 Geoff Love a svojim orkestrom: 20.151 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15'' Oddaja o morju ln pomorščakih.
Za praznik dela, 1. maj,
čestita vsem zasavskim delovnim ljudem
delovni kolektiv podjetja
ELEKTR0 - Trbovlie
Trgovsko podjetje na veliko
»KRKA", Brežice
vam nudi bogato izbiro raznovrstnega blaga, se priporoča in čestita za praznik dela, 1. maj
HRVAŠKOSLO VENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Split : Rudar 46:40
Tudi v drugem kolu HSL se je pri Rudarju pokazala ista napaka kot v prvem kolu. Predvsem zaradi nervozne igre so morali tudi tokrat prepustiti pravzaprav že dobljeno zmago gostom. Pogoji za Igro so bili re« precej teži J, saj Je bilo betonsko Igrišče pokrito z lužami in spolzka žoga Je povzročala Igralcem precej težav. Toda kljub temu je Rudar v prvem polčasu zaigral z velikim poletom ter zasluženo pridobil lepo prednost. Petorki se je pa poznalo, da pri metih na koš in tudi v obrambi ni povsem zanesljiva. To je pa v drugem polčasa, predvsem zaradi utrujenosti in nezanesljive igre (gotovo je to posledica nervozne igre) spretno izkoristil Split in prednost 10 točk kmalu izenačil. Od tu naprej se je pa domačim ustavilo in le redko so se njihovi meti končali v košu. Borba za točke je bila vseskozi napeta in zanimiva, saj so imeli domači še 3 minute pred koncem le 3 točke manj, toda gostje so s taktično igro navsezadnje !e dosegli zmago.
Rudar bi pač moral realizirati številne osebne mete, saj bi s tem gotovo pridobil toliko prednosti, potrebne za zmago.
Tekmo sta pred več kot 300 gledalci dobro vodila Peclnlč (Ljubljana) ln Pur (Celje).
Republiška
rokometna
lisa
Kljub presenečenjem v 13. kola, kjer sta prvi in drugi na lestvici ostala brez Izkupička se vrstni red na vrhu lestvice ni spremenil. Toda kot vse kaže, je vsaj Rudar imel pred zasledovalci premalo poskoka, saj ga je no dveh porazih v točkah dohitel Slovan, medtem ko sta mu Branik in Krim tesno za petami. Tako se je znašel Rudar 5 kol pred zaključkom slovenskega rokometnega prven^va v dokaj težkem položaju, saj bo moral napeti res vse sile, če bo hotel obdržati drugo mesto. Sicer so kljub težkim nasprotnikom na tujih >rišč!h za Rudarja ie vseeno možnosti, toda zaigrati bo treba drugače, da bo vsaj *• srečanjih j, »zasledovalci« nekaj uspeha.
Branik : Rudar 15:9
Rudar je tekmo Izgubil predvsem zaradi nervozne Igre v začetku, aaj »o domači po 10 minutah vodili kar z 5:0. To je pa bilo za borbene domačine tudi dovolj. Res, da so' imeli gostje precej možnosti, toda nezanesljivo podajanje tn slabi streli so bili vzrok, da se prednost Branika skozi vao tekmo ni zmanjšala. Se posebne preglavice Je pa Rudarjevim napadalcem povzročal Izredno razpoloženi vratar Marguč. Zmagal Je zasluženo Branik.
Sodnik Vrbančič iz Ljnbljane je zelo dobro opravil svojo nalogo.
Strelci: Vogrinc 4, Trefek 3, BurkeI' 2, Gaube 6 za Branik, za Rudarja pa Ačkun 5 ln Škrinjar 4.
ŽENSKE — DRAVA : RUDAR »tl
ZANIMIVOSTI - FILM -ROMAN-
Premiera že v četrtek, 4. mala ob 19. uri
Bogat spored bo nudil v mesecu maju sv ojim obiskovalcem kino Svoboda Trbovlje II. Od 1. do 4. maja bo na sporedu ameriški barvni we stem film »PREKO PLANIN DIVJEGA ZAHODA«, V četrtek bo ta film na sporedu še ob 5. uri popoldne, ob 7. uri zvečer bo pa premiera ameriškega barvnega, cinemascopekega glasbenega vestern filma »OKLAHOMA« (na sliki glavni junakinji tega filma).
V maju sledi še domači film »KOŠČEK M ODREGA NEBA«, nato bo pa na sporedu ameriški barvni cinemascopski film »BRATJE KARAMAZOVI« z Marijo Schell ter nemški barvni film »MAZURKA LJUBEZNI« po opereti »Dijak prosjak«.
