Aktualno Podravje • Ne verjamejo v dolgoročni učinek dviga minimalne plače O Stran 2 o— • t • mn Stajerski Ptuj, torek, 17. decembra 2019 Letnik LXXII • št. 97 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Uši - nočna mora učencev in staršev OŠ Ljudski vrt o Stran 3 Podravje Ormož • Nova »smetiščna« zakonodaja jezi lastnike več objektov o Stran 5 V središču Podravje • Koliko bo kredit podražil bivanje v Domu upokojencev Ptuj o Strani 6 in 7 Črna kronika Trnovska vas • Poštna uslužbenka v 1 • v v , že drugič žrtev ropa o Stran 24 v Šport Slobodan Grubor, Aluminij • "Z nami je težko igrati" O Strani 13 ŠZ MO Ptuj • Na čelu ostaja Rozman O Strani 13 Podravje • Božiček s posebnim darilom starostnikom in njihovim svojcem Spet višje cene v domovih upokojencev Kot vse kaže, se bodo cene oskrbnin v večini domov upokojencev z novim letom ponovno zvišale. Prav danes (v torek) bo o predlogu za dvig cen odločal tudi svet Doma upokojencev Ptuj. Skorajda zagotovo bo predlog tudi sprejet. Možnost ponovnega zvišanja cen pa se domovom upokojencev ponuja spet marca 2020. Več na strani 3. V središču • Podganji raj ob potoku | Grajena, v ptujski kanalizaciji in parku o Strani 6 in 7 i Podeželje • Lovci lahko lovijo skoraj na V 1 .v v vasem dvorišču HIBI 1111 p»! IIJ»11 ^V? M 'I' i* mm o Strani 8 in 9 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. 2 Štajerski Aktualno torek • 17. decembra 2019 Podravje, Slovenija • Afera SRIPT še brez epiloga Kmetijski ministrici se maje stolček Ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec se maje stolček. Zaradi nejasnosti in neskladnosti pri projektu SRIPT, ki ju je pokazalo končno poročilo, je njena prihodnost v premier-jevih rokah. Foto: sta/M24 Premier Marjan Šarec je napovedal, da se bosta z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec o njeni nadaljnji usodi zaradi sodelovanja pri projektu SRIPT pogovorila, ko se Pivčeva vrne z bolniške. Razlog za majanje stolčka Pivčeve je končno poročilo o preverjanju izvajanja druge faze projekta Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (SRIPT), ki ga je gospodarsko ministrstvo izdalo konec novembra. Poročilo med drugim kaže, da Pivčeva del, pri katerih je bila navedena kot avtorica, ni v celoti opravila sama ali pa pri njih ni sodelovala. Pomanjkljiva naj bi bila tudi dokazila, da je bilo njeno delo dejansko izvedeno. Po plačilu davkov prejela »le« 20.000 evrov Pivčeva je v odzivu na poročilo dejala, da so »določene naloge pri oblikovanju skupnih dokumentov sooblikovali z več avtorji in po skupnih usklajevanjih«. »Pri tem je seveda težko razmejiti, kdo je opravil kakšen del naloge in razmejiti prispevke posameznih avtorjev,« je navedla. »Nedvomno pa je tudi svetovanje in prenos znanj in kompetenc tako v partnerstvo kakor tudi v samo pripravljene dokumente in naloge pomemben del prispevka, ki seveda pomeni tudi avtorsko delo,« je prepričana Pivčeva, ki je, kot je pojasnila, po odštetju in plačilu vseh prispevkov in po plačilu akontacije dohodnine za delo prejela manj kot 20.000 evrov. Ker je na bolniški, ne more pojasniti Šarcu Ministrica je dejala, da želi svoje delo pri projektu SRIPT pojasniti pre-mierju. A je trenutno bolniško odsotna, Šarec pa je bila ta teden v tujini, zato bo treba na pogovor oziroma odločitev še nekoliko počakati. V javnosti se je ugibalo o morebitni daljši odsotnosti Pivčeve zaradi težav s hrbtenico, a je stanje nato z objavo na twitterju pojasnila sama: »Zdravniki še opravljajo diagnostiko, čaka me nekaj nevroloških preiskav, nadalje pa najbrž tudi operativni poseg.« Številni na strani ministrice Kmetijsko ministrico so nato v bran vzele nekatere kmetijske organizacije. Sindikat kmetov Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev in območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Murska Sobota, Ptuj in Maribor so v skupnem pismu Šarcu zapisali, da ministrica dela odlično. »Verjetno pa nekoga v Sloveniji moti, da res dela in zastopa interese kmetov ter slovenskega podeželja. V njenem mandatu je agencija za kmetijske trge postala bistveno bolj prijazna in učinkovita, pripravila je osnutek zakona o spremembi zemljiške politike. Zakon kmetje pričakujemo že vsaj 20 let,« so navedli. Kakšni bodo Šarčevi standardi Šarcu so ob tem še položili na srce, da je »v Sloveniji žal malo politikov, ministrov, ki bi tako dobro in s srcem delali za Slovenijo«. Zaskrbljeni so tudi v Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije, kjer so v pismu Šarcu zapisali, da gre za linč kmetijske ministrice, ki je posledica znotraj-strankarskega boja za vodstveni položaj. Usodo Pivčeve premierju prepuščajo tudi vodje poslanskih skupin, kjer so spomnili, da je Šarec standarde ta obstanek ministrov v vladi postavil zelo visoko. Simon Rose Foto: Bobo/ M24 Lenart • V Tovarni bovdenov in plastike razočarani nad odzivnostjo GZS Ne verjamejo v dolgoročni učinek dviga minimalne plače Z dvigom minimalne plače januarja 2020 na 940 evrov bruto se v prazničnem decembru ukvarjajo tako rekoč v vseh podjetjih, ne le tistih, ki zaposlujejo veliko delavcev na zloglasnih minimalkah. Številke morajo š uskladiti tako, da plačna razmerja ne bodo preveč porušena, predvsem pa bo treba po novem iz minimalne plače izvzeti vse dodatke. Tu pa seje zataknilo. .— „^ —. . . _______ - - - . ^HHii^HHHHF Foto: SD Vodstvo TBP razmišlja o izstopu iz Gospodarske zbornice Slovenije. V lenarškem TBP, tovarni bovdenov in plastike, ki je po osamosvojitvi Slovenije izšel iz nekdanjega Klemosa, imajo več kot tisoč zaposlenih. »Sicer jih je malo na minimalni plači, a to ne pomeni, da nas spremembe ne zadevajo. Rad bi tudi poudaril, da nimam nič proti dvigu minimalne plače, nikakor ne, le da je slovenski plačni sistem zapleten in vsake take spremembe zahtevajo temeljite priprave in resna navodila. In prav slednjih ni bilo od Gospodarske zbornice Slovenije, tako da gre moj gnev na njihov račun,« razlaga direktor TBP Danilo Rojko. »Dvig minimalne plače ni nova stvar, zato smo že pred meseci pričakovali napotke GZS, kako in kaj naprej; dolgo so obljubljali, saj bomo, je še čas. Veliko se je tudi govorilo o tem, ali dodatki ostanejo del plače ali ne, na GZS so nam zagotavljali, da ostanejo. Takšna so bila tudi njihova navodila ali priporočila, kakor hočete, ki so nam jih posredovali. Potem pa so se zvrstila razna javna soočenja, na katerih so sindikati pritisnili nanje, in so se potegnili nazaj ter se začeli izgovarjati, da so oni samo predlagali, da niso ničesar trdili.« Spomnimo, da je GZS za delodajalce pripravila nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema, s katerimi bi podjetjem pomagali ublažiti učinke spremenjenega zakona o minimalni plači s poudarkom »na strukturni spremembi obračunane plače in smiselnem ohranjanju razmerij med zahtev- nostmi delovnih mest oz. plačami zaposlenih«. Sindikat premočen nasprotnik Sindikati so se na to zelo burno odzvali in zahtevali takojšen umik d. i Foto: Arhiv Direktor TBP Lenart Danilo Rojko: »Slovenski plačni sistem je zapleten in vsake take spremembe zahtevajo temeljite priprave in resna navodila. In prav slednjih ni bilo od Gospodarske zbornice Slovenije, tako da gre moj gnev na njihov račun!« teh ukrepov, češ da vodijo v nezakonite prakse, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc pa se je branila, da je šlo zgolj za priporočila. »Podjetja so se znašla v zelo zahtevni situaciji, in če bi v celoti sledila razmerjem, ki jih prinaša sprememba zakona o minimalni plači skozi celotno tarifno lestvico, bi se lahko masa plač v podjetjih dvignila za 50 do 60 odstotkov. Če se izvede le delna prilagoditev, pa govorimo o 15- do 20-odstotnem dvigu mase plač,« je pojasnila. Da je pričakoval odločnejši nastop in pokončnejšo držo GZS, pravi Rojko. »Sindikat se je tu očitno izkazal za premočnega nasprotnika. Ne moreš nekaj reči in si potem kar premisliti, ne deluješ verodostojno. Res so me zelo razočarali, zato celo razmišljamo, da bi kot člani GZS izstopili iz organizacije, saj pravzaprav od nje nimamo nobene koristi.« S pomisleki mnogih, da je bilo sprejetje novele o minimalni plači nepremišljeno, saj bo najbolj priza- ■if , ■ ; Vii ^i^iti ) delo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, manj produktivna podjetja in panoge z visokim deležem stroškov dela, posledice pa bodo občutili tudi drugi, saj se bo vse podražilo, se strinja tudi Rojko, prepričan, da delavec od dviga minimalne plače dolgoročno ne bo imel posebne koristi. Z vsesplošnim dvigom 1 »V • I v cen se bo zvišanje plače izničilo »Prvih nekaj mesecev mu bo tistih 50, 60 evrov ostalo, potem pa se bodo dvignile vse cene in bo še slabše, kot je bilo zdaj. To je domino efekt. Mi, na primer, potem višjih stroškov ne bomo mogli 'obesiti' kupcu naših izdelkov, saj so pogodbe sklenjene v naprej pa tudi cene določene, torej bo spet šlo na račun delavcev: pri nagrajevanju in stimuliranju, novem (ne)zaposlo-vanju,« sklene direktor TBP Lenart Danilo Rojko. Senka Dreu Podravje • Po novem letu novi zdravnici v dveh občinah V Juršince Amira Hachem, v Majšperk Rahela Simonič Po odhodu koncesionarja Mira Lasbaherja bo za splošno zdravstveno varstvo v Juršincih znova skrbel Zdravstveni dom Ptuj. V Majšperku pa je koncesijo dobila prejšnja destrniška zdravnica Rahela Simonič. Kot smo že poročali, se ambulanta v Juršincih z novim letom vrača pod okrilje javnega zdravstva. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, je povedala, da bo v ambulanti delala specialistka družinske medicine Amira Hachem. Doslej je delala v ptujskem centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, hkrati s pacienti v juršinski ambulanti pa bo nova zdravnica prevzela tudi paciente v tamkajšnjem domu upokojencev, katerega kapacitete bodo prihodnje leto precej povečane. »Konec decembra bomo prevzeli kartoteke pacientov, potem pa bo treba še malce preurediti Foto: Arhiv ST prostore ambulante. Računamo, da bi Hachemova prve bolnike sprejela takoj po 10. januarju,« je še dejala Petek Uhanova. Pritožb v Majšperku ni pričakovati Izbira družinskega zdravnika v Majšperku je dvignila obilo prahu tako v stroki kot med ljudmi. Pričakovati je, da se bo med novoletnimi prazniki, ko tudi potečejo roki za pritožbe, vznemirjenje poleglo. Občina Majšperk je letos jeseni objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju družinske medicine. Na razpis sta se odzvala dva kandidata. Izbrana kandidatka je bila zdravnica Rahela Simonič, ki je glede na razpisne pogoje dosegla večje število točk, so pojasnili na občini. Soglasje k podelitvi koncesije je že izdalo tudi ministrstvo za zdravje, tako da je pričakovati, da bo izbrana koncesionarka že januarja prihodnje leto lahko začela delati, če se ne bo nihče pritožil. Pritožbe neizbranega kandidata, ki ne želi biti imenovan, ni pričakovati, je zagotovil SD,MV torek • 17. decembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Makole • Županu Francu Majcnuje zavrelo Razliko do višje cene odvoza smeti bo krila občina! Stalnica občinskih svetov v Spodnjem Podravjuje bila pred koncem leta višja cena za ravnanje z odpadki - tudi na Bistriškem. A makolski svetniki, povezani v svetniško skupino SDS, so sklenili, da povišanja ne bodo podprli. Foto: Mojca Vtič V Makolah tako za zdaj ostaja cena 12,39 evra za 120-litrski zabojnik. Zakaj so se tako odločili? Marjan Dovar je dejal, da si želi proces obdelave odpadkov na Pragerskem najprej pogledati. Pripombe so bile tudi na pogostost odvozov, glede prodaje zbranih surovin (papirja), pa jim je Dovar predlagal, da naj se o načinu prodaje pozanimajo pri osnovnošolcih. Tovrstne pripombe in glasovanje proti zvišanju cene so očitno zavrele kri županu Francu Majcnu, ki je svetniku odvrnil: »Zdaj pa dosti, ugasni se. Če ne veste, kaj delate ...« Zavrnitev seveda ne pomeni, da bodo cene ostale nižje, pomeni le to, da bo razliko v ceni financirala občina in da bo proračun oskubljen za dodatna sredstva. »Ne moremo več ogrožati delovanja podjetja. Sedaj vi prevzemate odgovornost za posledice. Prihodke, ki jih občina prejme na račun z naslova najemnine Cero Pragersko, bomo pač primorani znižati,« je napovedal v. d. direktorja Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Neuradno naj bi Občina Makole od Komunale Slovenska Bistrica letno prejela okrog 90.000 evrov najemnine - za vodovodno omrežje, čistilno napravo in kanalizacijo v Makolah ter Cero Pragersko. Del sredstev vrne v okviru subvencioniranja omre-žnine, za približno 20.000 evrov pa bo zaradi nepotrditve zvišanja cen prikrajšana. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Opozicijski svetniki glasovali proti zvišanju cen ravnanja z odpadki. Politična ali tehtna odločitev? Ptuj, Podravje • Višja minimalna plača, višje cene v domovih upokojencev V domove upokojencev Božiček prinaša posebno „darilo": višje cene oskrbnin Kot vse kaže, se bodo cene oskrbnin v večini domov upokojencev z novim letom zvišale. Prav danes (v torek) bo o predlogu za dvig cen odločal tudi svet Doma upokojencev Ptuj. Skorajda zagotovo bo tudi sprejet. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pred nekaj dnevi napovedala, da stanovalce v domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih po novem letu čaka nova podražitev cen oskrbe: »Podražitve bodo posledica spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar se bodo stroški dela v domovih za starejše in posebnih zavodih povečali za od pet do osem odstotkov. Tokratni dvig stroškov dela bo omejen na zaposlene, ki v domovih zagotavljajo storitve oskrbe, te pa prek oskrbnin plačujejo stanovalci sami, njihovi svojci ali občine.« V Skupnosti socialnih zavodov so sicer poudarili, da si zaposleni zaslužijo primerno plačilo, je pa dejstvo, da se breme dviga plač z dvigom cen prelaga na plačnike oskrbnin: „Njihova delovna mesta so del sistema plač v javnem sektorju, ki je izrazito nestimulativen za delavce s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe, zato se raje odločajo za delo v drugih panogah, v domovih pa se veča kadrovska luknja," je pojasnil Jaka Bizjak, sekretar omenjene Skupnosti. Obenem je poudaril, da tokratni dvig minimalne plače razkriva nepravičnost slovenskega sistema, saj se stroški višjih plač oskrbnega osebja preprosto prevalijo na pleča stanovalcev, njihovih svojcev in občin. Rešitev naj bi bil zakon o dolgotrajni oskrbi. Z novim letom podražitev, marca? »V prazničnih dneh se bodo po domovih za starejše in posebnih zavodih po Sloveniji zvrstili številni dogodki, na katerih bomo s stanovalci pričakali decembrske dobre može in si zaželeli čim več zdravja in lepega v prihajajočem letu. Hkrati jim bomo žal morali povedati, da jim novo leto prinaša tudi višje cene oskrbe,« je še dodal Bizjak. Cene pa se bodo po različnih zavodih zviševale v različnem deležu. 11 --M. Štajerski TEDNIK »miAU.LII!*.-™ Stajerskitednik I -Stajerskitednik Strošek povišanja minimalne plače se bo prevalil tudi na tiste, ki so plačniki oskrbnin v domovih upokojencev. Oblikovanje cen socialnovarstve-nih storitev določa poseben pravilnik, po katerem lahko ob redni uskladitvi, ki se izvede vsako leto 1. marca, izvajalec uskladi ceno tudi, če se stroški dela spremenijo za več kot 1,5 % od zadnje uskladitve. Tak primer je zdajšnje stanje. Povsem možno je, da se bodo cene v začetku prihodnjega leta marsikje povišale januarja in ponovno marca. Kot posledica spremembe minimalne plače v januarju 2020 se bodo stroški dela v domovih za starejše in posebnih zavodih povečali za od pet do osem odstotkov, cene oskrbe pa naj bi se povišale za okrog dva do tri odstotke. Za koliko odstotkov se bodo zvišale cene Kot je potrdila direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnič-ki, bodo prav danes svetu zavoda predlagali nove, višje cene. Enako kot povsod je tudi na Ptuju razlog porast stroškov dela. Odločitev je v rokah sveta zavoda, zelo malo verjetno pa je, da bi člani dvig cen zavrnili. „Predlagamo dvig cen od 0,9 odstotka za oskrbo I do 1,3 odstotka za oskrbo IV. To je potrebno zaradi zvišanja plač. Prav je, da so se plače zvišale, ni pa prav, da nas je država pustila brez rešitev in da ni poskrbela za to, da se ta denar zagotovi iz drugih virov. Druge rešitve kot dvig cen nam niso pustili," je zaključila direktorica DU Ptuj. Dženana Kmetec V enotah Doma upokojencev Ptuj zvišanje od 5 do več kot 13 evrov Na Ptuju in v Muretincih so se cene marca letos povišale za nekaj centov. Oskrba I znaša 18,85 evra, oskrba IV pa 32,67 evra na dan. V Kidričevem in Juršincih so cene še nekoliko višje. Oskrba I v Juršincih znaša 19,88 evra, v Kidričevem cent manj, oskrba IV na dan stane 33,13 evra in je v obeh enotah enaka. Cena mesečne oskrbe seje letos zvišala predvsem v Juršincih in Kidričevem, in sicer za okrog 32 evrov za osnovno oskrbo in 60 evrov za oskrbo IV. Če bo zdaj potrjeno novo povišanje, bi v vseh štirih enotah za oskrbo I mesečno povišanje znašalo okrog 5 evrov, za oskrbo IV pa za skoraj 13 evrov. To je znesek brez dodatkov, a ker se tudi ti računajo od osnovne oskrbe, bo najbrž tudi pri tem zaračunan kak evro več. Kako so se cene iz različnih razlogov v zadnjem letu zvišale, pove ta podatek: do marca 2018 je cena osnovne oskrbe v vseh enotah (razen Kopra) znašala 17,7 evra na dan.... Foto: Dremastime/M24 Foto: CG Ptuj • Že tretjič v tem šolskem letu invazija uši Uši - nočna mora učencev in staršev OŠ Ljudski vrt Nadležne naglavne uši so že tretjič v tem šokkem letu povzročile nejevoljo med učenci in učenkami ter starši otrok OŠ Ljudski vrt na Ptuju. »Sedaj nam je presedlo,«je dejala ravnateljica Tatjana Vaupotič Žemljic in organizirala preglede lasišč v okviru šolske ambulante. Uši se prenašajo z direktnim stikom z osebo, ki ima uši (glava-gla-va) ali posredno preko predmetov (prek glavnikov, pokrival), zanje pa smo dovzetni vsi. »Trikrat v tem šolskem letu smo dejali otrokom, naj jim doma starši pregledajo la-sišče in odstranijo uši. Žal ne pridemo nikamor. Namreč če le en starš ne opravi te naloge, se uši čez kakšen teden ponovno pojavijo.« In posledica so vznemirjeni starši, ki za srbeče glave krivijo šolo. »Mi več kot opozarjati in dajati navodila, kako uši odstraniti, ne moremo,« je dejala ravnateljica. Preglede lasišč zdaj v roke zdravnikom -s soglasjem staršev Odločena, kot je, se je s ciljem zagotavljati varno, zdravo in čisto okolje za učence in učenke obrnila na šolsko ambulanto in se dogovorila, da bo zdravstveno osebje opravilo preglede lasišč. »Zeleno luč za to dejanje so nam dali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje,« je dodala Vaupotič Zemljičeva. V OŠ Ljudski vrt so zaradi uši organizirali preglede lasišč. Foto: Splet A tudi strinjanje stroke ne zadostuje. Ker se s pregledom lasišča posega v otrokovo zasebnost, morajo na šoli pridobiti tudi soglasja staršev. »Soglasja z obrazložitvijo so starši prejeli. Tiste otroke, za katere bomo pridobili dovoljenje, jih bo preventivno pregledalo zdravniško osebje, seveda bo pri tem zagotovljena popolna diskretnost. O morebitni prisotnosti uši bo zdravnik obvestil starše - ne šole in ne otrok,« je zagotovila ravnateljica. In tisti, katerih soglasja šola ne bo pridobila? »Učenci, za katere starši ne bodo podpisali, da so lahko pregledani v šoli, bodo povabljeni na pregled v Ambulanto Šolman. Verjamem pa, da smo že s tem ukrepom opravili M dela in da bodo starši tokrat poziv vzeli resno in pregledali lasišča svojim otrokom,« je še dodala ravnateljica največje ptujske osnovne šole. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje torek • 10. decembra 2019 Videm • Znižali vrtoglave zakupnine za grobove Namesto 700 po novem le 10 evrov Videmski občinski svet je na zadnji seji potrdil cene najema občinskih nepremičnin, višino urnih postavk delavcev v režijskem obratu, honorarjev za fotografije in prispevke v občinskem glasilu ter pristojbin oziroma najemnin za grobove. Foto: CG Zakupnine grobnih polj na pokopališču (za novo oblikovni grob) bodo v videmski občini poslej bistveno cenejše. Večina najemnin, tarif urnih postavk in honorarjev bo ostala na ravni letošnjih, največje spremembe bodo pri cenah prvega zakupa grobov in uporabe pokopališke vežice. Občani bodo povišanje cene občutili za uporabo in plačilo storitve čiščenja pokopališke vežice. Z dosedanjih 52 je občinski svet ceno povišal na skoraj 58 evrov. Letne pristojbine za najem grobov ostajajo enake kot doslej: 22,5 evra za enojni grob in žaro, 28,9 za dvojni grob in 58,2 evra za grobnico. Bistveno pa so v videmski občini znižali pristojbine, ki jih svojci plačajo ob prvem najemu groba, če družina še nima obstoječega groba in se na pokopališču oblikuje nov grob. Doslej so bili zneski za tako imenovani zakup grobnih polj vrtoglavo visoki, od 80 pa čez 700 evrov! Zakup grobnega polja za enojni grob je stal dobrih 84 evrov, za dvojni 113, za grobnico 282 in za žarni grob neverjetnih 732 evrov. Župan Branko Marinič je pojasnil, da so se svojci nekaterih pokojnih zaradi tako visokih tarif že kdaj odločili za pokop v drugi občini. Ker so bili zneski res izjemno visoki, so se odločili, da jih znižajo. Po novem bodo za enojni in žarni grob deset evrov, za dvojni grob 15 in za grobnico 30 evrov. Mojca Zemljarič Majšperk • Občina išče najemnike Za neprofitno stanovanje veliko zanimanje Občina Majšperk je konec novembra objavila razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Rok za prijavo je 18. december. Že pred potekom razpisa pa je znano, daje zanimanje za neprofitno stanovanje veliko. Foto: Mojca Vtič Občina Majšperk išče najemnike za občinsko stanovanje u bloku na naslovu Majšperk 37 Gre za dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju bloka, v velikosti 56,62 m2, vključno s kletjo. Objekt je brez dvigala, so opozorili v razpisu. Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane najemnine v skladu z uredbo centra za socialno delo Spodnje Podravje. Sicer pa mesečna najemnina za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 56,62 m2 v Majšperku znaša 164 evrov. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, žrtve nasilja v družini ... Ob tem Občina Majšperk določa še dodatni prednostni kategoriji, kot sta doba bivanja in poklic ali dejavnost prosilca, ki je pomemben za občino. Seveda je pomemben kriterij tudi višina dohodka. Kot izhaja iz razpisa, so prosilci upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v lanskem letu niso presegli zgornje določene meje. Konkretno to pomeni, da zgornja meja neto dohodka za enočlansko gospodinjstvo naj ne bi presegala 983 evrov oziroma za štiričlansko neto mesečni dohodek naj ne bi bil višji od 2.130 evrov. Z uspelim upravičencem bo sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Sicer pa občina razpolaga z 28 stanovanji. »Eno je namenjeno prodaji, eno se daje v najem, druga so zasedena,« so dodali. Mojca Vtič Juršinci • Spremembe parcelnih meja (tudi) v roke občin Prispevek le za del, na katerem stoji hiša Juršinski svetniki se niso strinjali, da bi odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju občine, ki jim ga nalaga zakonodaja, sprejeli po skrajšanem postopku, in sicer iz preprostega razloga, ker utemeljitve niso povsem razumeli. Zato so si vzeli več časa, da se jim odlok bolje predstavi. Svetniki se še niso odločili, ali bodo občane že zdaj omejili pri spreminjanju meja svojih parcel ali bodo raje počakali na nepremičninski davek. Foto: SD Kot jim je povedal Dejan Bele iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, naj bi po novem zakonu o urejanju prostora, ki je začel veljati junija 2018, občina sprejela odlok, s katerim bi določila območja, za katera bi ljudje, ko bodo hoteli spreminjati meje svojih parcel, morali pridobiti soglasja občine. »Razširjena je namreč praksa, ko se v postopkih parcelacij zemljiških parcel ne oblikujejo gradbene parcele, ki predstavljajo zemljišče pod stavbo, in funkcionalno zemljišče, ki pripada tej stavbi, ampak se odmerjajo parcele minimalnih velikosti, ne glede na dejansko porabo prostora. Razlog je pogosto v želji po zmanjšanju komunalnega prispevka in drugih dajatev. V teh primerih je običajno preostali del odmerjene parcele, kljub temu da je v postopku parcelacije obravnavan kot nepozidano zemljišče, ostal neprimeren za nadaljnjo pozidavo - bodisi zaradi neustrezne oblike, zaradi premajhne velikosti ali pa tudi že dejanske po-zidanosti.« Predlagalci odloka so prepričani, da bo prostor bolj racionalno izkoriščen, da bo omogočeno aktivno spremljanje in izvajanje določil v sprejetih prostorskih aktih občine, predvidoma pa se bodo povečali tudi prihodki na področju zemljiške politike, saj bo občina z odlokom preprečila neustrezno zmanjševanje gradbenih parcel v želji po izogibanju dajatvam, ki so vir občinskega proračuna. Bodo raje počakali • V • I • nepremičninski davek? Svetniki pa na svoji zadnji seji občinskega sveta in predtem seji odbora za gospodarstvo, obrt, gospodarsko infrastrukturo ter požarno varnost, ki ga vodi podžupan Alojz Herga, niso hoteli kar na horuk sprejeti nečesa, za kar niso prepričani, da je treba nujno takoj sprejeti in bi lahko poleg tega po nepotrebnem obremenilo občane, zato so sklenili počakati in pridobiti več informacij. Po domače pa je zadevo pojasnila svetnica Dragica Toš Majcen, sicer zaposlena na ptujski upravni enoti. »Vzemimo primer parcele v velikosti 1.000 kvadratnih metrov, na kateri bo lastnik gradil hišo. Ker bo ta stala le na 400 kvadratnih metrih tega zemljišča, si da večina tudi odmeriti le toliko kvadratnih metrov gradbene parcele, za katere tudi plača komunalni prispevek, preostalih 600 kvadratnih metrov pa ostaja funkcionalno zemljišče, na katerem je potem vrt, bazen ..., za kar se prispevek ne plača. Ker si v občini želimo čim več gra- denj, saj je naš interes, da bi ljudje ostajali v svojem domačem okolju, imamo že tako zelo nizek komunalni prispevek in najbrž ni potrebe, da sprejemamo nekaj, kar gre v nasprotno smer od naših želja. Sicer pa tu ni govora o kakšnem večjem številu, kaj več kot 10 do 15 takih primerov iz Juršincev letno ne obravnavamo. Sčasoma bomo tako dobili davek na nepremičnine, ki bo urejal tudi to področje, zato ne vidim razloga, da ne bi počakali do takrat,« zaključi svetnica Dragica Toš Majcen. Senka Dreu Rače • Prvi koraki k ureditvi križišča z železnico Kolone bodo trajale še vsaj nekaj let Mnogi prebivalci Spodnjega Podravja so že pozabili, kako je čakati pred spuščenimi zapornicami, saj je bila na relaciji Pragersko-Hodoš večina križišč med cesto in železniškimi tiri preoblikovana v nadvoze in podvoze. V Račah pa je čakanje pred zapornicami še vedno del vsakdana. Na Ljubljanski cesti, ki je v Ra-čah daleč najbolj obremenjena, postaja tudi zaradi povečevanja cestnega prometa situacija vedno bolj nevzdržna. Na občini so si zato zadali cilj, da bodo to križišče preuredili v sodobno iz-vennivojsko križanje ceste in železniških tirov. Župan Branko Ledinek je povedal: „Želimo, da se železniški prehod preuredi v podvoz. Pri tem gre za res velik projekt, ki smo ga razdelili v tri faze. V prvi fazi govorimo o ureditvi ceste od Frama do železniškega prehoda, v drugi obravnavamo podvoz in v tretji govorimo o cesti od železniškega prehoda v smeri Ptuja. Gre za res obsežen projekt, ki pa v celoti zadeva državno infrastrukturo, saj sta tako cesta kot železniški tiri v državni lasti. Prav zaradi vseh teh dejstev se moramo zavedati, da pot do cilja ni odvisna od občine, pač pa od državnih služb. V državnih razvojnih programih je zgodba res že predvidena, vprašanje pa je, kdaj bo vse skupaj dejansko realizirano." Foto: Občina Rače - Fram Prve težave že pri iskanju pripravljavca dokumenatcije Dokumentacijo so že začeli urejati. Kot sta na seji v novembru obrazložila župan Ledinek in računovod-kinja Dragica Drevenšek, morajo pridobiti idejno zasnovo projekta. „Izdelava te idejne dokumentacije je predpogoj Direkcije RS za infrastrukturo, da pristopi k sofinanciranju navedenih investicij." Za izdelavo idejne zasnove projekta so na občini objavili razpis, na katerega se sprva ni odzval noben ponudnik. Komaj po drugi objavi razpisa je svojo ponudbo podalo podjetje Lineal, d. o. o. Edino prispelo ponudbo, težko skoraj 170.000 evrov, so na občini sprejeli in s ponudnikom sklenili pogodbo. Ta se je zavezal, da bo IZP izdelal do sredine marca 2020. Naslednji korak bo javna obravnava projektnih rešitev. Celotna dokumentacija pa naj bi bila po Ledinekovih besedah pripravljena v letu 2021. Karmen Grnjak torek • 17. decembra 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Vlaganja v cestno infrastrukturo Gregorčičev drevored Ena največjih investicij, ki bo na območju Ptuja končana v prihodnjem letu na področju cestne infrastrukture, je ureditev Gregorčičevega drevoreda. Ocenjena vrednost investicije znaša 657.400 evrov. Foto: CG V začetku decembra so se začela dela v Gregorčičevem drevoredu. Investicija zajema ureditev obojestranske kolesarske steze in obojestranskega hodnika za pešce, ureditev dotrajanega vozišča in nosilnega ustroja ceste, zamenjavo obstoječe komunalne infrastrukture, ureditev odvodnjavanja in javne razsvetljave, zasaditev grmovnic, vzpostavitev drevoreda ter namestitev urbane opreme. Po podatkih MO Ptuj ocenjena vrednost celotne investicije znaša 657.406 evrov, od tega 289.091 evrov znaša višina nepovratnih finančnih sredstev evropskega kohe-zijskega sklada. Izvajalec gradbenih del je podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o. Cestna zapora, s tem pa začetek del, je bila postavljena v začetku decembra. Pogodbeni rok za dokončanje del je 15. maj 2020. DK Ptuj • Panorama v last občine Veliki načrti, denarja malo V začetku novembra letos je Mestna občina Ptuj s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS podpisala pogodbo o neodplačanem prenosu zemljišč na griču Panorama na ptujsko občino. S tem je stekel postopek pridobitve lastništva nad Panoramo, ki naj bi bil zaključen še letos. Foto: ČG Pogodba o neplačanem prenosu na ptujsko občino zajema 14 nepremičnin, skupne površine 163.100 kvadratnih metrov. Nepremičnine je že doslej vzdrževalo občinsko podjetje Javne službe Ptuj, po naročilu občine. Predmetni kompleks je bil v zakupu, zdaj pa ga želi občina tudi pravno-formalno prevzeti kot lastnica. Območje, ki bo, kot vse kaže, tudi prešlo v občinsko last, je ogromno. O tem, kakšni so načrti za to zelo pomembno območje, na ptujski občini pravijo: „Želje občine za ureditev Panorame so velike, realizacija pa bo odvisna od razpoložljivih sredstev: V prvi fazi bi želeli začasno urediti severovzhodni del griča Panorama, in sicer sprehajalne poti, otroško igrišče, namestiti urbano opremo in informativne table ter robno zasaditev ob Maistrovi cesti z drevesi in grmovnicami. V naslednji fazi pa namerava občina pristopiti k celostni ureditvi območja v arheološki park Panorama s sprehajalnimi in rekreativnimi površinami." DK Ormož • Nova »smetiščna« zakonodaja jezi lastnike večih objektov Bo moral plačevati tudi za sosednjo hišo? Ormožan Bogomir Luci iz vasi Jastrebci je eden tistih (mnogih) občanov, ki jih je pošteno razjezila nova zakonodaja na področju ravnanja z odpadki. Vsa podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odvozom in obdelavo odpadkov, so namreč v minulih dneh v javnost posredovala obvestilo o tem, da bodo po novem v sistem odvoza (in s tem plačila) vključeni tudi objekti, ki niso redno naseljeni; gre predsvem za vikende. Tudi Bogomir Luci je tako prejel obvestilo oz. dopis Komunalnega podjetja Ormož o obvezni vključitvi v sistem ravnanja z odpadki. V njem so zapisali, da so na podlagi analize ugotovili, da za enega izmed objektov ne plačuje odvoza odpadkov. Luci je pojasnil, da gre za skorajda sosednjo zgradbo njihove stanovanjske hiše. Kot je zatrdil, na omenjenem vikendu ne pridela nobenih odpadkov, če že, pa jih lahko odnese v kanto, ki je na nekaj metrov oddaljenem dvorišču njihove hiše, kjer prav tako pridela zelo malo odpadkov. Luci: »Ta hiša je prazna že leta« »Gre za sosednji objekt, ki je od naše hiše oddaljen kakih 250 metrov. Poleg tega je objekt prazen že več let. Sicer pa, četudi bi z ženo občasno bivala v tej hiši, plačujeva odvoz odpadkov za stanovanjsko hišo. Edino, kar je moč razbrati iz tega dopisa, je neizpodbitno dejstvo, da gre za enostaven poskus, kako iz že tako obubožanih občanov občine Ormož iztisniti še zadnje cente,« je prepričan Luci, ki je sicer še dodal, da se mu plačilo ravnanja z odpadki v njihovi občini tako ali tako zdi krivično: »Plačujem kanto, ki je nikoli ne napolnim, kajti imamo kmetijo, ki je bolj kot ne samooskrbna. Mleka ne kupujemo, embalaže nimamo, biološke odpadke odvržemo na gnoj. Pravičneje bi bilo, če bi tehtali pridelane odpadke pri posameznih gospodinjstvih in bi dejansko plačali toliko, koliko jih povzročimo.« Za katere objekte ni treba plačevati odvoza odpadkov A kot je razumeti iz odgovorov, ki so jih pripravili na Komunalnem podjetju Ormož, je njegov srd z argumenti vred bolj kot ne nesmiseln. »Zakonodaja je jasna: obvezne komunalne storitve moramo pla- »Edino, kar je moč razbrati iz tega dopisa, je neizpodbitno dejstvo, da gre za enostaven poskus, kako iz že tako obubožanih občanov Ormoža iztisniti še zadnje cente,« je prepričan Bogomir Luci. čevati vsi,« je namreč povedal Matjaž Veršič iz ormoške komunale in še pojasnil: »V 23. členu uredbe o metodologiji za oblikovanje cen in potem v nadaljnjih občinskih aktih je določeno, da mora biti vključen v sistem ravnanja z odpadki vsak objekt posebej, tudi če ni prijavljenih oseb in se uporablja le občasno. Če lastnik objekta dokaže, da objekt ni primeren za normalno uporabo ali da gre za skupino objektov na eni zaokroženi lokaciji, se lahko oprosti plačila. Za objekte, ki se uporabljajo občasno in nimajo prijavljenih oseb, je minimum plačila 3,18 evra mesečno ob trenutnih cenah ravnanja z odpadki.« Veršič je še dodal, da konkretenga primera Bogomirja Lucija ne more komentirati, saj ne pozna dejanskega stanja objekta. »Občanom, ki se obrnejo na nas, pa podamo razširjeno obrazložitev in potem mora lastnik objekta ugotoviti, ali njegov objekt spada v katero kategorijo objektov, za katere je možna oprostitev vključitve v sistem ravnanja z odpadki in nam podati temu primerna dokazila.« Luci: »Tega ne nameravam plačevati!« In kaj na to pravi Luci? »Tega ne nameravam plačevati. Čeprav se zdi tri evre nekomu malo, to na leto znese dobrih 30 evrov.« Monika Horvat 1350 dopisov v občinah Ormož, Sv. Tomaž, Središče Na Komunali ocenjujejo, daje objektov, ki imajo stalno ali začasno prijavljene osebe in niso vključeni v sistem ravnanja z odpadki, v posameznih krajih nekje do dva odstotka. »Predvidevamo, da bomo skupno v občini Ormož poslali približno 1.000 dopisov, v občini Sveti Tomaž 200 dopisov in v občini Središče ob Dravi 150 dopisov, ko bo pregled v prihodnjem letu v celoti zaključen. Po dosedanjih podatkih, ki smo jih obdelali, bo v sistem ravnanja z odpadki vključenih več kot 50 % prejemnikov dopisov.« Foto: MH Ptuj, Podravje • Urgentni center s prvim nadstropjem Bolnišnica bo do nadstropja skušala priti s prodajo nepremičnin Pred kratkim seje iztekel pogodbeni rok za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Še vedno obstaja možnost, da bo ta vendarle zgrajen s prvim nadstropjem, potreben denar za to pa bodo v bolnišnici skušali zagotoviti s prodajo nepremičnin. Skoraj gotovo je, da se bo spomladi prihodnje leto začela gradnja ptujskega urgentnega centra, kar nakazuje tudi razkopano območje, kjer so že zaključene arheološke raziskave. Po zadnjem obisku ministra za zdravje Aleša Šabedra na Ptuju pa je ostalo odprto vprašanje o morebitni ponovni umestitvi prvega nadstropja v projektno nalogo. Svet zavoda in vodstvo bolnišnice so se namreč s projektom, ki je predvideval izgradnjo brez prvega nadstropja, strinjali izključno zato, da bi se gradbena dela sploh začela. Ves čas pa so vlagali napore v to, da bi vendarle dobili tudi prvo nadstropje. Še nekaj mesecev nazaj je to bila misija nemogoče, po obisku Šabedra pa naj bi se odprle nekatere možnosti, da bi vendarle projekt bil izveden v želeni obliki. hI IV • V* | • Zakaj še niso naročili cenitev nepremičnin „Za prvo nadstropje urgentnega centra smo takoj po obisku ministra Foto: CG in M24 V ptujski bolnišnici še niso vrgli puške v koruzo. Veselijo se začetka izgradnje urgentnega centra, želijo pa si ga s prvim nadstropjem vred. začeli aktivnosti. Pripravljen imamo seznam nepremičnin, dogovarjamo se tudi s cenilcem. Cenitev ne sme biti starejša od šest mesecev in je še nismo naročili, ker moramo najprej z ministrstvom za zdravje podpisati dogovor, po katerem se kupnina vrne v ptujsko bolnišnico in nameni za izgradnjo prvega nadstropja urgentnega centra. Za pripravo dogovora je na potezi Direktorat za zdravstveno ekonomiko na zdravstvenem minstrstvu. Za zdaj predloga dogovora še nismo prejeli," je pojasnila Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Glede na to, da je projektiranje urgentnega centra v obsegu klet in pritličje skoraj zaključeno, v tej fazi 1. nadstropja ne bodo projektirali, pač pa naknadno. To naj bi že dogovorili tudi s projektantom, ki bo (kot pravijo v bolnišnici) z minimalnimi stroški kasneje projekt popravil z dvigom za prvo nadstropje. Seveda, če jim bo uspelo zagotoviti potrebna sredstva. Dženana Kmetec 6 Štajerski V središču torek • 17. decembra 2019 Spodnje Podravje • Dolgorepi glodavci so leglo bolezni, uničujejo napeljave in inventar Podgane iščejo hrano in topla zavetja, človi Podgane so lahko v urbanih in ruralnih okoljih zelo velika nadloga. Prenašajo nalezljive bolezni, z glodanjem poškodujejo stene, cev je požar. V mrzlih zimskih dneh iščejo zavetje v hlevih, gospodarskih poslopjih, pod pokrovi toplih avtomobilov. Zato se ne čuditi, č V mestih se podgane največ zadržujejo v kanalizacijskih cevovodih in ob strugah potokov. Na podeželju so velika nadloga na kmetijah. Hlevi, gnojne jame in gospodarska poslopja so za njih pravi hotel. Hrana je na vsakem koraku na dosegu, hlevi pa topli in nudijo ugodno zavetje. A podgane niso tako nedolžna bitja. Dosežejo in preglodajo skoraj vse, živijo povsod, tudi v vodi. Na mestu, kjer se naselijo, lahko povzročijo ogromno škodo. Podganji raj ob potoku Grajena, v ptujski kanalizaciji in parku Že nekajkrat ste nas bralci opozorili na njihovo (povečano) prisotnost. Na Ptuju imajo ob potoku Grajena pravi raj. Sredi dneva jih je moč videti plavati po strugi, brskajo po bližnjih koših za smeti in iščejo hrano. »Srednješolci na poti na avtobusno postajo velikokrat v koš vržejo ostanke hrane, največkrat na pol pojedeni sendvič. Podgane brez kakršnegakoli strahu visijo na košu in pomalicajo, kar je ostalo za ljudmi. Bližine človeka se sploh ne ustrašijo,« je povedal bralec. Druga zgodba je z Osojnikove ulice, kjer je marsikdaj opaziti podgane, kako smukajo v in iz jaškov meteorne kanalizacije. Tretji primer je ptujski mestni park. V bližini OŠ Mladika je v strugo Drave speljan kanal, najverjetneje gre za odvod kanalizacije, ker je v njem in okrog njega vse polno podgan. Sploh se nič ne bojijo in se ne skrivajo. Tekajo sem in tja, iz cevi, v cev, do vode ... Na povečano prisotnost podgan so opozorili tudi na spodnjem Ptujskem polju, v krajih ob Dravi. Svetnik občine Gorišnica Miran Černezl, ki prihaja iz vasi Muretinci, je na seji občinskega sveta poudaril, da se je prisotnost teh neljubih glodavcev povečala pozno jeseni, po novembrskih poplavah reke Drave. Golorepi glodavci so se bojda razširili tudi med hiše, še zlasti ob gospodarskih poslopjih in kleteh, lezejo iz kanalizacijskih jaškov. Na nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so pojasnili, da povečanja populacije podgan v podravskem okolju sicer ne beležijo. So pa njihove ekipe ob koncu letošnjega poletja na območju mestne občine Ptuj opravile deratizacijo. »Podgane Mestna kanalizacija jim zelo godi Jernej Šomen iz Komunalnega podjetja (KP) Ptuj je pojasnil, da so glodavci, predvsem podgane, zaradi obilice hrane vseskozi prisotne v kanalizacijskih jaških. »Izrazitejše je to v okolici večstanovanjskih objektov in središču mesta Ptuj, torej na lokacijah, kjer so interna omrežja kanalizacije bolj razvejana. Kot preventivni ukrep izvajamo na območju mestne občine Ptuj deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja sistematično trikrat na leto. Prav tako se na manjših kanalizacijskih sistemih in vseh objektih čiščenja odpadnih vod, predvsem v elektro krmilnih omarah in v okolici opreme za izločevanje delcev iz odpadnih vod (mehanskega čiščenja), po potrebi nastavljajo vabe. Na objektih čiščenja se zraven podgan redno pojavljajo tudi miši, predvsem konec jeseni pred pričetkom hladnejšega zimskega časa. Pri tem se strupi nastavljajo na mestih, kjer so bili v preteklosti zaznani škodljivci, ter na mestih, kjer opazimo sledi.