Razen teh filmov bodo v kinu med tednom na programu odlične reprize.
Božanski Nil - jutri
Zemlje za 15 milijonov kmetov
Največji helikopter
Na moskovskem letališču so pred nedavnim pokazali največji helikopter, ki so ga doslej zgradili na svetu. Težak je 40 ton in ima prostora za 80> ljudi, razen tega pa se 5 mest za člane posadke. Poganjata ga dva plinskoturbinska motorja — vsak ima po 4600 konjskih moči. Maksimalna hitrost tega kolosa je 250 km na uro.
Strah nred goloto
Med drobnimi vestmi iz province je londonski dnevnik »Daily Mail« objavil te dni naslednje:
»Občinski svet mesteca Wallsala je odbil predlog, da bi okrasili j novi plavalni bazen z lesenim ki- 1 pom gole ženske. Obrazložitev: Občinski možje se bojijo, da si ne bi mladina ob njem — prižigala vžigalic.«
Nenavadna razstava
»Philluma 1961« je naziv ene najnenavadnejših razstav, ki jih je doživel Berlin, 151 zbirateljev iz devetih dežel se je udeležilo razstave vozovnic, razglednic, etiket za kovčke in steklenice, pivskih podstavkov in škatlic za vžigalice z vsega sveta. Na j večja dragocenost razstave je bila škatla za vžigalice iz leta 1830, vredna okoli tO milijonov dinarjev.
Razstava je dvobila svoj naziv po filu-manistlh — zbirateljih škatlic za vžigalice — za razliko od filatelistov, ki zbirajo znamke.
MALE ZANIMIVOSTI
—	Ugotouijeno je, da te žene veliko prej naveličaj« televizijskih peenosov koc molki, zato ti teži veliko dal) zdržijo pri televizijskih sprejemnikih.
—	V Libanonu tiste žentke, ki niso končale osnovno lolo, nimajo volilne pravice. Taki predpisi veljajo tndi na Portugalskem. Drugače žene nimajo volilne pravice v dveh evropskih državah (v Švici in Lichtenstehm), prav take v dveh ameri-iltih, treh afr9kih in v osmih tzijskih državah.
—	V raznih državah so ugotovili, da imajo žene veliko bolj čitljive rokopise kot molki. To velja tako za visoko izobražene, kakor tadi za tiste, ki imajo samo nekaj razredov osnovne iole.
Nil in Egipt To je nekaj prav tako nerazdružljjvega, kot mlinsko kolo in voda. Drugo je brez drugega nepomembno. Zaradi Nila je nastala stara egipčanska civilizacija. Nil je dal Egipčanom moč in bogastvo, dal jim je umetnost, religijo in nesmrtnost.
Rjave vode Nila, ki se vsako leto zlivajo čez polja, hranijo tudi današnje prijateljske Egipčane. Do koder seže ob poplavah voda, do tu seže življenje, vse drugo je suho, peščeno, mrtvo.
Podnebje ob Nilu je angleške kolonizatorje spodbudilo, da so v to deželo vložili nekaj več kot v 1 druge kolonije. Dežela, ki dvakrat na leto rodi žito, kjer raste najboljši bombaž in kjer so ljudje skromni po svojih zahtevah, je bila zanje zlata jama. Zgradili so jez pod Asuanbm in tako omogočili, da urejajo vode Nila po svoji volji in da za jezom ostaja vodna rezerva za sušne dni.
Združena arabška republika je po revoluciji stopila v obdobje kapitalne izgradnje. Načrti naših prijateljev so veliki. Nacionalizacija industrije, Sueškega prekopa, bančništva in drugih gospodarskih področij, je imela za cilj — akumulirati čimveč sredstev za izgradnjo. Sprejeii so petletni načrt, v katerem je v ospredju nov Asuanski jez, nov vir energije, osnova za razširitev plodne zemlje. To je načrt, ki presega veličastnost piramid in templjev, ki bo dal več bogastva, kot so ga imeli davni vladarji v svojih faraonskih grobnicah.
Nov Asuanski jez bo povzročil, da bo voda pokrila 19.200 km2 puščave. Zalila bo številna puščavska naselja in premnoge spomenike večtisočletne kulture bo treba rešiti nevarnosti potopitve. Pregrada jezu bo visoka 110 me- | trav, dolga pa 5 km, za njo pa se bo po zgraditvi nabralo na milijarde kubičnih metrov vode, ki bo poganjala gigantske hidrocen-trale z zmogljivostjo 2.5 milijona kilovatnih ur na dan, v ustreznem času pa polnila kanale med cvetočimi polji in vrtovi.
Z Asuanskim jezom bo ZAR pridobila okoli 400.000 km2 plodne
zemlje na področjih, kjer zdaj v pesku komaj životarijo redki šopi ostre puščavske trave. Na tako melioriranih področjih bo našlo zaposlitev in kruh okoli 4 milijone felahov, ki so brez zemlje, kajti Egipt ni samo najbolj naseljeno področje v Afriki, temveč tudi v svetovnem merilu (seveda v mejah plodnega ozemlja ob Nilu).
Asuanski jez je v gradnji. Velik del pomoči, pa tudi strokovno vodstvo gradnje je prevzela SZ in prehitela Ameriko, ki je postavljala nemogoče pogoje.
Jutri bo božanski Nil dajal prebivalcem ZAR večji kos kruha. Nekoč so Egipčani darovali Nilu v avgustovskih svečanostih najlepša dekleta. Danoz žrtvujejo svoje vneto delo .svoje žulje in pot svojega obraza. Rjave vode Nila ne bodo več vzrok strahospoštovanja in rotečih molitev, v njih se bo zrcalila zavest in po-ponos nad delom njihovih rok.
Nixon ne miruje
Kennedyjev nasprotnik pri volitvah ameriškega predsednifca Richard Nixon, ki je zdaj zaposlen v neki odvetniški pisarni v Los Angelesu, zasluži letno okoli 90 milijonov dinarjev. Nixon pa želi ostati še nadalje ▼ politiki: leta 1961 se namerava potegovati za stolček guvernerji) zvezne države Kalifornije. Bivši republikanski kandidat je te dni izjavil časnikarjem: »Ce bom postal guverner, bom na tem mestu tudi ostal in ne bom leta 1964 ponovno kandidiral za predsednika, pač pa bom zopet kandidiral leta 1063. »V primeru, da bi bil Kennedy leta 1964 ponovno izvoljen, ne bi mogel lota 1968 tretjič kandidirati, ker lahko vsak državljan ZDA samo dvakrat kandidira za predsednika — in tako ne bo še drugič Nixonov nasprotnik.
Pnvnag: Mn* l»r*i vferal?
S to sliko zaključujemo objavljanje slik »Poznaš svoj kraj včeraj?«. Kaj ta slika predstavlja, pošljite odgovor do 7. maja. V številki 16 se je odgovor pravilno glasil: slika predstavlja Zgornji Hrastnik — In v zadnji številki 17 pa predstavlja slika del Litije, levi breg. Rešitev je prišlo precej, vendar so bile tudi nepravilne. Tako so nekateri trdili, da je slika v 16. številki predstavljala Trbovlje, drugi, da je Okrogarjeva kolonija v Zagorju. Za zadnjo sliko iz 17. številke so pa celo trdili, da predstavlja Zagorje. Žreb jc odločil, da za rešitev iz 16. številke prejme knjižno nagrado Jožica Aškerc, Dol pri Hrastniku, za rešitev Iz 17. številke pa Branko Skubic, učenec II. razreda osnovne šole, Šmartno pri Litiji 33. Za prvi maj smo pa predvideli dve knjižni nagradi.
DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI
I	AUSCHWITZ ’
Dnevnik taboriščnega zdravnika
Avtomobili odpeljejo prvi, nato slede ostali iz leve,
J skupine v peterostopih. Esesovske straže jih spremljajo.1 \ V nekaj minutah so mi izginili izpred oči za nasipom.'
Desna skupina še čaka. Dr. Mengele poveljuje:,
. »Zdravniki naprej! Postrojite se posebej!«	i
i Vseh skupaj nas je petdeset zdravnikov. Dr. Men-
0	gele nas pozorno motri, nato ukazuje: »Kdor je absol-1 ^ viral svoje študije na nemškem vseučilišču in je izve-(i v den v sodni medicini, naj se javi!« Nekoliko pomolči,,
!) nato pa nadaljuje: »Svetoval bi, da se javijo le tisti,'1 } ki so res strokovnjaki, sicer...« Grozeča kretnja, ki , r pove marsikaj, podčrta njegove besede.	ji
? Ozrem se po kolegih. Ali res ni med njimi nobenega , i j eksperta? Ali pa jih plaši grožnja? Vsekakor se nihče'1 £ ne javi...