« Šomen dodaja, da podgane ob jaških izvrtajo prave tunele. »Podgane si ob jaških naredijo pot iz zunanje okolice v kanalizacijski sistem. Pri tem opažamo poškodbe sten jaškov in cevi, predvsem na spojih. Pogosto se začne na poškodovanih mestih izpiranje materiala iz okolice v javno kanalizacijo s tem pa do posedanja terena okrog jaškov. Vse vidne poškodbe na javni kanalizaciji saniramo, najaških internega omrežja (predvsem v okolici blokovskih naselij) pa so izvedbe sanacij in tudi redne deratizacije stvar dogovora med lastniki in upravniki objektov.« Podgane so med drugim prenašalke nevarne mišje mrzlice. V bivalnih okoljih, kjer ukrepati z nastavitvijo vab ali deratizacijo. Ptuj, Podravje • Težava današnjega časa - pomanjkanje prostih mest v domovih upokojencev Zgodbe, ki jih piše življenje: kako naj 84-letna žen: O izjemno velikih potrebah po namestitvi v domovih upokojencev in pomanjkanju kapacitet se v zadnjem času govori veliko. Kakšne pa so z Trenutno na namestitev v Dom upokojencev Ptuj čaka 461 prosilcev V oskrbi petih enot Doma upokojencev Ptuj je trenutno 700 stanovalcev iz 49 slovenskih občin. Največje občanov občine Ptuj, in sicer 243, sledijo Koprčani, ki jih je 105. 41 je občanov Kidričevega, 28 Vidma pri Ptuju, 26 iz Majšperka, en manj je občan Markovcev, 22 iz Gorišnice... V dnevnem varstvu je trenutno osem oseb, cena za 8 ur pa je odvisna od oskrbe. Na listi čakajočih je trenutno 461 prosilcev, od tega 190 iz Upravne enote Ptuj in 271 iz drugih upravnih enot -občin celotne Slovenije. Od teh je 306 vlog za enoposteljno sobo. Dom upokojencev Ptuj naj bi kmalu začel graditi novo enoto v Žabjaku. Za parcelo so odšteli nekaj več kot pol milijona evrov (z davkom). Ocenjena vrednost investicije je 14 milijonov evrov, polovico bo Dom zagotovil iz lastnih sredstev, polovico pa z najemom kredita. Da bi investicija stekla, si morajo pridobiti še soglasje Ministrstva za delo, po predhodnem pozitivnem mnenju Ministrstva za finance, česar pa za najetje sedem milijonov evrov vrednega kredita še nimajo. Kot poudarja direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički, realne življenjske potrebe prosilcev najbolje kažejo, kako nujna je gradnja in potreba po dodatnih kapacitetah. Prav zaradi tega je po njenem mnenju investicija v Žabja-ku še kako potrebna, pa četudi bo v ceni storitve zajet kredit. Trenutno na sprejem v Dom upokojencev Ptuj čaka 461 prosilcev, čakalna doba pa je od nekaj mesecev do dveh let za enoposteljno sobo (pokretni - oskrba I). „Najhitreje se spreminja stanje na negovalnih enotah - nepokretni, torej nekaj mesecev. Prosto mesto moramo pogosto zapolniti s t. i. prednostnimi sprejemi, ko center za socialno delo ugotovi, da oseba v domačem okolju nima nikogar Kapacitet je bistveno premalo za vse, ki želijo namestitev v Domu upokojencev Ptuj. torek • 17. decembra 2019 V središču Štajerski 7 eka se sploh ne ustrašijo /i, napeljave ... Nemalokrat seje že zgodilo, da so pregrizle kable električne napeljave, prišlo je do kratkega stika ali iskrenja, nastal e vam kakšen glodavec tudi na avtomobilu pregloda katero od napeljav. ' ■ 'l ' v^rffr^U Sls , ri-^m ;.>-> k wgBf/^- —¡ <\.v' j» ¿^MP^^H flK' 'M S-^' It*' % \ • ' ' ' 1 Éyp® ' >'■ < f* ; i, ■,' >v £}> • . v 1111» % ■ Foto: Wikipedia ■ se pojavijo sledovi njihove prisotnosti, je treba zatiramo z nastavitvijo strupenih deratizacijskih vab. Izvedba je odvisna od objekta, problematike in mesta nastavitve vab. Vabe se praviloma nastavljajo zaščitene (v deratizacijskem zabojčku) in ustrezno označene,« je pojasnila Maja Kostanjšek iz NLZOH. Za mišjo mrzlico v Podravju zbolelo že 84 oseb Z deratizacijo se število glodav-cev zmanjšuje, posledično pa tudi nevarnost pojava nalezljivih bolezni. Golorepi glodavci so dokazano rezervoar ali tudi prenašalci vrste bolezni pri človeku. »Podgane prenašajo nalezljive bolezni in vektorje. Tudi steklino,« je povedala Kostanjškova. V letošnjem letu je vse več primerov mišje mrzlice, ki jih poleg miši prav tako prenašajo s svojimi iztrebki in urinom tudi podgane in voluharji. Na NLZOH so do začetka letošnjega decembra zaznali že 248 primerov; 78 žensk in 170 moških. Izjemno veliko obolelih beležijo v jugovzhodni Sloveniji (89) in v podravski regiji (84). Večina bolnikov je bila hospitalizi-rana, umrl ni nihče. V DEM redno skrbijo za deratizacijo Podgane se precej zadržujejo ob in v vodi. Zanimalo nas je, kako se nadloge otepajo na Dravskih elektrarnah Maribor, ki imajo ob, v in na vodi dejansko vso proizvodno infrastrukturo. Majna Šilih iz službe za odnose z javnostmi je navedla, da z glodavci na objektih nimajo težav, saj redno izvajajo deratizacijo. Monika Horvat, Mojca Zemljarič i ¡a. y¿ ...../riftmfč iV../-??'^;^:- t-. - ¿í^Ph* lTr™™TliPtmBBi pm • mm ¡Pi IÜ M>¿m «¡¡§1 1... • • , • • --7-'—- ■v •,'•' '•• •-..... - Kmetije pravi raj za podgane Foto: Dreamstime/M24 Podgane in miši povzročajo škodo na poljih, v hlevih, shrambah, skladiščih... Kot je povedal Peter Pribožič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, je za ta letni čas normalno, da se glodavci umikajo v prostore. »Povsod, kjer je na razpolago hrana, se praviloma naselijo. Posebej na živinorejskih kmetijah in skladiščih žit in krme. Ker so prenašalci različnih bolezni in povzročajo škodo z uničevanjem krme, je treba poskrbeti za redno zatiranje. Kmetije in drugi si lahko za učinkovito zatiranje naročijo tudi deratizacijo. Seveda je priporočljivo skrbeti za red in vzdrževanje prostorov, da imajo glodavci na razpolago čim manj hrane in zavetja. Na manjših kmetijah za podgane poskrbijo mačke. V hlevih, kjer so rešetkasta tla, je veliko možnosti razmnoževanja za glodavce v kanalih za gnojevko, zato je redno mešanje gnojevke na 14 dni ali enkrat mesečno dodaten način, da uničimo njihova gnezda. Na veterinarskih postajah so na voljo vabe, kijih nastavimo za uničevanje glodavcev. Paziti je treba, da poginjene glodavce odstranimo, da strup ne pride v krmo domačih živali.« Foto: MZ ska skrbi za nepokretnega moža? zgodbe ljudi, ki mesece, nekateri celo leta čakajo na svoje prosto mesto, svojo streho nad glavo? É - svojcev, ki bi poskrbel zanjo in je povsem odvisna od pomoči in postrežbe. Pogosto so to primeri, ko jih po končanem zdravljenju ne morejo odpustiti v domače okolje, kjer so živeli sami," ugotavlja direktorica DU Ptuj. Koliko bo kredit podražil bivanje v Domu upokojencev Ptuj? Po izračunih doma, bi cena, ki bi pokrivala tudi investicijske stroške gradnje v Žabjaku, po investicijskem planu za osnovno oskrbo znašala 23,28 evra. Trenutno znaša oskrba I na Ptuju in v Muretincih 18,85 evra, v Juršincih in Kidričevem pa 19,88 evra na dan. „Prepri- čana sem, da so tisti, ki čakajo na dom, pripravljeni plačati tudi kak evro več, da le dobijo svoje mesto. Za primerjavo: cena v enoti CSO Ormož - Sveti Tomaž je že zdaj 23,72 evra. V javni mreži so tudi koncesi-onarji, najvišje cene za enako storitev pa recimo v Centru starejših Črnuče kar 34,47 evra na dan, v Domu starejših Škofljica pa 32,32 evra. Zgovoren je še en podatek: podjetje Senecura bo gradilo domove, 300 mest naj bi jih stalo 25 milijonov evrov, kar znese 83.000 evrov na mesto. Naš investicijski plan pa predvideva 14 milijonov evrov za 200 postelj, torej 70.000 evrov na posteljo. Je torej res bolje, da gradijo tujci?" Dženana Kmetec Ko enostavno nimaš kam ... Tako na Centru za socialno delo Spodnje Podravje kot v ptujski bolnišnici in Domu upokojencev Ptuj ugotavljajo, kako velik je problem pomanjkanja namestitev v institucionalnem varstvu, predvsem za tiste posameznike, ki bodisi nimajo svojcev bodisi ostanejo nepokretni čez noč. In takšnih je veliko. Predstavljamo dva konkretna primera (seveda brez osebnih podatkov), ki kažeta, v kakšnih stiskah se znajdejo ljudje, ki dobesedno nimajo kam: samostojno ne morejo živeti, po drugi strani pa njihovo zdravstveno stanje ni takšno, da bi potrebovali bolnišnično oskrbo, domovi pa zanje nimajo prostora. • „Gospa je trenutno hospitalizirana v ptujski bolnišnici, na internem oddelku. Je nepokretna, inkontinentna, po mnenju psihiatra ima tudi blago kognitivno motnjo in priporoča se namestitev na negovalni oddelek. Do sedaj je živela sama, otrok nima. Zaradi močnega poslabšanja zdravstvenega stanja samostojno več ne more bivati. Potrebuje 24-urno nego in oskrbo, a svojcev nima." • „Gospodje trenutno na okrevanju v zdravilišču. V kratkem bo odpuščen, je nepokreten, že prej je bil invalid, brez ene noge. Živi skupaj z ostarelo 84-letno ženo, kije srčni bolnik. Otrok nimata. Potrebuje 24-urno nego in varstvo, česar pa mu žena več ne more nuditi, zato druge možnosti, kot je namestitev v institucionalno varstvo, nima." Predstavljeni zgodbi sta dve izmed mnogih, ki kažejo na potrebe po dodatnih kapacitetah v domovih upokojencev nasploh. Gre za dopisa, ki ju je pred nekaj dnevi CSD Spodnje Podravje naslovil na Dom upokojencev Ptuj, ki pa ima prav tako omejene kapacitete. Ta dva dopisa, pa tudi številni drugi, pa se končajo z besedami: „Zaradi vsega navedenega menimo, da je namestitev v vaš dom za omenjeno osebo nujna in vas prosimo za prioritetno obravnavo." Direktorica Doma pa: prav vsakemu želimo pomagati, kolikor je v naši moči, a tudi naš dom ima omejeno število postelj. Foto: CG 8 Štajerski Podeželje torek • 17. decembra 2019 EU • Poziv evropskih znanstvenikov k reformi Intenzivno kmetijstvo uničuje naravo Za kmetijske subvencije v okviru skupne kmetijske politike državljani Evropske unije plačamo za skoraj 60 milijard evrov davkov, večina denarja gre za financiranje intenzivnega in industrijskega kmetijstva, tovrsten model kmetovanja pa neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja vode in zraka, prekomernega črpanja vode, drastičnega povečanja uporabe pesticidov in prispeva k podnebni krizi, že dlje časa opozarjajo znanstveniki. Foto: SD Prvič pa se je zgodilo, da se je več kot 2500 vodilnih strokovnjakov podpisalo pod odprto pismo, ga naslovilo na Evropski parlament in pozvalo k takojšnji reformi trenutno uničujoče skupne kmetijske politike (SKP), ki nepovratno izkoreninja naravo. V pismu so poudarili skupno znanstveno spoznanje, da je vedno večja izguba biodiverzi-tete močno povezana z intenziviranjem kmetijstva, ter dodajajo, naj Evropska unija kmetijsko politiko, trenutno ključno gonilno silo uničevanja narave, v prihodnje prilagodi podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Slednje dokazujejo s strmim upadom populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk po vsej Evropi, za katerega krivijo prav škodljive prakse intenzivnega kmetijstva. Evropska populacija ptic je med letoma 1980 in 2015 upadla za več kot 55 odstotkov, v nemških naravnih rezervatih je bil v 27 letih zabeležen kar 76-odstoten upad populacij žuželk, nič boljše pa ne gre niti drugim živalskim in rastlinskim vrstam, vezanim na kmetijsko krajino. Prazne besede na še enem papirju? Da so manj številčne obstoječe populacije bolj ranljive za izumrtje, pojasnjujejo podpisniki odprtega pisma, zato so po njihovem prepričanju omenjeni trendi zelo skrb vzbujajoči, kot najpomembnejše vzroke za upad biotske pestrosti v kmetijski krajini pa izpostavljajo odstranjevanje nekaterih krajinskih elementov, kot so drevesa in mejice, uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS -BirdLife Slovenia), ki je največja nevladna organizacija za varstvo narave v Sloveniji, pozdravljajo odločitev evropskih vodilnih znanstvenikov, da se prvič javno in v tako velikem številu opredelijo do problema aktualne skupne kmetijske politike, ki prepogosto pozablja na naravo, katere del smo ne nazadnje vsa živa bitja, hkrati pa upajo, da bo vsebina pisma tudi dejansko slišana. V imenu BirdLife Europe ga je podprla tudi Harriet Bradley, sodelavka za področje kmetijske politike: »Znanstveni dokazi govorijo sami po sebi, in sicer da intenzivno kmetijstvo ubija naravo. Če skupna kmetijska politika ne bo celostno spremenjena, če torej ne bomo naredili prostora za naravo, potem bodo obljube Zelenega sporazuma za Evropo v povezavi z biodiverziteto in podnebjem samo prazne besede na še enem dodatnem papirju.« Senka Dreu Pojasnilo Pošte Slovenije V članku »Bojazen, da bi ukinili še občino(e)«, v katerem je govora o iskanju pogodbenega izvajalca za pošto v Dornavi, je med drugim navedba svetnika občine Mateja Zorka, »da se mu zdi nerazumljivo, da Pošta zapira svoje poslovalnice oziroma išče pogodbenike, medtem pa po drugi strani za 29-milijonski znesek kupuje Intereuropo«. Dovolite, da na kratko pojasnimo, daje Pošta Slovenije gospodarska družba zasebnega prava in posluje v pogojih tržne konkurence ter v skladu s pričakovanji predstavnika lastnika - Slovenskega državnega holdinga. Zanjo torej v celoti veljajo tržne zakonitosti, enako kot za vsako drugo gospodarsko družbo. S strukturnimi ukrepi, med katerimi je tudi optimizacija poštnega omrežja, ter z nadgradnjo novih storitev Pošta Slovenije zagotavlja socialno varnost več kot 6.500 zaposlenim na nivoju celotne skupine in tako skrbi za rast ter razvoj podjetja. Ena večjih priložnosti za nadaljnjo rast in razvoj je bila akvizicija logističnega podjetja, kije regijsko prisotno, saj je tovrstnih priložnosti zelo malo. Paketno poslovanje in logistične storitve sta namreč glavna stebra poslovanja Skupine Pošte Slovenije. To pot povezovanja poštnih, paketnih storitev in logistike so prehodili že mnogi poštni operaterji po svetu. Jasmina Roškar, Pošta Slovenije Podravje • Zakonsko dovoljena razdalja za lov je 50 metrov od naselja Lovci lahko lovijo skoraj na vašem d Kdor živi na podeželju, je vajen odmaknjenih strelov iz lovskih pušk in srečanja z lovci na lokalnih cesti Tabla ob cesti, ki vam sporoča, da morate paziti, ker ste v območju lova, občutek nelagodja samo še pove Oktober, november in december že tradicionalno veljajo za glavno lovsko sezono, ko je dovoljen lov na večino divjadi, zato ne preseneča, da je v tem času večkrat slišati poke iz pušk. Na ravnicah Pesniške doline, v neposredni bližini naselja Gočova v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, kjer so lovili malo divjad, pa se je večja skupina lovcev, opremljenih s puškami, oblečenih v odsevne jopiče in v spremstvu psov, sprehajala tudi po regionalni cesti. Zanimalo nas je, ali je to dovoljeno in koliko metrov od hiš lahko lovci lovijo. Zakon o divjadi in lovstvu v svojem 44. členu o prepovedih pri opravljanju lova govori o uporabi lovskega orožja na skupinskih lovih; iz zapisanega izhaja, da lovci ne smejo loviti bližje kot 50 metrov od naselij in zaselkov, kar v praksi pomeni, da vam lahko pridejo tako rekoč na dvorišče, če imate dovolj veliko. Zato se najbrž upravičeno postavlja vprašanje, ali je 50 metrov od naselja primerna zakonska razdalja za lov. Na lov niso dolžni opozoriti Lov je med drugim prepovedan tudi v parkih, na pokopališčih, v Tabla, ki je u Gočoui, na regionalni cesti Lenart-Ptuj, opozarjala na območje lova in nevarnost naleta divjadi. ograjenih vrtovih, nasadih, sadovnjakih, drevesnicah, na njivah in območju industrijskih objektov, na otroških in športnih igriščih, na označenih sprehajališčih, na kopališčih ter na javnih cestah in progah, pojasnjujejo na Lovski zvezi Slovenije, kjer poudarjajo, da se vsak lov vedno izvaja izjemno previdno, k varni rabi orožja pa lovce zavezuje tudi zakon. Pri krovni lovski organizaciji hkrati svetujejo, da ob sumu, da lovci ogrožajo varnost, takoj obvestimo policiste ali lovske inšpektorje. Lovci z organizacijo skupinskega lova lahko seznanijo policijo ali lovsko inšpekcijo, niso pa tega dolžni storiti, kakor tudi niso zavezani k opozarjanju, da v nekem območju izvajajo lov. Torej jim opozorilnih tabel sploh ni treba postavljati, ampak je to zgolj nji- hova dobra volja oziroma, kot pravijo na LZS, »odraz odgovornega pristopa lovcev, ker z njim obvestijo ostale uporabnike prostora in cest, da na območju lovijo. Pravočasno opozorjeni vozniki so tako pozornejši pri vožnji in lažje reagirajo na divjad, ki jim prečka cesto, sprehajalci, rekreativci in kmetje pa predhodno vedo, da bodo lahko srečali lovce, da lahko zaslišijo pok puške in tako dalje«. Podravje • Problematika poplavljanja Drave ostaj nerešena Nam