Nenadoma pa napetosti ne prenesem več. Vsaka od- ji ? ločitev mi je dobrodošla, dokler se morem opredeliti i j j) zanjo sam. Saj ne vem, kaj me čaka. Zavedam se le,'1 da se hočem sam odločiti za to neznano usodo.
In tako stopim pred vrsto in imenujem svoje ime. (i j, Mengele me motri dolgo in temeljito: »Kje ste absol-1' (i virali svoje študije? Kje in pri katerem profesorju ste '1 l' študirali anatomijo? Kje ste si pridobili sodnomedicin-1, sko znanje?«	i
J, Vprašanje za vprašanjem pada na mojo glavo. Zdi i'
(• se, da so mu odgovori dovolj precizni in obširni, kajti 1 i' ukaže mi, naj ostanem na njegovi strani.
Moje kolege pa odpošlje na desno k desni skupini, ,i (i s katero nato odidejo. Takrat še nisem vedel: odhajali ( l' so po poti življenja, v taborišče. Leva skupina pa je (i |i n"v->i minut j?o svojem odhodu prestopita meje kre-i1 'a in od tam ni več vrnitve.	<'
j,	-dtem, ko sem stal sam ob dr. Mengeleju, sem \
(i imel spet čas razmišljati. Mislil sem na Nemčijo, na (i i1 deželo, kjer sem preživel toliko let. Najlepša leta svoje i' mladosti.	''
1	Zvečerilo se je. Na jasnem nebu zableste zvezde. \
,i Veliki voz je ravno nad menoj. Tako kot doma na Ogr- (i i' skem, na terasi moje hiše. če bi zdaj stala poleg mene (i ! moja žena, bi ji lahko položil roko okrog ramen.	i
,i Hladni večerni zrak bi bil tako osvežujoč, če se ne i' i1 bi valil iz krematorijev smrad po sežganih truplih. i1 <j Sto in sto svetilk žari na betonskih blokih in raz- 'J J ( svetljuje vse z močno svetlobo. Kot gosta meglena ko» i (i prena visi zrak nad taboriščem.	i'
i' Železniški tiri so zdaj skoro mrtvi. Le nekaj kaz- i1
njencev naklada prtljago, ki je ostala v vagonih, na ka- '[ * mione. Nato pa izgine vseh štirideset vagonov nekam \ ■ i v temo.	,i
|i Dr. Mengele je dal čakajočim esesovccm zadnja i1 i1 navodila in povelja, nato pa odkorakal k svojemu 'j 'J Opelu. Ko je sedel za volan, mi je pomigal k sebi: \ (i »Vstopite!«	Ji
|i Sesti sem moral na zadnji sedež. Poleg mene se je 1 i1 široko razpoložil esesovski korporal. Odpeljali smo se. 'j ][ Bliskovito beže luči mimo nas. Kmalu se pripeljemo Ji
II	do zaprtih železnih vrat. Iz stražarnice priteče esesov-11
(i ski korporal, da bi odprl vrata za Mengelejev avto. Po-1' i1 tem se peljemo še nekaj sto metrov po široki glavni 'J |[ taboriščni cesti in končno obstanemo pred poslopjem, Ji (i obdanim od vseh strani z barakami. »Taboriščna pisar-1' it na« berem napis nad vrati poslopja. Vstopimo. Več po '' videzu inteligentnih moških v kaznjeniškem oblačilu 'J j| sedi pri pisalnih mizah. Vsi planejo pokonci in stoje Ji ji v pozoru. Mengele stopi h kakih petdeset let staremu i' kaznjencu. Nekaj metrov za njima stojim in prav nič'1 i1 ne razumem, o čem se pogovarjata. Kasneje izvem, da 'J j[ je možak dr. Senkteller, vodeči zdravnik taboriščne bol- ji niče F. Pomiga mi, naj pridem k njemu in me pelje k i' ii mizi drugega kaznjenca. Ta vzame v roke tiskan karton, 'J i1 me povpraša po osebnih podatkih, ki jih vpiše v debelo j, ][ knjigo. Izpolnjeni karton izroči mlademu csesovcu, ki (i J me spremlja.	’	|i
DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI

Ina Ritter:	g
Na RGdigerjevem obrazu je tedaj zaigral svojstven nasmeh. »Moja mati je prišla,« jc rekel Silk.1 tiho.
Stekel je proti prihajajočemu vozu, odprl poljsko leso in že je sedel zraven matere na kozlu. »Mama — to si pa zelo lepo napravila,« ji je zašepetal na uho.
»Hotela sem se sama prepričati, če boste žganje resda dobili,« je rekla smeje.
»Torej te je gnala radovednost?« jo Jc vprašal In jo kot majhnega otroka postavil na tla.
»Bala sem se. da bosle pomrli od žeje,« jc dejala z narejeno resnostjo. »Kadar pri kakšni hiši obhajajo .iikof, potem spada zraven pošteno žganje. Vsaj taka je pri nas navadi,- jc pristavila.
Tudi S'lVa Je počasi pristopila k obema. Nekam sram Jo je biio. kajti njen stari plašč ni postal prav nič lepil.
»Dobro ste onravili svo'e delo,« je stara rospa pohvalila Silko In jo objela. »In vse tako rekoč iz nič. Saj boste dovolili, da tudi stara ženska napije z vami kozarec na vašo srečo?«
»Joj, gospa!« Je vzkliknila Silka vsa iz sebe nad prisrčnostjo grajske gospe in stari dami tako močno stisnila roko, da jc gospa Felicita koinuj skrila bolečino.
»Riidiger - ne gle) naju vendar tako neumno,« Je rekla gospa svo>mu slnn, »pojdi raje k ijulem in Jim pomagaj!« Odpcdila Je svojega fanta, Silko pa vsa vesela gledala. Bila Je dobra ženska, ki je bila najbolj srečna takrat, če Je drugim ljudem lahko pomagala in jim stregla.
Celo na mizo se je spomnila. RGdlger in Danijel sta jo spravila z voza na Ua, potem so pa nanjo
začeli postavljali steklenice, kozarec in kuhinjsko posodo.
Na nebu so se razpršili oblaki in sonce je posijalo na ta ravninski svet.
»Mama, tl si pa res najbolj zlata od vseh,« ji jc zašepetal sin In se ji prisrčno nasmehnil. Ko je pa fant pogledal Silko. se je njegov obraz zresnil, kajti opazil je, da gre dekletu na jok.
Mladi mož seveda ni mislil na to, da jo je prisotnost njegove matere spomnila na njene starše, ki jih jc Slika tako zgodaj Izgubila, na ljubezen, ki so ji jo izkazovali, na toplino domačega doma <n njegovo varno zavetje.
»No, sedaj bomo pa trčili In pili,« je rekla gospa Felicita, ko Je opazila žalostna obraza mladih ljudi. »Natoči. Riidiger!«
Ljudje za mizo so bili sprva zadržani In plašni, kajti kmalu so vedeli vsi, da je ta stara, ljubezniva rospa žena robatega polkovnika, ki je le izgnanec sovražil in zaničeval.
»Joj, poglej, kako Je prijazna,« jc zašepetala Gezlna svoji prijateljici Liziki. »Človek kar ne more verjeti, da ima gospa takšnega moža. In prav nič nesrečna ni videti.«
Tudi Lizika Je pogledala staro gospo in ugotovila. da ima prijateljica prav.
Pijača je kmalu sprostila ljudi. Toplina In ljubeznivost gospe Feltcitc Je kmalu osvojila srca vseh. Nič več jim ni bila tako tuja.
Stara gospa se je pa smejala In kramljala z vsemi za mizo, kot da bi bila ena izmed njih. Toda nihče ni pozabil na razliko med njo in nliml, kajti vsi so vedeli, da Jc spoštovana in bogata grajska gospa.
»Čudovito mater imate,« je ugotovila Silka na drugem koneu mize, kjer je sedela zraven Rfldi-gerja. Nekakšne svojevrstne občutke Je Imela, ko Jc sedela ob tem mledcm možu, s katerim sta zadnje dni obravnavala toliko važnih vprašanj. NI ji bil več sam« sosed, ampak resničen, dober prijatelj.
Srh Jo je spreletel po hrbtu, ko Je Riidiger za trenutek položil svojo roko na njene prste in Jih stisnil. Strmela jc tja predse in ga ni upala po-
gledati v oči, kajti čutila jc njegov pogled na svojem obrazu. Jezila se je nad sabo. da jo je polPa rdečica In jc v tej zadregi postala še bolj rdeča.
»Kako sl lepa, kako si mila,« je ROdiger zašepetal zamišljeno in ni mogel umakniti pogleda z njenega zalega obraza.
Kar ustrašil se je. ko jc dekle nepričakovano vstalo s sedeža in potrkalo po kozarcu, kar jc pomenilo, da hoče govoriti.