pošiljajo poplave in strupeni mulj A Poplave reke Drave izpred meseca dni so ponovno opozorile na perečo problematiko območja ob reki. Poplavna hišam, s kmetijskih površin odnaša rodovitno prst, škodo povzroča tudi na javni infrastrukturi. Opozorila, da je treba staro rečno strugo počistiti gramoza, naplavin in zarasti, so vse glasnejša. Reka težave povzroča vse od Dravskega polja v občinah Starše in Hajdina, po Ptujskem polju v občinah Markovci in Gorišnica, v ha-loški občini Cirkulane (zaselek Do-lane), pa vse do Središča ob Dravi. Po zadnjem sestanku delovne skupine, ki je v začetku decembra potekal v Ljubljani, se je situacija vsaj za majhen, res majhen korak pomaknila naprej. „Visokih pretokov vode je statistično dokazano iz leta v leto več. Na sestanku smo sprejeli sklep, da je treba pristopiti k strateškemu načrtu upravljanja z reko Dravo. Dogovorili smo se, da aktivnosti začnemo takoj. V prvi polovici prihodnjega leta bomo z javnim razpisom poiskali izdeloval- ca študije. V pripravo študije oziroma projektne naloge se bomo vključili tudi člani delovne skupine. Jasno je, da so na prostoru prisotni različni interesi in da bodo za izvedbo aktivnosti potrebni kompromisi. Priprava študije je prvi korak. Če nimamo niti tega, smo na mrtvi točki in vztrajamo vsak pri svojem. Cilj delovne skupine je slišati vse interese in pristopiti k reševanju. Stremimo k temu, da se strateški načrt upravljanja sestavi tako, da bodo vsi deležniki zadovoljni," je pojasnil vodja delovne skupine za reševanje poplavne problematike ob reki Dravi in župan občine Duplek Mitja Horvat. Dodal je, da je naslednji sestanek predviden v roku treh mesecev, do takrat naj bi bila pripravljena tudi izhodišča projektne naloge. Foto: Črtomir Goznik Direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek je zaskrbljen, ker je mulj v Dravi obremenjen s težkimi kovinami, ki se ob poplavah odlagajo na kmetijskih površinah. Po njegovem mnenju bo nujno identificirati onesnaževalce. Foto: SD torek • 17. decembra 2019 Podeželje Štajerski 9 1 • V V Ivoriscu ih, precej manj običajno pa je videti skupine lovcev v neposredni bližini naselij. Je 50 metrov od naselja primerna zakonska razdalja za (varen) lov? Sezona se je začela z nesrečo Spomnimo, da se jesenska sezona skupinskih lovov letos ni začela najbolje, saj jo je zaznamovala huda lovska nesreča, ki je skoraj terjala človeško življenje. V gozdu pri Žužemberku je namreč proti koncu oktobra lovec ustrelil drugega lovca oziroma se je njegova krogla najbrž odbila od skale ali debla in pri tem pomembno spremenila kot svojega leta. 63-letnega moškega s prestreljeno roko in zlomljenim rebrom so reševalci s helikopterjem Slovenske vojske odpeljali v UKC Ljubljana, kjer je prestal operacijo. Preiskava, kako je prišlo do nesreče, je še v teku. Na LZS so takoj po nesreči pri Žužemberku zagotovili, da lovci pri izvajanju lova skrbno sledijo Foto: Sta/M24 pravilom ravnanja in love izvajajo z največjo mero previdnosti in po strogo določenih pravilih skupinskega lova. Srečko F. Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj--Ormož, je dodal, da so pri nas, za razliko od na primer ZDA, lovske nesreče zelo redke; v Podravju se sploh ne spomni nobene, v kateri bi bil poškodovan človek, občasno pa jo skupi kakšen lovski pes. Senka Dreu Avstrijci? voda se približuje stanovanjskim Župan občine Duplek Mitja Horvat je vodja delovne skupine za reševanje problematike poplav reke Drave. Rebernišek predlaga monitoring Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, ki je prav tako član delovne skupine, je težave, ki jih vsakoletno poplavljanje Drave povzroča na kmetijskih površinah, županom občin Spodnjega Podravja predstavil na decembrski seji kolegija. S ciljem, da se začne protipoplavno varnost reševati celovito, je zadovoljen. „Doslej smo problematiko obravnavali točkovno, po posameznih odsekih. Poplave nam na kmetij- Narasla reka Drava omejuje prostor pritokom Župan občine Videm Branko Marinič je na seji kolegija županov poudaril, da visoka Drava ne prizadene samo območja ob njeni strugi, temveč tudi širše, ob vseh pritokih. „Narasla Drava zapre pot pritokom, ki se potem razlivajo izven struge. V naši občini so to Dravinja, Polskava in Psičina." skih zemljiščih povzročajo ogromno škode, problematična je erozija. Reka nam ob vsakem poplavljanju uniči od tri do štiri hektarje najboljših kmetijskih zemljišč." Reberni-šek je poudaril, da poplavna voda s seboj nosi in odlaga težke kovine, vprašanje je tudi, kako Avstrijci regulirajo pretoke. „Ali je res tako nujno, da nam v tako kratkem času čez mejo pošiljajo takšne količine. Ali pa je to samo alibi za to, da svoja jezera očistijo usedlin oziroma mulja. Poplavna voda na njivah odlaga mulj, ki je obremenjen s težkimi kovinami. To nas zelo skrbi, zato smo že tudi predlagali, da bi se na meji med Avstrijo in Slovenijo na Dravi izvajal monitoring za ugotavljanje kemičnega in mikrobiološkega stanja vode. Drugo merilno mesto bi lahko bilo v Mariboru in tretje na spodnji Dravi, nizvodno od Ptuja. Tako bi prišli do točnih podatkov, kaj se na katerem delu reke dogaja. Spomnimo se lanskega leta, ko so nas zaradi povišanih vrednosti mikroorganizmov v času visokih temperatur pestile težave pri namakanju. Za to ni krivo kmetijstvo, temveč drugi faktorji. Če nam je mar za prihodnje generacije, bo nekaj treba narediti. Tako na področju protipoplavne varnosti kot tudi na identifikaciji onesnaževalcev." Mojca Zemljarič Slovenija • Varuh odnosov v verigi preskrbe o nepoštenih praksah Na policah več kot 60 odstotkov domače hrane Iz lanskega poročila med drugim izhaja, da se povečuje promocija prehranskih izdelkov in dobaviteljev slovenskega porekla, še posebej domače in lokalno pridelane hrane, potrošniki se tudi vse bolj zanimajo za poreklo teh izdelkov. Žal pa se še vedno intenzivno promovira tujo zelenjavo in sadje, tudi takrat, ko je na razpolago dovolj domačih pridelkov. Vlogo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano je nato lani decembra za obdobje petih let prevzel Igor Hrovatič, skoraj istočasno pa je v veljavo stopila sprememba dela zakona o kmetijstvu, ki govori o nepoštenih praksah. Da je razumevanje nepoštenih praks izredno širok pojem, ki ga lahko vsak razume malce drugače, pravi Hrovatič. »Pripravljavec zakona bi moral zato podati natančnejše obrazložitve, kaj spada pod določeno nepošteno prakso, da ne bi prihajalo do različnih tolmačenj in posledičnih težav. Sprva so se name obračali vsi, ki jim ni bilo jasno, kaj oziroma kateri prehranski izdelki se uvrščajo pod določila zakona o kmetijstvu, nekaj nejasnosti je bilo tudi v zvezi s sklepanjem pogodb, a se je kasneje izkazalo, da same spremembe zakona ne vplivajo na poštene po- slovne odnose med deležniki ter da kupci in dobavitelji poslujejo na podlagi podpisanih celoletnih pogodb.« Pomanjkljiva zakonodaja pri sledljivosti Ker pristojnosti varuha pravno še zmeraj niso povsem definirane, je tako pri kupcih kot pri dobaviteljih naletel na različne reakcije, ko jih je zaprosil za vpogled v pogodbe, da bi preveril pogodbene odnose. »Nekateri jih sploh niso hoteli pokazati, spet druge sem lahko videl v celoti, morda brez cen, saj so jih ocenili kot poslovno skrivnost.« Hrovatič opozarja, da je zakonodaja pri sledljivosti oziroma izvoru osnovne surovine zelo pomanjkljiva, saj dovoljuje, da se Kaj in kdo je del verige preskrbe s hrano Veriga preskrbe s hrano vključuje pridelavo oziroma prirejo, predelavo, distribucijo, veleprodajo oziroma maloprodajo do končnega potrošnika in je trajnostno naravnana, saj s svojim obstojem in delovanjem vpliva na gospodarstvo, zdravje in okolje. Med deležnike, ki so sestavni del verige, pa spadajo: primarni pridelovalci, torej kmetijska gospodarstva in kmetije, živilskopredelovalna podjetja in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, obrtniki, ki se ukvarjajo s prehranskimi izdelki, zadruge, trgovine, trgovske verige in slednjič potrošniki. Foto: Bobo / M24 kot država izdelka navede država, kjer se je opravila zadnja dodelava ali receptura, potrošnik pa ne pozna izvora surovine, iz katere je izdelek. To se je na primer zgodilo pri spornem uvozu poljskega mesa. »Poleg tega imajo trgovske verige različne strategije o tem, kaj oglašujejo kot domače, lokalno, slovensko. Tako nekatere strategije temeljijo na izdelku ne glede na osnovno surovino in posredno promovirajo samo slovensko živilsko predelovalno industrijo, nekatere trgovske verige pa strategijo gradijo na promociji domačih pridelanih surovin in s tem promovirajo tudi domačo pridelavo.« Sicer pa, tako pravi varuh, je v Sloveniji v pre-hranski verigi od pridelovalca do potrošnika vzpostavljen ustrezen nadzor, zato slovenski potrošnik lahko zaupa slovenskim prehran-skim izdelkom. Nepoštene zadružne prakse Da je najboljše poslovno sodelovanje na področju zelenjave, ocenjuje Hrovatič, saj so odkupi potekali nemoteno, pa tudi cene so bile zadovoljive. »Še pa se dogaja, da se izgubi sledljivost in potrošnik v trgovini ne dobi informacije, kdo je pridelovalec neke zelenjave, temveč samo, kdo je njen dobavitelj. Potrošnik bi moral biti bolje obveščen, saj bi se s tem okrepilo zaupanje v prehran-ski verigi.« Morda je še največ nejasnosti o tem, kaj spada pod nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano, na področju poslovanja zadrug. Če zadruga od pridelovalca odkupi izdelek po akcijski ceni, nato pa ga po redni ceni prodaja še po zaključku akcije, je varuh prepričan, da gre za nepoštene prakse, četudi tako v zakonu ni izrecno zapisano, po drugi strani pa lahko glede na zakonska določila pride do neenakih poslovnih odnosov med dobavitelji zadruge, ki so člani zadruge, in tistimi, ki to niso. Senka Dreu Foto: CG Foto: MZ Foto: ML 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. decembra 2019 Zavrč • Najmlajši so spekli slastne piškote Zadišalo je po praznikih V sklopu predprazničnega dogajanja so v Vrtcu Zavrč otroci pekli piškote. To počnejo čisto vsako leto, a letos je bilo malo drugače. Foto: KG Peke piškotov so se tokrat lotile članice Društva gospodinj iz Zavrča, ki so prevzele vajeti in otrokom pripravile čaroben dopoldan. Najprej je Jožica Notersberg, sicer upokojena vzgojiteljica, pritegnila pozornost otrok s pravljico. Kmalu sta se ji pridružili še Irena Kokot in Zinka Težak, ki je ob tej priložnosti za otroke sešila prikupne predpasnike. „Naše društvo zelo rado sodeluje z vrtcem. Ključno je, da se družimo in se skupaj poveselimo," je dejala Težakova. Pomočnica ravnateljice Simona Milošič pa je povedala: „Z društvom gospodinj redno sodelujemo, današnji potek dogodkov pa smo jim prepustili. Pri peki sodelujejo otroci, starejši od 3 let.« Otroci so z veseljem poprijeli za pekovski pribor in oblikovali piškote. Iz peči je kmalu zadišalo po piškotih, najslajših, saj so jih pripravljali sami. Praznično, domače vzdušje pa je bilo čutiti po vseh kotičkih vrtca. KG Sveti Andraž • Znamenitosti na mobilni aplikaciji Pametni telefon kot turistični vodnik Turistična zveza Slovenije je vzpostavila mobilno aplikacijo Slovenski turistični vodnik za slovenske in tuje popotnike, skupaj z vgrajenimi Googlovimi zemljevidi pa je na voljo v slovenskem in angleškemjeziku. Kot so pojasnili na TZS, je bil osnovni namen digitalnega turističnega vodiča znamenitosti in lepote Slovenije približati čim večjemu krogu ljudi. Aplikacija uporablja geolokacijo uporabnika in na mobilnih napravah prikazuje interesne točke, ki so v njegovi bližini, od naravnih do kulturnih znamenitosti, hotelov, gastronomije, športnih aktivnosti in prireditev, ki se dogajajo v okolici, ter prometnih informacij. Uporabnik tako lahko med samim sprehodom pregleda, kaj je zanimivega v njegovi bližini, in uporabi navigacijsko vodenje do izbrane točke kar znotraj aplikacije. Izbrane točke si lahko shrani tudi med priljubljene in jih obišče kdaj drugič ali večkrat. Aplikacija je brezplačna in jo je za Android že mogoče prenesti v Google Play trgovini, prenos za iPhone platformo iOS pa bo možen v začetku prihodnjega leta. Na občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, kjer so svoje znamenitosti in gastronomijo že dodali v novo aplikacijo in kjer hkrati obljubljajo, da jo bodo sproti dopolnjevali z novimi zanimivostmi in dogodki, svetujejo, da v iskalnik vpišete kar »turistični vodnik«, saj boste tako najhitreje dostopali do aplikacije. Pogled na Googlovo karto pove, da je v osrednjih Slovenskih goricah za zdaj samo nekaj občin, ki so svojo ponudbo že vpisale v najnovejšo aplikacijo Turistične zveze Slovenije, poleg omenjenega Svetega Andraža so to še občine Cerkvenjak, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Destrnik. Digitalni turistični vodnik po Sloveniji je samo prvi del projekta digitalizacije, ki se ga je TZS lotila skupaj z agencijo Emporij. Aplikacija naj bi v prihodnje po besedah novega predsednika Turistične zveze Slovenije Pavla Hevka ponujala tudi organizirane izlete po Sloveniji, uporabnik pa si bo v nekaj preprostih korakih lahko sestavil izlet po želji; določil, kako dolg izlet si želi, enodnevnega ali večdnevnega, katera regija in aktivnosti ga zanimajo, sistem pa mu bo potem sestavil nekaj predlogov itinerarjev različnih poti z znamenitostmi, aktualnimi dogodki in gastronomskimi užitki. Senka Dreu Foto: SD Markovci • S prostoferjem po opravkih Prihodnje leto brezplačen prevoz za starejše občane V prihodnjem letu se bodo lahko Markovčani zapeljali s prostoferjem. Gre za projekt zavoda Zlata mreža, ki bo s pomočjo Občine Markovci in prostovoljcev omogočal brezplačne prevoze starejšim občanom. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji, ugotavljajo v zavodu Zlata mreža. Tovrstne težave nagovarja vseslovenski prostovoljski projekt Prostofer v sodelovanju s starejšimi aktivnimi vozniki. Projekt že deluje v 25 slovenskih občinah. »V proračunu za naslednje leto smo še v približno 30 občinah, kar pomeni, da bo konec leta 2020 v projektih vključenih vsaj 60 občin.« Občina Markovci trenutno še ni vključena v mrežo prostoferjev. »Z markovsko občino še nimamo sklenjene pogodbe. Takoj, ko se vključijo, bomo opravili aktivacijo in določili datum možnosti naročanja na našem klicnem centru. Čakamo, da nam to še sporočijo, predvidevamo pa, da bo po novem letu,« so dejali v Zavodu. Da se bo občina priključila projektu, je zagotovil tudi markovski župan Milan Gabrovec. »Občina bo za projekt namenila 6.000 evrov, saj želimo starejšim, ki nimajo lastnega prevoza, omogočiti brezplačen prevoz do zdravnika, zobozdravnika, trgovine in drugih storitev.« In glede na dosedanje izkušnje v okviru projekta Prostofer - prostovoljni šofer je tudi v Markovcih pričakovati odličen odziv. Prostoferji so ljudje z velikim srcem Seveda pa je izvedba projekta v vseh občinah, tudi v Markovcih, odvisna od pripravljenosti ljudi, da se prelevijo v prostovoljne šoferje. Prostovoljec v projektu lahko postane vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. »Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki -svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje,« so še dejali v zavodu Zlata mreža. Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na občino, v kateri živijo in je priključena projektu Prostofer. Občina nato zagotovi vozilo (z nakupom ali najemom) ter poskrbi za zavarovanje voznika in sopotnikov. Na Ptuju in v Središču ob Dravi že nekaj časa brezplačni prevozi starejših Slovenija se uvršča med države, kjer je vsak peti prebivalec starejši Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave od 65 let, za tri odstotke na leto pa se povečuje delež starejših od 60 let. Oziraje se na trend staranja prebivalstva v zavodu Zlata mreža menijo, da bi tovrstne prevoze morala vzpostaviti vsaka občina. Za zdaj je med občinami Spodnjega Podravja, ki napovedujejo priključitev k projektu, le občina Markovci, sicer pa so za brezplačne prevoze starejših že poskrbeli tudi v občinah Središče ob Dravi in na Ptuju. Mojca Vtič Podravje • Z osebnimi vozili brezplačno od januarja 2020 Ukinitev vinjet na hitri cesti skozi Maribor Ministrstvo za infrastrukturo je v vladno proceduro vložilo medresorsko usklajen predlog za spremembo uredbe o kategorizaciji državnih cest, s katero bodo hitro cesto med Pesnico in Teznom z novim letom prekategorizirali v regionalno cesto in jo tako izvzeli iz vinjetnega sistema. Še naprej pa bodo tam cestninili tovorna vozila nad 3,5 tone. Kot so na ministrstvu za infrastrukturo pojasnili v gradivu, ki naj bi ga vlada obravnavala na seji naslednji teden, bo omenjena cesta tudi po prekategorizaciji še naprej v upravljanju Darsa. S cestninjenjem tovornih vozil bodo nadaljevali, ker novo kategorizirana regionalna cesta v skladu z zakonom o cestninjenju izpolnjuje pogoje za izbirno cestninsko cesto. Če bi se namreč odločili drugače, bi obstajala upravičena bojazen, da bi tovorna vozila cesto v delu, ki teče skozi Maribor, uporabljala za izogibanje plačilu cestnine na avtocesti mimo mesta. Na tem odseku bo tako z začetkom naslednjega leta opuščeno cestninjenje za osebna vozila in motorna kolesa, saj sedanja hitra cesta z izgradnjo vzporedne avtoceste ni več namenjena tranzitnemu, pač pa je v veliki meri ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem. Ministrica Alenka Bratušek je s tem izpolnila dano obljubo, da bo predlog spremembe pripravila še pred koncem leta, država pa bo po več letih zahtev iz lokalnega okolja le prisluhnila argumentom mariborske občine in Stranke mladih - Zelenih Evrope, da je cestninjenje na odseku od pesniškega rondoja do Tezna nezakonito. Kot so v odzivu na skorajšnjo spremembo režima na tem odseku zapisali v omenjeni stranki, bo ob odpravi nezakonitega stanja s tem Maribor dobil novo cestno povezavo med levim in desnim bregom, ki bo na voljo vsem, zaradi razbremenitve prometa v mestnem središču se bo izboljšala kakovost zraka, hkrati pa bo tranzitni promet še naprej potekal po avtocesti, (sta) Foto: M24 torek • 10. decembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Majšperk • Gledališčniki navdušili Strah bavbav Prvi decembrski petek so mladi gledališčniki OŠ Majšperk ponovno navdušili mlade obiskovalce v Kidričevem v Parku pod tisočerimi zvezdami. Foto: PD V gledališki predstavi Strah Bavbav, za katero je scenarij napisala Suzana Kodrič, režirala pa Petra Dolenc, so zaigrali Eva Debelak, Sara Ber, Tara Čančar, Martin Kropec, Ana Bajec, Aneja Kupčič, Lovro Pintarič in Sara Vražič. Za glasbene kulise sta poskrbela Ajda Bezjak na kitari in Luka Frančišek Cep na saksofonu. Aneja Štainberger in Silva Korez sta gledališčnike opremili s kostumi. Igra govori o strahovih, ki se prikažejo takrat, ko nastopi noč in je čas za v posteljo. Otroci spoznajo strahove najrazličnejših oblik in karakterjev ter se jih naučijo junaško premagati na svoj lasten Bavbav način. Ob koncu predstave so igralci ob pomoči obiskovalcev Parka pod tisočerimi zvezdami na oder priklicali še Miklavža, ki jih je obdaril z medenimi zvezdicami. Petra