In res jc bilo tako. Slika Je držala kratek nagovor, v katerem se je zahvalila gospe Fcllcitl za vso njeno ljubeznivost in pomoč.
Kako zelo je stara dama mislila nanjo, jc Stika opazila šele, ko je pozno zvečer zlezla v šotor, ko so tudi ostali ljudje legli k počitku.
»Tole je za vas,« ji je tedaj rekel Danijel veselo. V rokah jc držal velik zavitek. Vsi ljudje so dobili nekaj od stare gospe, za Silko Je bil pa namenjen tale zavitek. »Toda dajte ga vaši gospodični, ml je naročila gospa, ko bomo mi že odšli.« je rekol Danijel.
V obsežnem zavitku so bile obleke, perilo, čevlji, topel plašč, klobuk... Gospa Felicita ni pozabila na ničesar. Same nove stvari so bile, tako da se je dekle kar čudilo, kje jc gospa v teh hudih čoeih vse to dobila.
To ni bila kakšna miloščina, ki se da revni ženski mimogrede na hišnem pragu — ne, bilo je darilo toplega, velikodušnega srca. Sele sedaj se Je Slika pravzaprav zavedla, kako si Je želela, da bi tudi ona Imela na sebi človeka vredno obleko — zlasti pa takrat, kadar se Je srečala z Rildigerjcm.
Sedaj sc bo pa lahko tudi ona pokazala pred ljudmi, kajti zraven je bila celo obleka za ježo.
Silka sc Jc tedaj spomnila svoje omare doma. kjer Je morala pustiti vse. Oče ji ni odrekel ničesar. Neka berlinska modna hiša Je poslala vsako leto po dvakrat na njen dom celo kolekcijo raznih oblek, perila in ostalega.
Tokrat Je bilo pa dekle ganjeno do solz. ko Je dobilo nekaj obleke in zraven še kostum za Ježo.
Silka se je vsa zasanjana smehljala predse. Mislila Je na mladega moža z markantnim obrazom in
toplimi očmi. Doslej Jc govorila z njim samo o n®' osebnih stvareh. Tudi on jc bil takten do nje in J® ni spraševal po rečeh, ki bi jo morda spravile v zadrego.
»Bog ve, ali ima že dekle, s katerim se bo P®' ročil?« jc mislila in začutila v srcu rahlo bolečin®’ »Seveda se bo oženil, saj Jc bogat in lep fant. Vsa'« dekle bi ga bilo veselo.«
Vsako dekle - tudi Silka Tenkitten! »Ob. n®' umnosti!« Je zašepetala predse In vzravnala gl®v®‘
Dekle kot ona sploh ne prihaja zanj v pošt®v’ No, lepo hi se norčevnl iz nje, če bi vedel, kaj 1 na skrivnem želi! »Nikdar ne sme zvedeti, da imam rada,« Jc sklenila trdno sama pri sebi.
H.
Spet je Izjemoma sijalo sonce. Gospa Felicita L stopita iz svoje hiše in se ustavila na prostran®' stopnišču gradu, da sc naužije toplih sončn' žarkov.
Vedela Je Iz Izkušnje, kako malo lepih dni !,n . letos, kajti bila Je Jesen, ki Jc v teh krajih najv® krat punta in deževna.
V roki Jc držala košaro, čeprav sc ji Je kuha®'*' sama ponudila, da namesto n|c nnpravl pot. "S-1 ( latinka Je nalezljiva,« Jc rekla kuharica gospe ' ’ zaskrbljena. »Ce bi bila na vašem mestu, ne b1 tjaka.1... VI ste naša gospa... saj veste sami. ** potrebni ste nam vsem.«
Smeh Je izginil z obraza stare gospe. Bilo J® stl resnice na tem. kar je rekla kuharica. Na stvu Seeskcn je bila gospa nujno potrebna. ,||
Adrian se Je prepiral s hlapci in zmerjal * jfl včasih ludl za kakšno malenkost. Pogosto se J® tako, da so zaškjepctule Sipe na oknih.
Stari mož ni in ni mogel preboleti udar®*’ mu je oblast odvzela žrmljo. Zn B«m proti zahodu ga Je razsrdil tako. da Je bil ves v obraz. Vedel Je, da Je njegov sin tistim '^l,v((ri' pomagal In zaradi tega z njim sploh ni spreš® je besede. Kadar so pa sedeli doma za mizo. 6 izza namrščenih obrvi skrivaj opazoval.	..o
(Dalje prib«*™