Dolenc Podlehnik • Veseli december Miklavževanje Tudi letos so Miklavžev prihod v župnijo sv. Trojice v Podlehniku otroci in njihovi starši pričakali v župnijski cerkvi. Foto: ZG Medtem ko so čakali na prihod dobrega moža, je duhovnik Andrej Sotler vse navzoče nagovoril, pater Damjan Tikvič pa je s kitaro poskrbel za prijetno vzdušje vseh zbranih. Dramska skupina Davidov stolp je zaigrala igrico Napodimo dolgčas. In že je potrkal na cerkvena vrata sv. Miklavž v spremstvu parkljev in angelčkov. Dobri mož je otroke najprej nagovorih, jih povprašal, ali so pridni in ali pomagajo staršem, ali redno molijo, radi hodijo v vrtec ali šolo. Vsa darila za otroke so bila skoraj enaka, saj ima sv. Miklavž vse otroke enako rad. Ko je obdaril vse otroke, sodelavce in nastopajoče, se je s svojim spremstvom odpravil in povedal, da jih naslednje leto zopet obišče. Zdenka Golub Ptuj, Podravje • Mednarodni dan invalidov Invalidi - enakopravni in enakovredni tudi pri zaposlovanju Družba si mora prizadevati za zagotavljanje enakih možnosti za vse, za odpravljanje vseh ovir, ki onemogočajo ljudi z invalidnostjo, da lahko enakovredno in polno zaživijo. Ta prizadevanja so bila v ospredju tudi na letošnji osrednji prireditvi ob mednarodnem dnevu invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki je že četrto leto tradicionalno potekala v telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, v organizaciji Sveta za invalide pri MO Ptuj in s katero OŠ dr. Ljudevita Pivka zaznamuje praznične decembrske dni. »Gre za skupne cilje narediti življenje čim bolj prijazno za vse nas in za vsakega posameznika. Želimo si, da bi zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami postalo stalnica v naši družbi," je še posebej poudarila ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Lidija Marin. Letošnje geslo mednarodnega dneva invalidov je Zaslužimo si svoj kruh, saj je želja, da pri vključevanju oseb s posebnimi potrebami v delovno okolje ne bi ostajalo samo pri besedah. Pravica vsakega posameznika je namreč, da lahko aktivno prispeva in s svojim delom doprinese k razvoju naše družbe. Mednarodni dan invalidov je bil proglašen, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike invalidov, temeljne pravice invalidov in njihovo vključevanje v družbo. Zaposlovanje invalidov je ključ za socialno vključenost „Pomembno je zavedanje, da je invalidna oseba enakopravni in enakovredni člen družbe, ki lahko prispeva svoje najboljše moči in bogati družbeno, gospodarsko, politično in kulturno življenje. Pomembno je, da vsem občanom zagotavljamo stalno socialno vključenost, enake možnosti in uresničevanje njihovih pravic. To vodilo ne sme biti le načelo, temveč ga moramo uresničevati v vseh svojih ravnanjih. Zato mora biti skrb za invalidne osebe in ostale osebe s posebnimi potrebami stalnica. Tudi zaposlovanje invalidov je ključ za socialno vključenost. Zato mo- Foto: Črtomir Goznik Tudi letos je osrednja slovesnost ob mednarodnem dnevu invalidov potekala v telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju. rajo biti ustvarjeni pogoji, da se bo invalid brez omejitev pojavil na odprtem trgu dela kot tržno zanimiv akter, ki želi neodvisno življenje na temelju enakih možnosti," je izpostavila predsednica Sveta za invalide pri MO Ptuj Darja Dovečar. V okviru osrednje slovesnosti ob mednarodnem dnevu invalidov so izvedli tudi pogovor za okroglo mizo o zaposlovanju invalidov, kjer je bilo slišati veliko spodbudnega. Tako naj bi se večina delodajalcev danes že zelo zavedala, kaj pomeni vključevanje invalidov v njihovo delovno okolje. Invalidi niso več marginalna skupina, delodajalci se zavedajo, da jim bo treba prilagajati delovna mesta in jih vključevati v svoje delovno okolje. Za vsake- ga človeka v naši družbi obstajajo možnosti za zaposlitev, skupna naloga vseh pa je, da te možnosti poiščejo. V prepletu kulturnega programa pa so navdušili: mladinski PZ OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, pesnica Marija Šibila, verze Marije Markovič je ob- čuteno predstavila Marija Prelog, gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Podravja Tihi svet v predstavi z znakovnim jezikom Moja gluhota ter učenci OŠ dr. Lju-devita Pivka, ki so s plesom in gibi predstavili nastanek metulja. MG Vsi drugačni, vsi enakopravni Ptujsko županjo Nuško Gajšek geslo Vsi drugačni, vsi enakopravni spremlja že od malih nog. V letu 2020 bo MO Ptuj, ki je že leta 2012 pridobila listino Občina po meri invalidov, naredila še en pomemben korak naprej: da bodo invalidni otroci še bolj enakovredni člani družbe, jih bo razveselila s posebej prilagojeno gugalnicoa. Majšperk • Starejši za starejše Osamljenost - največja stiska starostnikov Druženje, kramljanje, poudarjajo starejši, je največje darilo, ki ga lahko prejmejo. Namreč največja stiska starostnikov je ravno osamljenost. Da bi decembrska luč obsijala tudi že osivele glave, so v Društvu žena Tisa Ptujska Gora v okviru projekta Starejši za starejše priredili druženje starejših od 80 let. Na god sv. Miklavža, čigar lastnosti so ljubezen do bližnjega in bratovska oz. sestrska pomoč, je ptujskogorsko društvo priredilo miklavževanje za starejše. »Če so se ga v otroštvu razveselili, zakaj se ga ne bi tudi sedaj,« je dejala Emica Rodošek, koordinatorka projekta Starejši za starejše v občini Majšperk. In res - Miklavž je v družbi učencev podružnične osnovne šole na Ptujski Gori narisal nasmehe na obraze zbranih, jim stisnil roko in jih nagradil z darilcem. »Z miklavževanjem se vračamo v mladost, pa tudi sicer radi rečejo, da smo starejši kot otroci,« je smeje dodal Ladislav s Podlož. Ob tem pa dodal, da ključ do sreče ni denar, niti darila, temveč bližina Foto: Mojca Vtič Prostovoljke projekta Starejši za starejše in otroci podružnične osnovne šole Ptujska Gora z Miklavžem, ki je vsem zbranim stisnil roko, jih obdaril z darilcem, ki so ga pripravile Članice Društva žena Tisa. sočloveka. »Radi se imejte, vsak prepir, ki je ali je bil, je nepotreben. Sicer pa vsem želim zdravja, ničesar drugega ne rabimo.« In ravno druženju je bil namenjen tudi ta dogodek, na katerega se je letos odzvalo več kot 30 starostnikov. »Enkrat letno organiziramo ta srečanja. Starejši namreč gredo le redko od doma, tukaj pa je priložnost, da pokramljajo, obudijo spomine, navsezadnje, da se potožijo. Ob tem pa je današnji dan dokaz, da si lahko različne generacije s sodelovanjem polepšamo dan, da smo sposobni skupaj živeti in da ko nam je težko, si pomagamo, ko nam je luštno, da se poveselimo,« je še dejala Rodoškova. Mojca Vtič 12 Štajerski Kultura torek • 10. decembra 2019 Gorišnica • Božični bazar postaja tradicionalen Otroci že četrto leto zapored ustvarjali V tem prazničnem času se vse vrti okrog obdarovanja. Otroci, ki po navadi prejemajo darila, so se v Gorišnici pojavili v vlogi tistega, ki daje. Nesebično so ustvarjali različne izdelke, ki so jih na Božičnem bazarju tudi ponudili vsem obiskovalcem. Pred štirimi leti so na OŠ Gorišnica prvič priredili Božični bazar. Pomočnica ravnatelja Klementina Lindič se je spominjala: „V božičnem času v šoli zelo veliko ustvarjamo. Da izdelki ne bi ležali nekje po šoli ali celo romali v koš, smo se odločili, da naredimo nekaj koristnega in jih ponudimo na Božičnem bazarju. Od takrat bazar organiziramo vsako leto, prostovoljne prispevke pa namenimo za Šolski sklad. Letos smo ob koncu novembra s tem namenom izvedli tehniški dan, na katerem so sodelovali vsi razredi. Učenci so ustvarjali izdelke iz naravnih materialov, motivi pa so bili predvsem božični. Nastalo je veliko smrečic, adventnih venčkov, svečnikov in ostalih novoletnih okraskov. Izpostaviti pa želim, da so otroci ob tem razvijali različne vrednote in razvijali humanost. Tudi letos lep izkupiček Sredstva, ki smo jih zbrali, bodo tudi tokrat šla v Šolski sklad. V prvem letu smo s temi sredstvi nabavili igrače za oddelke podaljšanega bivanja, v naslednjem letu je šlo nekaj denarja za smučarsko opremo (ki jo koristijo učenci v sklopu šole v naravi, op. a.). V preteklem letu pa smo z zbranim denarjem krili stroške malice otrokom iz socialno ogroženih družin. Kam bo šel letošnji prispevek, se še nismo odločili. Zbrali pa smo 680 evrov, za kar se vsem obiskovalcem tudi zahvaljujemo." Obisk je vsako leto dober. „Bazarja se je udeležila večina staršev naših otrok, pa tudi babice in dedki niso manjkali." je še dodala Lindičeva. Otroci so svojim staršem in starim staršem s ponosom pokazali, kaj so ustvarili. Najmlajši so z veseljem odnesli domov prav svoje izdelke. Karmen Grnjak Ptuj • Skupna prireditev OI JSKD Ptuj in DPD Svoboda Kultura povezuje in bogati V praznični december sta s skupno prireditvijo, kije potekala 1. decembra v dominikanskem samostanu na Ptuju, popeljala OI JSKD Ptuj in DPD Svoboda Ptuj ob svoji 100-letnici. Naslovila stajo s pomenljivim naslovom Kultura povezuje. Z osrednje prireditve OI JSKD Ptuj in DPD Svoboda Ptuj ob 100-letnici delovanja, na kateri so podelili priznanji Sveta OI JSKD Ptuj Milanu Černelu in Danielu Polajžerju. DPD Svoboda je v jubilejnem letu povabila na več prireditev, na katerih so se predstavile njene sekcije. Nazadnje so nastopile folklorne skupine, ki delujejo pod njenim okriljem: FS Bolnišnica, OFS Klopo-tec in FS Veterani. Kot gostja pa se jim je pridružila FS KD Rogoznica. Nekoč je pri DPD Svoboda delovala tudi tamburaška sekcija. Folklo-risti in tamburaši so v preteklosti tvorili tudi najštevilčnejše skupine pri DPD Svoboda. Na osrednji prireditvi, ki je povezala kulturo v še enem za njo pomembnem dogodku, so podelili priznanje Sveta OI JSKD Ptuj Milanu Černelu za strokovno, svetovalno in mentorsko delo na gledališkem področju ter Danielu Polajžerju za organizacijsko delo in ohranjanje kulturne dediščine. Milan Černel je ljubiteljski igralec, režiser, tamburaš, recitator in član več sekcij KUD Vitomarci. Na področju ljubiteljske kulture deluje že skoraj 40 let. Najprej se je pridružil tamburašem, prvič pa se je kot igralec predstavil leta 1985, od leta 1999 pa tudi režira. Od takrat do danes je pod njegovo taktirko oživelo 30 predstav v Vitomarcih, tri v Cerkvenjaku, dve v Dražencih in štiri v Brežicah. V KUD Vitomarci vodi odraslo gledališko skupino, s katero letno pripravijo vsaj eno premiero. Od leta 1999 nastopa tudi v predstavah za otroke, navdušuje tudi v vlogi Miklavža in Božička. Zelo znan je tudi po komični vlogi starčka Frančka, s katerim se tradicionalno pojavlja kot povezovalec na prireditvi Ljubezen na vasi, skupaj z igralko Marijo Kocuvan. Nasploh so komične vloge njegova odličnost, njegovo svojevrstno sporočilo oz. odnos do aktualnih razmer in problematike. Trenutno pa v okviru projekta Muzejska šola v muzejsko-interaktivni učilnici POŠ Vitomarci navdušuje v vlogi strogega učitelja matematike. Daniel Polajžer je v kulturi dejaven že od mladosti. Že v osnovni šoli je sodeloval pri domači tamburaški skupini, kasneje se je pridružil pevskemu zboru in še dramski skupini. Šest let je bil član Tamburaške skupine pri DPD Svoboda Ptuj, celih 10 let pa tudi član Tamburaške skupine PD Ruda Sever Gorišnica. Že od leta 1970 je aktivni član KD Cirkulane. Celo vrsto let je nastopal z ljudskimi pevci iz Cirkulan. Pred 25 leti je bil med ustanovnimi člani Tamburašev iz Cirkulan, kjer igra še danes. Nastopa tudi z ljudskimi godci Videm in orgličarji kluba Halonga Cirkulane. Sodeluje tudi z učenci OŠ Cirkulane in Zavrč ter Društvom za cerebral- no paralizo Sonček Ptuj. V zadnjih letih pa je opazno njegovo samostojno ustvarjanje z orglicami in bu-garijo pod psevdonimom Mi trije. Letošnjo letnico pa nosi njegova prva samostojna zgoščenka z naslovom Dve stenice lezejo, ki je kot so zapisali predlagatelji priznanja, odraz ustvarjalnosti ljubiteljskega glasbenika, ki mu glasba pomeni navdih, radost in sprostitev. Za kulturne užitke je poskrbela skupina TerraFolk, ki je popeljala v svet ljudske pesmi iz različnih predelov sveta. MG Ptuj • Veseli december za otroke Dedek Mraz z darili Tudi letos je vse pridne predšolske otroke, ki stanujejo v mestni občini Ptuj, obiskal dedek Mraz. Družbo so mu delala pravljična bitja, ki tudi sicer skrbijo za vrtčevske otroke. Tokrat v nekoliko drugačni preobleki in vlogi. Foto: ČG Mestna občina Ptuj je letos za nakup darila namenila 12 eurou. Kot že vrsto let doslej so tudi letos za zanimivo in pestro dogajanje ob delitvi daril, ki jih za otroke nabavi Mestna občina Ptuj, poskrbeli v Vrtcu Ptuj. Vzgojiteljice in pomočnice vsako leto znova presenetijo s simpatičnimi predstavami. Ravno dovolj zabavne in primerno dolge so, da otroke ponesejo v pravljični svet, v katerem je seveda tudi dedek Mraz. Otrokom, starim do 6 let, je prinesel ogromne vreče z darili. V njih so se znašli: žoga, brisača, knjiga in sladko presenečenje. Okrog 1000 otrok so navduševali z različnimi predstavami in dramatizacijami, vsi skupaj pa so poskrbeli, da je praznični december posebej vesel. Mestna občina Ptuj je za prireditve obdarovanja otrok v sklopu Veselega decembra, v izvedbi Vrtca Ptuj po četrtnih skupnostih, iz proračuna zagotovila 15.000 evrov. Hkrati četrtne skupnosti zagotavljajo za stroške daril še dodatnih 3.946 evrov. Dženana Kmetec Stopimo skupaj za Sofijo in Adama Družina Špilak s tremi otroki iz okolice Lenarta seje znašla v izjemno težki situaciji, saj sta kar dva njihova otroka zbolela za isto, terminalno genetsko boleznijo. Še ne triletna Sofija zaradi bolezni ne more več premikati nogic, vsak gib ji povzroča bolečine. V naslednjih mesecih bo po napovedih zdravnikov izgubila vso zmožnost premikanja, govor, vid in sluh, njeno življenje pa bo mnogo prekratko. Za njo zdravila ali zdravljenja žal ni, bolezen ji bo neizogibno vzela življenje. Tudi Sofijin mlajši bratec Adam ima isto bolezen, vendar pri njem bolezen še ni tako napredovala, zato obstaja upanje z revolucionarnim novim genetskim zdravljenjem v Milanu. Po zdravljenju bo moral biti 50 dni v strogi karanteni. Sklad Viljem Julijan je tako sprožil akcijo zbiranja božičnih pisem podpore za Sofijo in Adama, ki se ji pridružujemo tudi v družbi Radio-Tednik. V četrtek, 19. decembra, ko bomo v okviru akcije Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani, ki jo izvajamo skupaj z Rotary klubom Ptuj, RotarAct klubom Ptuj in Društvom prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, program Radia Ptuj oddajali iz ptujskega Q Centra, boste lahko pisma podpore oddali tudi na stojnici Radia-Te-dnika, tam boste lahko oddali tudi svoje prispevke. Ni treba veliko, stavek ali dva dobrih misli, morda otroška risbica. Čeprav bo stroške zdravljenja sicer krila bolnišnica, vse skupaj družini prinaša dodatne stroške, kot so samoplačniške fizioterapije in potni stroški. Tudi zato bomo del sredstev, zbranih v okviru akcije Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani, namenili družini Špilak. Pridružite se nam ta četrtek v ptujskem Q Centru, stopimo skupaj za Sofijo in Adama. Posebej vabljeni ob 17. uri, ko bomo razglasili višino zbranih sredstev in opravili skupinsko fotografiranje. Naj vaša pisma podpore družini v tem prazničnem času prinesejo nekaj dodatne topline, ob zavedanju, da nanje misli cela Slovenija. VeIika dozicna doDRodElNA akcija Štajerski (^radioPTUI O ffifctfuwíe vico VH/UL c$auL SaÁccnO' c&ú£o< neo v&ufa qteuvL pr.jotfljev mlfldiiM l) ubi) on« PoŠljTE SMS Z bESEdo PRIJATELJ NA 1919 HvaLa! Z vašo poMočjo bo Letos božiČNo damlo Tudi na TisTi dUi\i, kjer sicER ne bi biLo. Foto: Arhiv Rokomet Končno padla Dobova, velike zasluge vratarjev Stran 14 Rokomet Zmaga, posvečena Janu Marohu Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik tednik SZ MO Ptuj Franjo Rozman ostaja predsednik Stran 15 Mali nogomet Derbi bivših prvakov brez zmagovalca Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Slobodan Grubor, trener Aluminija »Z nami je težko igrati, to se je jasno pokazalo« Pred začetkom sezone 2019/20 je na klop Aluminija kot glavni trener sedel Slobodan Grubor. V Kidričevem je že deloval, in sicer v letu 2017, zato je bila vrnitev za mnoge manjše presenečenje. A upravi se je poteza izplačala in Gru-bor je ekipo skopaj s preostalim strokovnim štabom popeljal do neverjetnega 2. mesta po jesenskem delu sezone! »Vse, kar smo dosegli, smo dosegli zasluženo, nič nam ni bilo podarjenega. Fantje so držali visok nivo skozi celotni jesenski del, čeprav so mnogi o tem močno dvomili. Opozoril bi še na dejstvo, da smo od začetka sezone do konca ostali brez najmanj šestih igralcev, oz. nanje zaradi poškodb nismo mogli računati: Sanin Muminovic in Luka Štor sta odšla, poškodbe so staknili Mario Lucas Hrovat, Alen Krajnc, Jure Matjašič in Alen Ploj, na zadnji tekmi proti Triglavu zaradi kartonov ni igral niti Ilija Martinovic. To je še en dokaz več, da se v klubu dobro dela in da vsi igralci kažejo veliko željo po napredku. Vsi, ki so zaključili sezono na igrišču, so pokazali, da si zaslužijo naše zaupanje in da lahko tudi v prihodnje računamo nanje. Ponosen sem in srečen, da imamo takšno ekipo, zasluge za vse te rezultate pa nosijo vsi, od predsednika do strokovnega vodstva, pa tudi vsi ostali v klubu so poskrbeli, da smo tukaj, kjer smo sedaj. Na odmor res lahko gremo zadovoljni,« je v uvodu pogovora dejal Grubor. Osvojili ste 38 točk! S. Grubor: »Vedno sem govoril in to bom ponovil še enkrat: 100 % verjamemo v to ekipo, vprašanje je, kje lahko končamo! Imamo še veliko potenciala za napredek, za razvoj.« Slabih tekem praktično ni bilo, le ena ali dve. S. Grubor: »Prva mi pride na misel tista tekma v Kranju, predvsem prvi polčas je bil... rekel bom slabši. Kljub temu sem mnenja, da si niti v tisti tekmi nismo zaslužili poraza. Pa še en polčas tekme proti Olimpiji. Težko je zadržati visok nivo na vseh tekmah, brez izjeme, kakšen padec vmes pride iz takšnih ali drugačnih razlogov. Sicer smo vsaj enakovredno parirali vsem, tudi Mariboru in Olimpiji - z nami je težko igrati, to se je jasno pokazalo.« Olimpija je pred Aluminijem 4 točke, z Mariborom ste točkovno poravnani. S. Grubor: »Takšno je trenutno stanje! Vedno znova dobivamo potrditve, tudi iz tujine, od vseh, ki prihajajo gledat tekme. Vsi so presenečeni, a so se vsi obenem tudi prepričali o tem, kako delamo. Naredili smo nekaj res dobrega, imamo prepoznavno igro tako v obrambi kot v napadu, imamo disciplino in - to je najpomembnejše - karakter. Tega so fantje pokazali na več tekmah, nazadnje tudi proti Triglavu, kjer so mnogi mislili, da bomo z mislimi že na odmoru. A smo vseeno kakovostno odigrali do zadnje sekunde tekme!« »Če si dobil priložnost za igro, potem moraš to priložnost 100 % izkoristiti« To ob igrišču od fantov tudi vztrajno zahtevate. Zanimivo je bilo, da ste proti Triglavu tudi v 80. minuti pri rezultatu 6:1 stali ob igrišču in zahtevali agresiven pristop. S. Grubor: »Točno tako! Ne zadovoljim se zgolj z rezultatom, zame je pomembnejši napredek igralcev. Če si dobil priložnost za igro, potem moraš to priložnost 100 % izkoristiti. Foto: Črtomir Goznik Slobodan Grubor: »Naredili smo nekaj res dobrega, imamo prepoznavno igro tako v obrambi kot v napadu, imamo disciplino in - kar je najpomembnejše - karakter.« Ne glede na to, ali si dobil 10, 30 ali 90 minut.« Na začetku ste točke v glavnem osvajali z neprebojno obrambo, v drugem delu pa tudi z učinkovito igro. Kako razlagate to? S. Grubor: »Na začetku sezone po navadi ne veš, kakšna so razmerja moči, treba je stisniti v obrambi in se zanašati na organiziranost in disciplino. Ko pa smo beležili dobre rezultate, smo postajali samozave-stnejši in šele potem se je videlo, kako smo napredovali v vseh segmentih in kakšen potencial se skriva v tej ekipi. Resnično smo razvijali igro.« Vsak igralec, ki je stopil na igrišče, je nekaj doprinesel k ekipnemu uspehu. S. Grubor: »Tako ni bilo samo na igrišču, na tekmah, ampak tudi na treningih. Daleč od kamer smo delali odlično in v miru. Vsi fantje so dihali kot eden, vsak se je zavedal svojih nalog in jih je tudi izpolnjeval. Najpomembnejše je, da imamo na kupu igralce, ki si želijo napredovati - potem je delo veliko lažje.« Ekipa je sestavljena zvečine iz mladih igralcev, nekaj pa je tudi starejših. Je kombinacija prava? S. Grubor: »Nimamo veliko starejših, kombinacija pa je po mojem mnenju dobra. Vsi se zavedajo, da pri meni leta ne igrajo vloge: ko se začne tekma, je pomembno samo to, da smo vsi 'na isti ladji' in vsi moramo 'veslati složno', da pridemo čim hitreje do cilja. Starostna hierarhija izven igrišča obstaja, igralci drug drugega spoštujejo, a tekma je zgodba zase - šteje kakovost. Bolj od starosti je pomembno to, da si igralci ustrezajo po karakterju, da tukaj ni velikih odstopanj.« Veliko govorite o karakterju ekipe in igralcev. Je to vidno že pri prihodih v NK Aluminij? S. Grubor: »Zagotovo, nikogar ne pripeljemo 'na slepo'! Samo poglejte igralce, ki smo jih pripeljali v tej sezoni - lahko rečem, da smo v polno zadeli z vsemi. Pa istočasno ponovno dodajam, da je še veliko potenciala za napredek.« Nekateri igralci so prišli med sezono, npr. Klepač, Pantalon in Živkovic, pa se je vsem uspelo uveljaviti. S. Grubor: »Ko so vsi omenjeni prišli v Kidričevo, smo vedeli, na kakšnem nivoju pripravljenosti so. Nato smo z njimi načrtno delali iz tedna v teden, postopno in ciljno usmerjeno. Nismo jih takoj 'vrgli v ogenj', saj bi lahko v tej želji po dokazovanju tudi 'zgoreli', ampak smo jih priključevali postopoma, počasi smo povečevali njihovo minutažo ... Na koncu jesenskega dela sezone so izgledali povsem drugače kot na prvih tekmah.« »Da ima katerikoli trener takšno podporo - to je naravnost fenomenalno« Pomagalo pa je tudi to, da klub ni pritiskal z rezultati. S. Grubor: »Vsi v klubu razumejo zakonitosti nogometa in nas podpirajo pri delu. Veliko je komuniciranja med vsemi nami, resnično je pomembno, da nas razumejo - pri tem mislim na športni del. Da ima katerikoli trener takšno podporo -to je naravnost fenomenalno!« Strokovni štab je zelo močan, širok. Je to eden od temeljev vsega? S. Grubor: »Pomembno je, da vsi dihamo z našim delom in da vsak razume, kakšne so njegove naloge. To je postavljeno tako, kot si lahko vsi skupaj samo želimo, resnično se pri tem podpiramo in dopolnjujemo.« V Aluminiju je veliko igralcev, ki so postali zanimivi tudi za druge klube. S. Grubor: »Najprej je treba samo opazovati in poslušati, potem pa se odzvati na ponudbe in dogodke. Velika je verjetnost, da nas bo kateri izmed igralcev tudi zapustil, mogoče celo več, a smo že dejavni tudi v smeri skavtiranja. Ko bo potrebno, bomo zagotovo ustrezno reagirali.« Ste pred odhodom na odmor igralcem razdelili načrt dela? S. Grubor: »Najprej naj se dva tedna popolnoma spočijejo. Seveda so dobili program dela, 'domačo nalogo' morajo izpolniti. Kako so ga opravili, bo vidno že prvi dan, na začetku novih priprav. So profesionalci od glave do pet, zato verjamem, da ne bo nobenih težav. Zagotovo se ne bomo vračali na bazo, ampak bomo samo nadaljevali tam, kjer smo ostali.« Jože Mohorič Odbojka • 1. B DOL (ž) Zmagovita serija končana pri številki devet ŽOK Triglav Kranj -ŽOK G.S.V. Ptuj 3:1 (-21, 19, 21, 20) ŽOK G.S.V. PTUJ: L. Horvat, Stav-bar, Vinkovič, Škraban, Kovačec, A. Horvat, Milošič, Paternost, Pignar, Oancea, Sužnik, Tomanič. Trenerka: Svetlana Oletič. Ptujske odbojkarice so se v Kranj odpravile po deseto zaporedno li-gaško zmago, a so v dvorani Zlato polje naletele na sila razpoloženo ekipo Triglava, ki je slavila s 3:1 v nizih. Ptujčanke so prvo letošnjo prvenstveno tekmo proti istim tekmicam dobile brez prve podajalke Urške Stavbar (3:1), zato so bile prepričane, da bodo dobile tudi drugo. Morda so tekmice celo nekoliko podcenjevale, kar se jim je na koncu maščevalo s prvim porazom. Med tednom je imela trenerka Svetlana Oletič na treningu težave, saj so manjkale nekatere igralke, tudi Iva Škraban. Bila je bolna, a se je kljub temu odločila, da bo pomagala ekipi na tekmi v Kranju. Na njej se je videlo, koliko pomeni za ekipo, saj Škrabanova vedno v najtežjih trenutkih prevzame odgovornost nase in zaključuje akcije. Tokrat ji zaradi bolezni ni šlo, kar se je preneslo na ekipo, v kateri pa ni bilo dovolj razpoloženih posameznic. Na drugi strani mreže so bile igralke Triglava še dodatno motivirane, saj so igrale proti vodilni ekipi lige. To jim je dalo dodatno energijo, saj so po dobrem sprejemu igrale zares raznovrstno v napadu. Ob tem so bile izjemno borbeno razpoložene in so vrhunsko igrale tudi v polju. Krajnčanke so si z izjemo prvega niza v vseh preostalih priigrale tri, štiri točke naskoka, ki so jih nato uspešno branile do konca. Zaostanek so Ptujčanke poizkušale neuspešno loviti, a tokrat je škripal sprejem in posledično tudi napad. Za zmago sta manjkali prava želja in strast, ki ju je tokrat na igrišču še največ pokazala korektorka Karmi-na Sužnik. V igri ji soigralke niso dovolj pomagale in lov za preobratom 1. B DOL (ž) REZULTATI 10. KROGA: Roto-Ke-ma Puconci - Weiler Volley Zreče 0:3, ŽOK Triglav Kranj - ŽOK G.S.V. Ptuj 3:1, Calcit Volley II - OD Krim 3:1, Mozirje - ŽOK Ljutomer 3:2. 1. ŽOK G.S.V. PTUJ 10 9 1 28:12 24 2. WEILER VOLLEY ZREČE 10 7 3 27:15 22 3. OD KRIM 10 7 3 24:13 20 4. CALCIT VOLLEY II 9 4 5 20:16 16 5. ŽOK TRIGLAV KRANJ 9 5 4 18:17 14 6. ŽOK LJUTOMER 10 4 6 18:20 14 7. MOZIRJE 10 3 7 10:26 7 8. ROTO-KEMA PUCONCI 10 0 10 4:30 0 se je vedno znova ustavil po nekaj osvojenih točkah. Odbojkarice Triglava so z izredno željo dosegle bistveno več točk iz vseh položajev v napadu in so z ekipno igro zasluženo prišle do zmage. Prvi poraz bodo morale Ptujčanke hitro pozabiti, popravni izpit jih čaka zelo hitro, saj bodo v sredo ob 20. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj odigrale zadnjo letošnjo prvenstveno tekmo, ko se bodo pomerile z ekipo Roto-Kema Puconci. David Breznik 14 Štajerski Aktualno torek • 24. decembra 2019 Rokomet • NLB liga (m) Končno padla Dobova, velike zasluge vratarjev Jeruzalem - Dobova 31:27 (15:14) JERUZALEM: Balent (2 obrambi - 1 x 7 m), Nunčič (14 obramb - 1 x 7 m), Zemljič; Kocbek 9, Čudič 6 (2), Bogadi 5, T. Hebar 5, Mesaric 3, Šoštarič 2, Žuran 1, Krabonja, Šulek, Sovič, Lukman, Ciglar, G. Hebar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Dobova 5/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Dobova 4 minute. IGRALEC TEKME: Jure Kocbek (Jeruzalem). Rokometaši Jeruzalema so pred dobrimi 400 gledalci na Hardeku odpravili zmeraj neugodno zasedbo Dobove in zabeležili četrto zaporedno zmago (Slovenj Gradec, Trimo Trebnje, Izola, Dobova). Z zmago so prekinili niz šestih zaporednih porazov proti Dobovi, ki je letos eno največjih presenečenj sezone. Gostje so na tekmi vodili le štirikrat (0:1, 10:11, 11:12, 12:13), ves preostali del tekme so bili boljši Ormožani, ki so v zadnjih desetih minutah tekme vendarle strli odpor žilavih gostov. Ormožani so zaigrali v nepopolni zasedbi brez Tilna Kosija, Dominika Ozmeca in Luka Voljča. Zaradi težav s poškodbo je ekipi le v obrambi pomagal Rok Žuran. Slednjega je na poziciji levega zunanjega odlično zamenjal Jure Kocbek, ki je blestel v 2. polčasu, ko je dosegel kar sedem golov (skupaj devet zadetkov). V 1. polčasu je od 21. do 30. minute zablestel vratar Klemen Nunčič s sedmimi obrambami. Žal obramb ormoškega vratarja niso dovolj dobro izkoristili soigralci, ki so v NLB liga REZULTATI 14, . KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Butan plin Izola 28:25 (13:14), Riko Ribnica - Trimo Trebnje 29:28 (13:17), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 40:21 Č1^ Jeruzalem Ormož - Dobova 31:27 (15:14), Koper - Krka 27:21 (13:12), Gorenje Velenje - Maribor Branik 36:21 (16:9). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 14 14 0 0 28 2. RIKO RIBNICA 14 12 1 1 25 3. GORENJE VELENJE 14 10 0 4 20 4. TRIMO TREBNJE 14 8 1 5 17 5. DOBOVA 14 8 0 6 16 6. KOPER 14 6 1 7 13 7. JERUZALEM ORMOŽ 14 6 1 7 13 8. KRKA 14 5 0 9 10 9. SLOVENJ GRADEC 14 4 0 10 8 10. URBANSCAPE LOKA 14 2 4 8 8 11. MARIBOR BRANIK 14 3 1 10 7 12. BUTAN PLINI IZOLA 14 1 1 12 3 Rokomet • 1. B SRL (m) Zmaga, posvečena Janu Marohu Drava Ptuj - Grosuplje 27:23 (16:12) DRAVA PTUJ: Osterc, Lovrenčič, Krabonja, Maroh 2, Krasnič 4, Gre-gorc 1, Grobelnik 8, Zupanič 4, Si-monič, Zupanc 6, Stopar 2, Bedrač, Rožman, Žuran. Trener: Vladimir Vujovic. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 5/6, Grosuplje 1/5. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 4 minute, Grosuplje 8 minut Rokometaši Drave so na poti do nove prvenstvene zmage plačali visok davek, saj se je v 36. minuti tekme poškodoval njihov »motor« ekipe, organizator igre Jan Maroh. Ta je bil v zadnjih tekmah v zares izvrstni formi in je tudi na tej tekmi uspešno povezoval svoje soigralce, a si je v trčenju z igralcem Grosuplja pretrgal sprednjo križno vez, tako da ga čaka dolgo okrevanje. V senci tega dogodka so nato Ptujčani izpeljali tekmo proti Grosuplju do konca in so »za Jana« zmagali z rezultatom 27:23. Grosuplje je bilo rezultatsko v stiku le prvih osem minut tekme, nakar so igralci Drave prevzeli kontrolo nad igro ter posledično tudi nad rezultatom. V prvem polčasu so se solidno postavili v obrambi, kjer so večino časa stali v formaciji 6-0. Svoje delo je ponovno skozi celotno tekmo na vrhunskem nivoju opravil vratar Sandi Žuran, saj je obranil skupno kar štiri sedemmetrovke in tudi številne ostale strele. V napadu sta bila najbolj razpoložena Tomaž Grobelnik z osmimi in Gašper Zupanc s šestimi zadetki (pet jih je 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Radeče papir nova - Herz Šmartno 24:35, Drava Ptuj - Grosuplje 27:23, Črnomelj - LL Grosist Slovan 18:33, Dol TKI Hrastnik - Rudar 29:32, SVIŠ Ivančna Gorica - Krško 34:30, Ljubljana - Brežice 39:26, Škofljica Pekarna Pečjak - Mokerc-Kig 23:28. 1. LL GROSIST SLOVAN 12 11 0 1 22 2. SVIŠ IVANČNA GORICA 12 9 1 2 19 3. LJUBLJANA 12 7 3 2 17 4. DOL TKI HRASTNIK 12 7 1 4 15 5. DRAVA PTUJ 12 6 1 5 13 6. KRŠKO 12 6 1 5 13 7. RUDAR 12 5 2 5 12 8. MOKERC - KIG 12 5 2 5 12 9. ČRNOMELJ 12 4 2 6 10 10. HERZ ŠMARTNO 12 4 2 6 10 11. GROSUPLJE 11 3 0 8 6 12. RADEČE PAPIR NOVA 12 3 0 9 6 13. BREŽICE 12 2 1 9 5 14. ŠKOFLJICA PEČJAK 11 1 2 8 4 Foto: Črtomir Goznik Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož) dosegel iz sedemmetrovk). Ko je v prvem polčasu stekel napad, so dra-vaši naredili tudi razliko treh, štirih zadetkov. Po odmoru so se gostje postavili v obrambno formacijo 5-1 in so igrali zelo ostro. Plod takšne igre je bila tudi hitra poškodba Maroha. V tem delu je Drava igrala v valovih - nekaj minut odlično in nekaj minut slabo. V slabih delih so delali tehnične napake in grešili pri strelih v napadu, v odličnih delih pa so bili po hitrih akcijah in protinapadih uspešni v napadu. Ob Grobelniku sta v nadaljevanju kar nekaj zadetkov dosegla Domen Krasnič in Žiga Zu-panič. Plod takšne igre je bila najvišja prednost na tekmi +6 (24:18), ki so jo borbeni igralci Grosupljega na koncu nekoliko znižali. Pri gostih sta strelsko najbolj izstopala s po petimi zadetki Matej Slemenjak in Žak Cigale, ki pa sta imela ob sebi premalo razpoloženih soigralcev, da bi se resneje uprli dravašem. Nov test čaka Ptujčane že v sredo ob 20. uri, ko se bodo v pokalni tekmi v športni dvorani Ljudski vrt pomerili s Slovanom. David Breznik napadu storili preveč tehničnih napak in so na odmor odšli le z golom prednosti (15:14). V nadaljevanju Ormožanom nikakor ni uspelo uiti na prednost s +4. Gostje so še v 54. minuti zaostajali le za gol (28:27) in dihali za ovratnik Ormožanom. Vratar Nunčič je s tremi obrambami med 57. in 60. minuto zaustavil zadnji nalet gostov in veselje ob lepi zmagi Jeruzalema se je lahko začelo. Ormožane v letu 2019 čaka le še ena tekma, 21. decembra v gosteh pri Škof] i Loki. Z zmago na Gorenjskem bi ekipa trenerja Saše Prapotnika lahko celo prezimila na šestem mestu, ki vodi v Ligo za prvaka. Uroš Krstič Jure Kocbek, Jeruzalem Ormož: „Še pred dobrim mesecem dni smo bili na dnu lestvice in trepetali za obstanek v ligi. Roko na srce smo v tistem času res igrali zanič. V zadnjem času smo le našli pravo formo in kljub težavam s poškodbami nanizali četrto zaporedno zmago. Moram priznati, da proti Dobovi nismo odkrili vseh kart ter smo sposobni igrati še veliko boljše. Predvsem v obrambi nismo bili pravi, saj smo na prelahek način prejemali zadetke. Sreča je, da smo imeli razpoložene vratarje in mislim, da smo tokrat dobili tekmo na račun številnih obramb. Pred nami sta še dve tekmi v letu 2019. Pomembnejša je zagotovo tekma državnega prvenstva proti Loki. Trimo v sredo v Pokalu bomo težko premagali, saj igramo v gosteh. Treba je vse sile usmeriti na državno prvenstvo in mogoče nam celo uspe ujeti uvrstitev v Ligo za prvaka." Marko Sintič, Dobova: „Zaslužena zmaga Ormožanov, ki so si to zmago precej bolj želeli. Odigrali smo povprečno tekmo in nismo bili na želeni ravni. Prvi del sezone gre h koncu in s tem smo vedno bolj utrujeni, kar se nam pozna tudi na igri. Vzdušje na Hardeku je bilo znova odlično in moram reči, da se sem zmeraj rad vračam." Rokomet • 2. SRL (m) Neizkoriščeni penali še naprej odnašajo točke ... Cerklje - Moškanjci-Gorišnica 25:25 (10:12) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bede-nik, Ranfl; Lorenčič 6(2), Bombek 6(3), Šandor 4, Žuran 3, Sok 3, Leben 2, Ozmec 1, M. Geč, Petek, Le-tonja, Ranfl, N. Geč, Belšak. Trener: Siniša Radujkovic. SEDEMMETROVKE: Cerklje 2/3, Moškanjci-Corišnica 5/7. IZKLJUČITVE: Cerklje 14 minut, Moškanjci-Co-rišnica 8 minut. Corišničani še naprej na prelahek način izgubljajo točke, še enkrat več so brez zmage ostali zaradi neizkoriščene sedemmetrovke ob koncu tekme... Do 20. minute je bil rezultat izenačen (7:7), nato pa so gostje v dveh primerih povedli s štirimi za- detki prednosti (7:11, 8:12). Če bi to prednost obdržali, bi bilo zagotovo lažje zaleti drugi polčas, a so Cerklja-ni z dvema zadetkoma znižali še pred odhodom v slačilnico. V 2. polčasu so domačini najprej izenačili na 14:14, nato pa dolgo časa vodili z zadetkom ali dvema prednosti. Preobrat je v 52. minuti napovedala obramba vratarja Filipa Ranfla, ki je pri rezultatu 23:23 zaustavil sedemmetrovko domačemu organizatorju igre Mateju Muršcu. Filip Bombek in Marko Žuran sta Gorišničane popeljala v vodstvo 24:25, domačini pa so po minuti odmora v predzadnji minuti tekme uspeli poravnati izid na 25:25. Nato je sledil pogosto viden scenarij na tekmah Gorišnice v letošnji sezoni: sodnika sta v korist Gorišnice doso- 2. SRL (m) REZULTATI 9. KROGA: Sevnica, Pomurje - Arcont 31:20, Cerklje - Moškanjci 25:25, Ajdovščina - Alples 21:25. 1. SEVNICA 2. POMURJE 3.ALPLES ŽELEZNIKI 4. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 5. JADRAN HRPELJE 6. AJDOVŠČINA 7. CERKLJE ,ARCONTRADGONA . KRONOS 7 Kronos -Radgona Gorišnica Železniki 0 0 14 0 2 12 0 2 12 1 3 1 3 1 4 1 5 0 7 0 7 dila sedemmetrovko, k izvedbi je pristopil Filip Bombek (dotlej je 7-m izvajal 3/3), a je bil domači vratar Rok Miščevič uspešnejši ... JM Futsal • Pokal Terme Olimia, četrtfinale Tomaž ostal v igri za Final 4 Oplast-Tomaž 2:1 (1:0) Foto: Črtomir Goznik Ptujski rokometaši so proti Grosuplju prišli do nove zmage. STRELCI: 1:0 Kusterle (17.), 2:0 Koren (26.), 2:1 Marot (27.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol; Klanjšek, Marot, Goričan, Rednak, M. Senekovič, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Na prvi četrtfinalni tekmi so igralci Svetega Tomaža doživeli minimalen poraz, ki jim pred povratnim srečanjem v Ljutomeru daje upanje Pokal Terme Olimia, četrtfinale, prve tekme: Oplast Kobarid - Tomaž Šic bar 2:1, Dobovec Pivovarna Kozel - Litija 6:1, Bronx Škofije - Sevnica 1:5, Kix Ajdovščina - Siliko 2:5. Povratne tekme bodo odigrane 17. januarja. za uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice. Okrnjeni Tomaževčani so v 26. minuti zaostajali za dva zadetka (2:0), a je Aleš Marot minuto kasneje poskrbel za zadetek, ki veliko obeta. „Po naporni poti do zasneženega Kobarida smo izvlekli ugoden rezultat in verjamemo, da nam na povratni tekmi s popolno zasedbo lahko uspe uvrstitev na Final 4. Oplast je premagljiva ekipa in z vsem optimizmom lahko čakamo na povratno tekmo," je po tekmi v Kobaridu povedal vodja moštva Matej Vrbančič. KU torek • 17. decembra 2019 Šport, šport mladih Štajerski 15 v 1 Skupščina Športne zveze MO Ptuj Rozman ostaja predsednik V Športno zvezo Mestne občine Ptuj je po zadnjih podatkih vključenih 32 klubov in društev. ŠZ ima pomembno vlogo pri kreiranju ptujske športne »politike«, pri pomoči klubom in društvom, organizaciji športnih dogodkov, pri prijavah na različne razpise ... Vlogo predsednika je v zadnjih štirih letih opravljal Franjo Rozman, ki je bil tudi edini kandidat za to mesto na minuli redni skupščini zveze. Ta se je odvila prejšnjo sredo v sejni sobi športne dvorane Mladika, prisotnih je bilo 17 predstavnikov klubov in društev. Na dnevnem redu skupščine ŠZ MO Ptuj je bilo osem točk. Glavne so bile pregled dela v letu 2019, načrti za leto 2020 in volitve članov zveze. Za predsednika so izvolili Franja Rozmana, za podpredsednika Fredija Kmetca in za tajnika Jureta Neudauerja. Člani upravnega odbora so Marjan Kelner, Luka Hazdovac, Dejan Dokl, Danilo Leva-čič, Emil Mesarič in Ivan Vesenjak. Nadzorni odbor sestavljajo Stanko Glažar, Aleš Bezjak in Matej Marič. Člani disciplinske komisije so Štefan Vrbnjak, Martin Potočnik in Boštjan Lampret. Po končani skupščini smo se pogovarjali z novim-starim predsednikom Franjem Rozmanom, ki je spregovoril o svojem opravljenem delu, projektih za naprej in situaciji v ptujskem športu. Kaj so poudarki vašega opravljenega dela v prvem štiriletnem predsedniškem mandatu? F. Rozman: »Vsako leto smo skupaj s sodelavci pripravili zelo odmevno okroglo mizo, povezano s problematiko ptujskega športa. Ob tem bi izpostavil, da smo sodelovali pri pridobivanju sredstev za športnike od Mestne občine Ptuj in Fundacije za šport. Prav tako pa smo pomagali kot soorganizatorji pri izpeljavi določenih večjih športnih pri- reditev, kot sta na primer Športnik leta in Športni vikend.« Kateri so glavni izpeljani projekti? F. Rozman: »Najbolj sem ponosen na to, da ravno ŠZ MO Ptuj vodi regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Združenja športnih zvez Slovenije. Izpostavil bi še popolnoma naš projekt Športni vrtinec Ptuja in tudi to, da vsako leto kot zveza podamo mnenje o Letnem programu športa v Mestni občini Ptuj.« Na kakšne načine pomagate klubom in društvom, ki so včlanjeni v ŠZ MO Ptuj? F. Rozman: »V vsakem primeru nudimo klubom in društvom pomembne informacije s področja športa na Ptuju in tudi v Sloveniji. S klubi in društvi že sedaj dobro sodelujem in povezani bomo dosegli še več. Mislim, da je šport v Mestni občini Ptuj podfinanciran, da še je nekaj rezerv pri urejanju športnih objektov ... Želim si tudi, da bi se v prihodnosti izboljšali pogoji za športno vadbo na Ptuju.« Šolski šport • Odbojka, dekleta y y Napredujeta ekipi OŠ Breg in OŠ Juršinci Na medobčinskem tekmovanju v odbojki za dekleta letnikov 2005 in mlajših je letos sodelovalo 12 dekliških ekip. Tekmovanje organizira Zavod za šport Ptuj v sodelovanju s posameznimi šolami. Iz treh predtekmovalnih skupin sta se po dve najboljši ekipi uvrstili na finalni turnir, ki ga je v začetku decembra gostila OŠ Juršinci. Domačinke so se uvrstile v finale, kjer so bile njihove tekmice vrstnice iz OŠ Breg. Ptujska dekleta so bila tokrat uspešnejša in so osvojila naslov medobčinskih prvakinj. Ekipi OŠ Breg in OŠ Juršinci sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Juršinci): Juršinci -Žetale 2:0, Žetale - Olge Meglič 0:2, Cirkulane-Zavrč - Žetale 0:2, Cirkula-ne-Zavrč - Olge Meglič 0:2, Juršinci - Cirkulane-Zavrč 2:0, Olge Meglič -Juršinci 0:2; Ekipa OŠ Breg - medobčinska prvakinja v odbojki za dekleta skupina B (ŠD Majšperk): Maj-šperk - Videm-Leskovec 0:2, Videm--Leskovec - Hajdina 2:0, Breg - Vi-dem-Leskovec 2:0, Breg - Hajdina 2:0, Majšperk - Breg 0:2, Hajdina - Majšperk 2:0; skupina C (ŠD Cirkovce): Cirkov-ce - Kidričevo 2:1, Kidričevo - Dornava 2:0, Ljudski vrt - Kidričevo 0:2, Ljudski vrt - Dornava 2:0, Cirkovce - Ljudski vrt 2:0, Dornava - Cirkovce 0:2. Finale (ŠD Juršinci): A-skupina: Juršinci - Cirkovce 2:1, Cirkovce - Videm-Leskovec 2:0, Vi-dem-Leskovec - Juršinci 0:2; B-skupina: Breg - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Olge Meglič 2:0, Olge Meglič-Breg 0:2; tekma za 3. mesto: Kidričevo -Cirkovce 0:2; tekma zai. mesto: Breg-Juršinci 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Breg 2. OŠ Juršinci 3. OŠ Cirkovce 4. OŠ Kidričevo 5.-6. OŠ Videm-Leskovec 5.-6. OŠ Olge Meglič 7.-9. OŠ Ljudski vrt 7.-9. OŠ Hajdina 7.-9. OŠ Žetale 10.-12. OŠ Cirkulane-Zavrč 10.-12. OŠ Majšperk 10.-12. OŠ Dornava UR Foto: Črtomir Goznik Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj Sami ste dejali, da funkcijo opravljate amatersko, izvajate pa jo profesionalno. Kaj to pomeni? F. Rozman: »V športu večkrat rečemo, da smo tisti, ki v športu delamo, amaterji, ki pa moramo pomagati našim športnikom na najbolj profesionalen možen način do doseganja odličnih rezultatov. Jaz sem se obvezal, da bom ne glede na vse, funkcijo predsednika opravljal čimbolj profesionalno in v korist ptujskega športa.« Na kakšne načine zveza sodeluje pri ptujski športni politiki in športnih investicijah? F. Rozman: »Sodelujemo pri desetletnem programu Strategije razvoja športa v Mestni občini Ptuj in tudi kot regijska pisarna podamo mnenje k prijavljenim projektom na Fundaciji za šport. Na zvezi ta projekt rangiramo in razvrstimo. Mislim, da s tem delom pomembno vplivamo k izboljšanju športne infrastrukture na Ptuju in tudi širše.« Kakšen izziv je za vas nov štiriletni predsedniški mandat? F. Rozman: »Zame osebno je to zelo velik izziv in tudi obveza, da zvezo peljem naprej. Upam, da vsaj za stopničko višje. Želim si, da bi sama športna zveza imela pomembnejšo vlogo na različnih nivojih ptujskega športa.« V kakšnem stanju je trenutno ptujski šport? F. Rozman: »V vsakem primeru bi si na Ptuju želeli v mnogih panogah primernejšo športno infrastrukturo, ki bi bila po merah za organiziranje vrhunskih športnih dogodkov. Špor- tne dvorane bi vsekakor morale biti večje in v njih bi moralo biti prostora za več gledalcev. Potrebovali bi tudi eno veliko večnamensko dvorano -ta nam manjka že leta in leta. Imamo pa pet športnikov mednarodnega razreda po razvrščanju Olimpijskega komiteja združenja športnih zvez Slovenije, kar je dovolj ali pa tudi ni. Želimo pa si, da bi imeli še kakšnega odličnega športnika, sam si želim tudi kakšnega ptujskega olimpijca v Tokiu. Če pa po drugi stani pogledam na ptujski šport še iz druge perspektive, potem lahko rečem, da je ta zelo raznovrsten. Imamo celo paleto različnih športov in s tem se lahko pohvalimo, saj se naši občani zares ukvarjajo s številnimi različnimi športnimi panogami.« David Breznik Judo • JK Drava Ptuj Dva praznično obarvana turnirja Na območno tekmovanje se je z 2. mestom uvrstila tudi ekipa OŠ Juršinci. JK Lendava je pripravil Miklavžev turnir, medtem ko je JK Ivo Reya Celje izvedel novoletni turnir - na obeh so bili uspešni predstavniki JK Drava Ptuj. V Lendavi sta v starostnih kategorijah U-8 prvič nastopila Teo Boštjan Majcen, ki je osvojil 2. mesto, in Tim Gracer, ki je z dvema zmagama zasedel 1. mesto. V nadaljevanju tekmovanja so nastopili še štirje že izkušeni tekmovalci v starostni kategoriji U-10. Izpostaviti velja tekme Lize Rotar Čeh, ki je nastopila v višji težnostni kategoriji ter je suvereno opravila z dvema tekmicama, tretja se ji je izmuznila iz končnega prijema ter jo v nadaljevanju premagala. Posamezno sta zmagala še Bor Brlek in Mark Senčar, medtem ko je bil Anej Hrženjak tretji. S šestimi tekmovalci so Ptujčani v Lendavi zasedli vseekipno 4. mesto. Sedem daril (medalj) v Celju Turnirja v Celju se je udeležilo 344 tekmovalcev iz petih držav. Barve ptujske Drave so v starostni kategoriji U-16 zastopali Andi Karameta -osvojil je 3. mesto v kategoriji do 81 kg - Aljaž Ajdič je bil 5. v kategoriji do 73 kg, Lana Strelec je v kategoriji do 48 kg zasedla 4. mesto. Med mladinci je težnostno kategorijo višje (do 81 kg) nastopil Luka Perkovič in osvojil 5. mesto med 12 tekmovalci. Tekmo sta sicer s trenerjem Vladom Čušem izkoristila predvsem za preverjanje trenutne telesne in taktične pripravljenosti pred začetkom nove tekmovalne sezone. Najštevilčnejša ekipa Drave je nastopila v starostni kategoriji U-12, kjer so tekmovalci in tekmovalke v svojih težnostnih kategorijah osvoji- li šest medalj. Zlati sta si na tatamijih priborili Aneja Vidovič in Klara Hvaleč, srebrni Lan Milošič in Maruša Frank ter bronasti Ina Mlakar in Teo Kostanjevec. Ekipni uspeh sta dopolnila še Lara Sledič s 4. in Vid Krajnc s 7. mestom. David Breznik Mladi ptujski judoisti s trenerjem Vladom Čušem v Celju ... . in trenerko Silvo Čuš v Lendavi 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 1l. decembra 2019 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, ONL Videm Derbi bivših prvakov brez zmagovalca KMN Draženci -Virtuozi Destrnik 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Pihler (8.), 1:1 Petek (12.), 2:1 Vindiš (21.), 2:2 Fleten (23.) KMN DRAŽENCI: Fras, Jazbec, Vindiš, Rešek, Rumež, Zagoršek, Petek. FC VIRTUOZI DESTRNIK: Gašpar, Pihler, Krajnc, Majcen, Fleten, Nedi-žanec. KMN Draženci in FC Virtuozi Destrnik so v zadnjih letih že slavili v ligi malega nogometa in bosta glede na sestavi ekip skorajda zagotovo pri vrhu tudi v tej sezoni. Šlo je za der-bi 2. kola, ki se je odigral v športni dvorani Ljudski vrt. Gledalci so videli dinamično tekmo z lepim številom priložnosti in zaključnih strelov, ki bi se glede na prikazano lahko končala s kakršnimkoli rezultatom, a na koncu se je končala z remijem 2:2. Virtuozi so začeli ambiciozneje in napadalneje ter so bili zato nagrajeni z vodilnim zadetkom. Po prostem strelu so odigrali kratko kombinacijo in Pihler je s strelom po tleh zadel z desne strani s kakšnih sedmih metrov. Zaostanek je predramil Dražence, ki so začeli nizati napadalne akcije. Plod takšne igre je bila zadeta vratnica Petka, ki pa je malo kasneje s prostega strela z desne strani s kakšnih osmih metrov izenačil rezultat na 1:1. V drugem polčasu so se akcije in priložnosti vrstile ena za drugo. Draženci so povedli po prostem strelu, ko je s kakšnih dvanajstih metrov Vindiš presenetil vratarja Gašparja. Hitro po tem zadetku so Virtuozi izenačili, saj je strel po odbiti žogi le-to iz bližine v mrežo potisnil Fleten. Po izenačenju sta obe ekipi »divje« lovili zmagovalni zadetek in sta bili blizu tega, a tekma se je na koncu zasluženo končala z delitvijo točk. Kažejo se prvi obrisi V ligi malega nogometa, ki poteka pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj, so se odigrali trije od enajstih krogov rednega dela tekmovanja. Drugi krog se je odigral v soboto v dvorani Ljudski vrt, tretji krog pa se je zaradi pomanjkanja terminov v ptujskih športnih dvoranah odigral v dvorani OŠ Markovci. Odigranih je bilo 11 od predvidenih 12 tekem, po nepopolnih treh krogih so vidni prvi obrisi letošnjih najboljših ekip. Popoln izkupiček imata ŠD Rim Rekruter in Team BB, medtem ko bodo resni kandidati za igranje v končnici tudi ekipe KMN Draženci, FC Virtuozi Destrnik, Poe-tovio Plindom 080 73 00 in RC Trc-ko. Tudi nekatere ostale ekipe lahko presenetijo, tako da nas čaka še zanimivo tekmovanje ... Veterani REZULTAT 1. KROGA: Markovci - Club 13 3:7, Vitomarci - Slomaster 2:3. Ormož je bil prost. Člani REZULTATI 2. KROGA: ŠD Rim Rekruter - ŠD Trniče 9:3, KMN Draženci - FC Virtuozi Destrnik 2:2, ŠD Selan - ŠD Draženci 7:3, ŠD Ptujska Gora - Poetovio Plindom 080 73 00 1:6, Team BB - EHM Team 5:4, KMN Vijolice - RC Trcko 3:10. REZULTATI 3. KROGA: Poetovio Plindom 080 73 00 - KMN Vijolice 13:2, ŠD Trniče - ŠD Ptujska Gora 2:1, EHM Team - ŠD Rim Rekruter 3:8, ŠD Draženci - Team BB 3:6, FC Virtuozi Destrnik - ŠD Selan 0:8, RC Trcko - KMN Draženci 3:0 (b. b.). 1. RIM REKRUTER 3 3 0 0 22:10 9 2. TEAM BB 3 3 0 0 17:10 9 3. ŠD SELAN 3 2 1 0 17:5 7 4. RC TRCKO 3 2 1 0 16:6 7 5. POETOVIO PLINDOM 3 2 0 1 23:8 6 6. KMN DRAŽENCI 3 1 1 1 9:6 4 7. PTUJSKA GORA 3 1 0 2 7:8 3 8. ŠD TRNIČE 3 1 0 2 8:16 3 9. VIRTUOZI DESTRNIK 3 0 2 1 5:13 2 10. EHM TEAM 3 0 1 2 9:15 1 11. ŠD DRAŽENCI 3 0 0 3 7:20 0 12. KMN VIJOLICE 3 0 0 0 5:28 0 Bowling • Podjetniška liga, zaključni turnir posameznikov Najboljša Simona Vajda in Sašo Vidovič Najboljši posamezniki zaključnega turnirja Foto: Črtomir Goznik Utrinek iz tekme med ekipama ŠD Ptujska Gora in Poetovio Plindom 080 73 00. 1. BAR VIDEM 2 2 0 0 12:2 6 2. PIZZERIA ANDIAMO 2 110 2 10 1 110 0 10 10 3. SD SELAN KOZEL 4. SD POBREŽJE 5. KMN MAJOLKA 6. SD LANCOVA VAS 7. NK TRŽEC 6:5 4 9:5 3 3:1 3 3:3 1 0 0 2 3:11 0 0 0 2 2:11 0 Člani REZULTATI 2. KROGA: ŠD Selan - ŠD Lancova vas 3:2, KMN Majolka - ŠD Belavšek 3:1, NK Tržec R21 - ŠD Zg. Pristava 4:7. Tekma ŠD Pobrežje - ŠD As bo odigrana 28. 12. ONL Videm, veterani REZULTATI 2. KROGA: Pizzeria Andiamo - KMN Majolka 3:3, Bar Videm - NK Tržec 8:1, ŠD Selan Gostilna Kozel - ŠD Lancova vas 7:2. Prosta je bila ekipa ŠD Pobrežje. 1. KMN MAJOLKA 2. SD SELAN 3. SD ZG. PRISTAVA 4. SD AS 5. SD POBREŽJE 6. SD LANCOVA VAS 7. NK TRŽEC R21 8. SD BELAVSEK (-1) 2 0 2 0 1 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 9:3 6:2 10:7 6:4 3:3 6:9 6:13 1:6 Foto: Črtomir Goznik David Breznik, Darko Lah Podjetniška liga se tradicionalno konča s tekmovanjem posameznikov in posameznic in podelitvijo priznanj najboljšim ekipam, tudi po letošnji jesenski sezoni 2019 je bilo tako. V spremenjenem ekipnem tekmovanju so bili najuspešnejši člani ekipe VGP Drava, ki so v finalu ugnali ekipo Jurkec Transporti, v tekmi za 3. mesto pa je bila Spirala uspešnejša od Tamesa. Na tekmovanju posameznic se je zmage veselila Simona Vajda (Tiskarna Ekart), ki je v finalu ugnala najboljšo posameznico rednega dela Romano Čuček (Bowling center Ptuj). Tretja je bila še ena članica Tiskarne Ekart Karolina Kekec, ki je v boju za medaljo premagala Moni-ko Kolarič (Radio-Tednik Ptuj). Napeti dvoboji so se odvijali tudi med posamezniki, na koncu pa je 1. mesto osvojil Sašo Vidovič (Talum) - v finalu je ugnal Igorja Vidoviča (Tames). Na 3. mestu je tekmovanje končal Boris Kurbus (Gostišče Iršič), ki je bil boljši od Črtomirja Goznika (Radio-Tednik Ptuj). M Šahovski kotiček Štefanov turnir v Spuhlji V četrtek, 26. decembra, bo v Spuhlji v Gostišču pri Majdi potekal tradicionalni šahovski turnir - Štefanov turnir, ki ga organizira Šahovska sekcija Spuhlja. Začetek turnirja bo ob 9. uri. Za najboljše bodo pripravljene tudi nagrade. Nagrajen bo tudi najboljši krajan iz Spuhlje! Organizatorji prosijo, da tekmovalci s seboj prinesejo svoje šahovske ure. Zmagovalec ciklusa Stanislav Toplak 8. 12. se je v Spuhlji končal ciklus celoletnega šahovskega turnirja Šahovske sekcije Spuhlja. V končni rezultat je štelo 10 najboljših rezultatov. Tekmovanja se je udeležilo 10 tekmovalcev. Končni vrstni red: 1. Stanislav Toplak 2. Leon Cestnik 3. Mirko Kuhar UR Športni napovednik Rokomet • Pokal Slovenije (m) 1/16 FINALA, V SREDO OB 19.00: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož; OB 20.00: Drava Ptuj - LL Gorist Slovan (v dvorani Ljudski vrt). Tekma Moškanjci-Gorišnica - Maribor Branik (bo odigrana januarja). Odbojka m i. B DOL (ž) 11. KROG: ŽOK G.S.V. Ptuj - Roto-Kema Puconci (v sredo ob 20.00 v dvorani Gimnazije Ptuj). Sedem novoletnih turnirjev v Ljutomeru Športna zveza Ljutomer bo v dneh od 19. decembra 2019 do 2. januarja 2020 izvedla sedem novoletnih turnirjev - tri v namiznem tenisu ter v badmintonu, odbojki, hokeju na ledu in šahu. V prostorih zadružnega doma na Cvenu bo turnir v namiznem tenisu potekal v četrtek, 19. 12., v dvorani ŠIC Ljutomer teden dni pozneje (oba s pričetkom ob 18. uri), v telovadnici OŠ Mala Nedelji pa 2. januarja ob 10. uri. Ljutomerska športna dvorana ŠIC bo gostila turnirje v badmintonu (četrtek, 26. 12., ob 8.30), odbojki (četrtek, 26. 12., ob 9.00) in šahu (sobota, 28. 12., ob 9.30), turnir v hokeju na ledu pa bo na drsališču v Ljutomeru v petek, 27. 12., ob 18. uri. JM, NŠ BOZICNO-NOVOLETNI PTUJSKI TEK IN POHOD I četrtek, 26.12.20191 ob 13.301 MESTNA TRŽNICA Najboljše ekipe letošnje jesenske podjetniške lige: VGP Drava (1. mesto, v sredini), Jurkec Transporti (2. mesto, desno) in Spirala (3. mesto, levo) Vstopnine ni! Dobrodošli na Mestni tržnici! 13.00-13.50 Zbiranja rakraativcav na Mastni tržnici (od 13. ure naprej je možna uporaba slačilnic v športni dvorani Mladika - možnost prhanja po teku) 13.45 OTROŠKI BOŽIČKOV TEK Mestna tržnica - Sodišče - Mestna tržnica: Dolžina teka ali hoje (200 metrov) 13.55 Skupna fotografija z Božičkom Ptujskim 14.00 BOŽIČKOV TIK IN POHOD - 7 kilometrov Božičkova pot: Mostna tržnica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, Cafova ulica, Dravska ulica, Pešmost, nasip ob Dravi, Terme Ptuj, Igrišče za golf Ptuj, Skcrba (počitek in okrepčilo), ter po Isti poli nazaj do Mestne tržnice 16.00 Božičkom mreženje na Mestni tržnici, ulicah in gostinskih lokalih v okvira Ptujsko pravljice 18.00 predstava Nerodni škrat 20.00 Koncert: Žan Serčič s skupine Dogodek je netekmovalnega značaja in je na lastne odgovornosti Dress code: božičkova kapa PRIJAVE: www.ptujskitoki.si, IfBožičokPtujski Organizatorji: Zavod za šport Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Mestna občina Ptuj, Občina Hajdina, Vaška skupnost Skorba in Ekipa Božiček Ptujski torek • 17. decembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Slovenija, Podravje • Kam gre največ donacij dohodnine Dobrodelnost, ki nič ne stane Slovenci in Slovenke imamo možnost, da vsako leto 0,5 % dohodnine raje kot v državni proračun nakažemo na račun neprofitnih organizacij. V letu 2018 je to odločitev sprejelo 467.980 zavezancev za plačilo dohodnine, kar pomeni, daje 5.394 organizacij prejelo skupaj nekaj več kot pet milijonov evrov. Največ sredstev je na račun ponovno prejelo društvo Rdeči noski, in sicer približno 224.414 evrov. Društvo deluje na območju celotne Slovenije, še posebej pa je prepoznano po t. i. bolnišničnih klovnih, ki prinašajo smeh, veselje do življenja ter novo upanje malim in velikim pacientom v slovenskih bolnišnicah, tudi v ptujski, obiskujejo pa tudi starejše v domovih za ostarele in otroke s posebnimi potrebami. Na drugo mesto po višini donacij z naslova dohodnine se je uvrstila Karitas. Dobrodelni ustanovi rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem so državljani nakazali skupno 137.320 evrov dohodnine. Medtem ko sta prva dva prejemnika širše poznana, pa zagotovo preseneti, da je v trojici največjih prejemnikov Sklad 05. Gre za zasebni finančni sklad, namenjen financiranju in razvoju družbenega podjetništva ter družbenih inovacij, je zapisano na njihovi spletni strani. Med drugim naj bi sodelovali z Zadrugo Buna (s Pragerskega) ter Gimnazijo Ptuj. Deseterico tistih, ki prejmejo največji delež dohodnine, zaključuje Zavod mačja hiša, ki upravlja z za- vetiščem za zapuščene mucke. Delež dohodnine lahko prejmejo tudi politične stranke in med njimi sta najvišje uvrščeni stranki Socialni demokrati in Slovenska demokratska stranka. Prvi so letos na račun prejeli 13.977 evrov, drugi pa 12.457 evrov. Največji prejemnik v Podravju - Sonček In kje na seznamu so društva ter organizacije iz Podravja? Največ donacij je prejelo društvo Sonček - društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, in sicer 7.321 evrov, kar jih uvršča na 57. mesto. Med prejemniki, ki so prejeli vidnejša Foto: Sonček - Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož zbrane dotacije med drugim nameni za sofinanciranje terapevtskega jahanja (hipoterapije). 10 največjih prejemnikov 0,5 odstotka odmerjene dohodnine Prejemnik Rdeči noski, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi 224.414,91 Slovenska karitas 137.320,20 Sklad 05 - ustanova za družbene naložbe 125.565,45 Zveza prijateljev mladine Slovenije 78.860,89 Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje 72.265,06 Slovenska fundacija za Unicef, ustanova 50.210,16 Slovensko društvo hospic 44.767,84 Sonček - zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije so. p. 41.233,49 Europa donna - slovensko združenje za boj proti raku dojk 35.996,46 Zavod mačja hiša, zavod za oskrbo mačk in osveščanje 31.055,75 sredstva, so še Kolesarski klub Perutnine Ptuj s 4.757 evri, prihodki PGD Ptuj so višji za 4.345 evrov, Aerokluba Ptuj za 4.111 evrov, zavezanci za plačilo dohodnine pa so športnemu društvu Rokometna šola Ptuj skupno nakazali 3.582 evrov. Na Slovenjebistriškem je največ prejelo PGD Poljčane, in sicer 4.693 evrov, sledi Društvo Sožitje Slovenska Bistrica s 1.877 evri. Denar porabijo za sofinanciranje terapij Vsakdo, ki mu je bila odmerjena dohodnina, lahko zahteva, da do 0,5 odstotka te dohodnine finančna uprava nakaže društvom, strankam, sindikatom, drugim organizacijam, ki so upravičene do prejema. Ta donacija ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki smo jo obvezani plačati. Edini strošek, ki ga ima zavezanec za plačilo dohodnine, je strošek znamke ali prevoza na pristojen finančni urad. Kdor pa uporablja aplikacijo e-davki, lahko zahtevo odda tudi elektronsko. Da bi zbrali čim več sredstev, ki bi sicer romala v državni proračun, si prizadevajo tudi v Sončku - društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Namreč društvo organizira številne kolonije, rehabilitacije, druge aktivnosti, namenjene svojim članom. In sredstva, zbrana iz naslova 0,5 % dohodnine od davkoplačevalcev, porabijo ravno za delno financiranje izvajanja zdravstveno--terapevtskih kolonij za družine, Državljani in državljanke lahko zahtevo, da se 0,5 % dohodnine nameni izbranemu ali izbranim prejemnikom, na finančno upravo naslovijo do konca leta na predpisanem obrazcu. Obrazec (Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije) je mogoče najti na spletu, nekatera društva (med drugim tudi Sonček - društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož) pa so obrazce poslala tudi na poštne naslove. šolske otroke in odrasle osebe z invalidnostjo, terapevtskega jahanja (hipoterapije), fizioterapije in terapevtskega plavanja. »To so osnovni programi za izboljšanje, vzdrževanje in ohranjanje zdravja ter razvijanja samostojnosti, vključenosti v okolje ter razvijanje socialnih veščin,« je povedala Valerija Grobel-šek, predsednica društva. In da bi bilo finančno breme za uporabnike čim manjše, Grobelškova poziva, da zavezanci za plačilo dohodnine izkoristijo možnost, da 0,5 % svoje dohodnine namenijo ustanovam in društvom, za katere menijo, da ga potrebujejo in da ga bodo koristno uporabile. »Veseli bomo, če bo to društvo Sonček - društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, ki že 30 let dokazuje, da mu ni mar za svoje člane, ne glede na obliko invalidnosti, in s svojimi dejavnostmi nudi podporo posameznikom in njihovim družinam, ki se znajdejo v tej situaciji.« Mojca Vtič Vir: FURS Ptuj • Aranžerke z zimskimi dekoracijami Domišljiji dali proste roke Z željo po vpetosti v okolje in uporabiti znanje, kreativnost in domišljijo v praksi so dijakinje Ekonomske šole ŠC Ptuj, iz programa Aranžerski tehnik, zavihale rokave in poskrbele za čudovito zimsko dekoracijo na vrtu znane ptujske gostilne Rozika. »Naše delo in vloga, ki jo lahko odigramo pri gradnji vizualne podobe mesta, podjetnikov, javnih zavodov, sta bila prepoznana. Tako smo letos med drugim prejeli vabilo, da uredimo vrt znane ptujske gostilne,« je povedala ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Foto: Črtomir Goznlk Dijakinje programa aranžerski tehnik ustvarile zimsko pravljico na vrtu znane ptujske gostilne Darja Harb. Meni, da je tovrstno sodelovanje enkratna priložnost za dijake, da vse pridobljeno znanje in kreativnost, ročne spretnosti uporabijo v praksi. »Veseli smo takšnih priložnosti, ki dijakom omogočajo pridobivanje izkušenj in referenc za v prihodnje.« Ureditev zimske pravljice je bila ena izmed večjih zalogajev ptujskih dijakov in dijakinj, a še zdaleč ne edini. Njihove dekoracije v tem zimskem času krasijo še Zdravstveni dom Ptuj, ptujski dom upokojencev in policijsko postajo. Pa tudi sicer so ptujski dijaki v prazničnem decembru izjemno aktivni. Sodelovali so na delavnicah ptujskega doma upokojencev, v Dnevnem centru za otroke in mladostnike so ustvarjali božične okraske, igrali družabne igre, izvedli dobrodelno praznično prodajno tržnico z ZUDV Dornava, 20. in 23. decembra pa vabijo osnovnošolce, da se jim pridružijo v Božični vasi. MV Ptuj • OŠ Breg na božičnem potovanju Imeli bodo najboljšo učilnico Na božično popotovanje so se s pesmijo, plesom in igro v začetku decembra odpravili učenci OŠ Breg. Seveda so na pot povabili tudi starše, babice in dedke, tete, strice, nekdanje in sedanje učitelje... Navdušili so. Kako tudi ne, če so v program dali delček sebe in svoje ustvarjalnosti, kot je dejal Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg. Sicer pa je bogat in domi- seln božični kulturni program, ki je v okviru božične zgodbe prepletel tudi afriški, italijanski, mehiški in še kakšen ples, tudi letos dopolnil Foto: Črtomir Goznlk božični bazar. »Letos smo aktivno vstopili v projekt Pogum, v okviru projekta smo si zadali prednostno nalogo, da s predlogi učencev polepšamo okolico, samo šolo ter uredimo učilnico v naravi. Prosimo vas, da nam pri tem pomagate. Z vašo pomočjo in dobroto iz vašega srca pomagajte tudi nam in vašim otrokom ponuditi pouk izven učilnice v objemu narave,« je zbrane nagovoril Fakin. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki želijo namreč urediti učilnico na prostem ter poskrbeti, da bo šola še bolj prijazna učencem ter jim omogočala še več dejavnosti. Zbrane je nagovorila tudi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in dejala, da verjame, da bodo učenci na OŠ Breg pridobili najboljšo učilnico v naravi daleč naokrog. V decembrskem duhu prazničnih želja pa je še dodala: »December je mesec, ko razdajamo največ topline, ko smo solidarni, ko se spomnimo, kako je biti človek človeku in želim, da nas ta čustva spremljajo vse leto.« Mojca Vtič 18 Štajerski Na sceni torek • 17. decembra 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Bitenc Glasba zgodb, življenja in čustev „Ansambel Bitenc je nastal na pobudo harmonikarja Francija Rejca, z eno samo vizijo - posneti eno ali dve pesmi za lastno veselje. Ko smo prvo pesem Naj breze govorijo poslali po radijskih postajah, je nemudoma postala pravi hit. Zelo hitro smo se morali odločiti, kako in kaj. Zapletlo se je že pri imenu, na koncu je zmagala ideja, da ansambel poimenujemo po Francijevi domačiji. Prvi pesmi so sledile nove in nove, prišli so nastopi, koncerti. Ker je Ansambel Bitenc že nastal z željo po štiri-glasnem petju, pevci zasedajo zelo pomembno mesto v ansamblu. Andrej, Janez, Borut in Marko s svojim ubranim petjem predstavljajo najbolj prepoznaven zvok Ansambla Bitenc. Marko poleg petja igra še kontrabas in bariton, zraven paše še en Janez, ki na kitari skrbi za brezhiben ritem," je v imenu vseh članov povedal Janez Dolinar. Večinoma igrajo lastno avtorsko glasbo in Slakove, Avsenikove, Miheličeve in druge prepoznavne skladbe slovenske narodno-zabavne glasbe. Poleg večnih hitov izbirajo tudi manj znane, a odlične pesmi, ki jih ni slišati niti na radiu niti na veselici. Še vedno pa najraje igrajo svoje lastne skladbe, katerih avtor je tako pri glasbi kot pri besedilih Franci Rejec. Nekaj pa jih je nastalo tudi v sodelovanju z imenitnimi imeni narodno-zabavne scene, kot so: Ivan Sivec, Franci Smrekar, Tine Lesjak, Matej Kocjančič, Ivan Hudnik itd. in sceni, tako skozi lastne pesmi kot z interpretacijo na samih nastopih. Vsak išče svoj prostor pod soncem, svojo nišo, nekaj posebnega. Njim osebno še vedno največ pomeni iskreno veselje in zadovoljstvo poslušalcev, čeprav zaradi lastnih nazorov igrajo malo tuje glasbe. „Slovenska glasba je dobra in kakovostna, prav tako je veliko dobrih ansamblov. Kaj je prava pot, bo pokazal čas. Festivali pa žal izgubljajo popularnost, čeprav so bili vrsto let glavna vstopna točka za sceno za mlade ansamble in nove pesmi. Predvsem pa se je v zadnjih letih korenito spremenil medijski prostor, prav tako tudi navade. Verjetno bo treba samo prebroditi nekaj težavnih let in vztrajati, saj tradicija pomeni veliko in jo je vredno gojiti. Sami imamo na festivale lepe spomine," je njihovo mnenje o poteh v narodno-zabavni glasbi in na festivalskih odrih. V kratkem bo ansambel Bitenc izdal četrto zgoščenko, ki je kar nekaj časa nastajala. Zorela je dolgo tudi zato, ker pri svojih projektih vedno iščejo popolnost in zadovoljstvo. Ker bo povsem drugačna od prejšnjih, je bil čas zorenja toliko pomembnejši, so prepričani. To so projekti predvsem za dušo. Upajo, da bodo poslušalci tudi njihovo četrto zgoščenko sprejeli z navdušenjem. Tudi člani ansambla Bitenc podpirajo idejo o prazniku narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, saj si po njihovem narodno-zabavna glasba skupaj z legendami vsekakor zasluži svoj praznik. „Navsezadnje je to najbolj pozitivna in vesela glasbena zvrst, ki razveseljuje najširši krog ljudi. Če bi se še primerno praznovalo s kakšnim odličnim koncertom, je to odlična priložnost za popularizacijo in nadaljnji razvoj," sklenejo pogovor člani ansambla Bitenc. MG Ansambel Bitenc Repertoar sestavljajo glede na občinstvo, priložnost in odziv poslušalcev. „Pri naši glasbi pa je ključno, da so to naše zgodbe, naša življenja in čustva. Pri piljenju končne podobe pesmi sodeluje celoten ansambel, kar doda še več energije in vrednosti," poudarijo. Prav posebne so tudi njihove instrumentalne skladbe, ki jih je zložil in odigral kitarist Janez. Veliko nastopajo po vsej Sloveniji, tako na veselicah kot na različnih zabavah, koncertih, porokah in drugih prireditvah, kamor jih povabijo. Večkrat so tudi že nastopali pri Slovencih na avstrijskem Štajerskem in Nemčiji. Še vedno pa jim tudi ostaja v spominu turneja po Kanadi in ZDA. To so nepozabni spomini, polni čustev in presenečenj. „Tako iskreno veselje ob poslušanju slovenske narodno-zabavne glasbe težko doživiš še kje drugje kot pri naših izseljencih. Morda smo šele takrat tudi pri sebi ugotovili, da nam narodno--zabavna glasba pomeni veliko več, kot smo mislili, usidrala se je v nas in dejansko postala del nas tudi takrat, ko nismo na nastopu," ta nepozabna doživetja povzema Janez Dolinar. Narodno-zabavna scena je v krogu glasbenikov vedno zelo zanimiva tema. Člani ansambla Bitenc pa želijo predvsem veliko dati poslušalcem Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! www.radio-ptuj.si Slovenija, Podravje • So ognjemeti nujni ali bi se jim lahko izognili? Polovica proti ognjemetom, druga polovica v njih uživa Vsako leto prehod iz starega v novo leto naznanijo številni ognjemeti po državi. Nekateri v njih uživajo, drugi bi jih prepovedali, sklicujoč se na nevarnosti za zdravje ali stres, ki ga tovrstno početje povzroča živalim. Ker se bliža čas ognjemetov in ker so te dni o njihovi prepovedi razpravljali tudi poslanci, smo vas spraševali, kakšno je vaše mnenje. Leta 2017 je 212 slovenskih občin prejelo pismo Agencije RS za okolje, v katerem je pozvala, naj se ognjemetu odpovedo. »Pri eksploziji se namreč sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal,« je bilo zapisano v pozivu. Analize ozračja so namreč po navedbah Arsa pokazale, da se zaradi uporabe pirotehnike ozračje prvega januarja močno poslabša in da že tako visoke vrednosti delcev PM10 močno presežejo mejne. O pirotehniki so te dni razpravljali tudi v parlamentu, a je bila vsakršna sprememba zakonodaje ovržena. Poslanka SD Meira Hot je predlagala popolno prepoved prodaje in uporabe pirotehnike za fizične osebe. Pri uporabi pirotehnike ni nobenega pozitivnega vidika, je menila. »Gre za objestnost, za pet minut zabave,« je dejala. Podobnega mnenja je Nataša Sukič iz Levice, ki je ob tem opozorila še na nega- tivne posledice za domače in divje živali ter okolje. Po podatkih Arsa se v ozračje ob pokanju sprostijo kalij, stroncij, vanadij, titan, barij, baker, svinec, magnezij, aluminij, antimon, žveplo, mangan, fosfor, cink in saje. Gre za izredno majhne, tako imenovane nanodelce, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in druge dele telesa. V okolju ostanejo, dokler jih ne spe- Foto: CG rejo padavine, in ves ta čas ogrožajo naše zdravje. Na drugi strani stoji industrija, ki navaja nasprotna dejstva. Aleš Ham, direktor družbe Hamex, d. o. o., je pred dnevi pozval ministra za okolje Simona Zajca k prenehanju blatenja gospodarske dejavnosti izvajanja ognjemetov. V pozivu je sicer priznal, da je ognjemet res škodljiv za okolje, »kakor ni koristna za okolje nobena druga dejavnost. Popolnoma vsaka dejavnost sprošča nanodelce«. Ob tem je potegnil vzporednice med porabo eksploziva v ognjemetih in porabo trdnih, tekočih ter plinskih goriv v vsakdanjem življenju: »V enem 10-minutnem ognjemetu se porabi približno 150 kilogramov neto eksplozivnih snovi. Po uradnih podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji končna poraba trdnih, tekočih in plinastih goriv v letu 2018 znašala prek 5.800.000 ton. Končna poraba drv, peletov in sekancev v gospodinjstvu v Sloveniji v letu 2018 pa je znašala 1.180.000 ton.« Ham je nato še preračunal, da bi za 10 ognjemetov v zrak spustili eno tono streliva, kar po njegovih besedah v primerjavi s sedmimi milijoni ton trdnih, tekočih goriv in drv predstavlja zanemarljiv o,oooooi4-odstoten delež. Ham je Arso obtožil tudi objavljanja neresničnosti podatkov v delu onesnaževanja zraka, za konec pa je pripisal: »Ognjemet je umetnost. Morda se nekaterim na Arso ognjemet zdi nepotreben, večina ljudi pa ognjemet gleda z veseljem, ga občuduje in na koncu še zaploska. Nekaterim je to celo edino veselje, ki ga imajo. Ne razumem, zakaj vzeti narodu še to zadovoljstvo.« Žiga Kariž torek • 24. decembra 2019 Naše prireditve Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK jota s kislo repo, bučna juha, špageti milijonska juha, fižolova juha, sirovi vampi, polenta, goveja juha, pečena česnova juha, riževa kruh, jabolčni kompot po bolonjsko, solata, boranija s svinjskim štruklji puding rebrca, pražen solata s piščančjim jogurt s sadjem mesom, riž, solata, krompir, solata, filejem, marmeladna sadje vaniljina potica pita Vaniljina potica Sestavine: testo: 600 g moke, 1 žlička soli, 20 g kvasa, 50 g sladkorja, 50 g masla, 2 rumenjaka, 300 ml mleka, nastrgana limonina lupina, 2 žlici ruma; nadev: 3 jajca, 200 g sladkorja, zmletega s strokom vani-Ije, 5 žlic sladke smetane, 300 g zmletih olupljenih lešnikov, 100 g nastrgane čokolade; 1 jajce za premaz. Kvas damo vzhajat z mlačnim mlekom, malo moke in sladkorja. V posodo za gnetenje presejemo moko, v sredini naredimo vdolbino in damo vanjo rumenjaka, limonino lupino, rum, sladkor in vzhajan kvas. Ob robu damo sol. Med gnetenjem prilivamo toplo mleko. Ko se sestavine dobro pomešajo, počasi dodajamo staljeno maslo in gnetemo, dokler se testo ne loči od sklede in rok (oziroma gnetilnih kavljev, če mesimo s strojem). Pokrito damo vzhajat na toplo. Med tem pripravljamo nadev. Stepemo rumenjake in odišavljen sladkor, dodamo smetano in nazadnje na rahlo vmešamo sneg iz beljakov. Vzhajano testo razvaljamo, premažemo z nadevom in potresemo z zmletimi lešniki in čokolado. Zvijemo, damo v pekač, prepikamo in damo še enkrat vzhajat. Vzhajano testo premažemo s stepenim jajcem in pečemo 60 minut pri 180 stopinjah. Riževa solata s piščančjim filejem Sestavine: 200 g riža, 150 g piščančjega prsnega fileja, 2 paradižnika, 1 paprika, 4 žlice koruznih zrn, 100 g ementalca, 2 zvrhani žlici majoneze, olje, limonin sok, sol, 2 stroka česna, peteršilj, bazilika, origano. Riž stresemo v krop in skuhamo (pazimo, da se ne razkuha!). Odcedimo ga in ohladimo. Piščančji file zrežemo na kocke in ga prepražimo na malo olja. Ohladimo ga. Sir narežemo na kockice, enako paradižnik in papriko. Česen drobno sesekljamo ali stisnemo. Zelišča osmukamo in prav tako drobno sesekljamo. V skledi zmešamo vse sestavine. Solato vsaj za 60 minut položimo v hladilnik. Zeleni nasveti Bazilika, rastlina, ki simbolizira naklonjenost in ljubezen Za setev bazilike kot darila v bližajočih se praznikih je že prepozno. Ker pa praznični dnevi niso ravno primerni za pisanje o pridelavi zelenjave na prostem, sem se vseeno odločila, da napišem nekaj o tej resnično vsestranski rastlini, zelišču. V Aziji jo povsem z razlogom imenujejo sveta rastlina. Setev Bazilika kali na svetlem, to vas najprej opozarjam. Posejemo jo torej tako, da izbrano posodo napolnimo s substratom do vrha, zemljo rahlo potlačimo, da se izognemo zračnim žepom v njej. Nato po površini lončka posejemo seme. Spomladi, ko vzgajamo sadike, naj setev ne bo gosta. Zdaj, pozimi, pa lahko posejete kar na gosto. Zakaj? Ker boste porezali baziliko v bistvu kot mikrozelenjavo, torej, ko bo naredila prve prave liste. Seme samo s prstom potisnete v zemljo tako, da ga zemlja ne prekrije. Celotno setev zalijte, ovijte v folijo za živila in dajte na toplo. Prostor pa mora biti svetel. Kali 8-20 dni. Ko opazite vznik, takoj odvijte folijo, saj je bazilika zelo občutljiva na visoko zračno vlago. Če vzgajamo sadike, je res treba paziti, da ne zalivate preveč. Zal potrebuje v začetku rastne dobe toplo, zato v neogrevanem rastlinjaku do aprila ne bo najbolje uspevala. Na okenskih policah pa jo je zelo težko obdržati. Za pridelavo mikrozelenjave pa ni težav. Postavite jo na topla okna, zalivajte res le toliko, da se ne bo izsušila. Vzgoja sadik Za pridelavo na prostem jo sejemo v začetku februarja, za rastlinjake pa lahko tudi že v januarju. Vzamemo lončke premera 5 cm. v vsakega posejemo do 10 semenk tako, kakor je opisano zgoraj. Tako bodo sadike močnejše in gostejše. Pikiranje ni potrebno. Potrebna je le temperatura okoli 20 oC za vzgojo manjših rastlin in le nekaj manj tudi kasneje. Pomen bazilike Sveža je močnejša in učinkovitejša od posušene. Prav zato je smiselna tudi setev za mikrozelenjavo zdaj, pozimi. Bazilika vzbuja tek, pospešuje prebavo, lajša bolečine in krče v želodcu, lajša napenjanje in vetrove, rahlo razkužuje in odvaja vodo. Je tudi blago pomirilo. Blaži sluznico in Foto: Miša Pušenjak pomirja kašelj, je tudi razkužilo pri bolezni sečil in pomaga olajšati težave zaradi belega toka. Blaži pike in vbode žuželk, zato jo poleti uporabljajte tudi na tak način. Uporablja se kot začimbnica, najbolj sodi na sredozemske jedi in vse jedi, v katerih je tudi paradižnik. Zelo uporabne so tudi dišeče kopeli. Naredimo jo tako, da v toplo vodo vlijemo nekaj kapljic eteričnega olja ali pa svežo ali posušeno listno maso zavijemo v ženske nogavice in preko nje spuščamo toplo vodo v kad. Po taki kopeli spimo ponoči kot angelčki, kot so rekle naše babice. Bazilika pa ni dobra samo za nas Verjetno je vsem že znano, da je bazilika dober sosed paradižniku. Odganja številne škodljivce. A učinek dobrih sosedov seže samo do tja, kjer se prepletajo korenine rastlin. Zato bi moral imeti vsak paradižnik svojo baziliko. A bazilika ni prijazna soseda samo paradižniku, dobro se razume z vsemi razhudniki in tudi bučnicami. Odganja škodljivce in pepelaste plesni. Prav tako je njene soseščine vesel tudi špargelj. Najpogosteje kar ob sajenju sadik posadimo še sadike bazilike. Lahko pa jo med vrste plodovk tudi direktno posejete. To s obnese seveda le, če pridelate svoje seme, saj je kupljeno verjetno le nekoliko predrago. Obstaja več vrst bazilike. Najbolj poznamo sicer nemško baziliko z blestečimi listi, a ta je najbolj občutljiva na padavine. Malo več dežja že povzroči najprej črnenje listov - bolezen, kasneje pa tudi propad rastline. Veliko manj občutljivi sta sveta in tajska bazilika. Tudi njuno seme lahko kupite pri nas. Maroška bazilika pa ima prav poseben vonj in aromo, ki vsakemu ne odgovarja, a meni izredno diši. Nekaj posebnega je drobnolistna bazilika. Njena rast je namreč v obliki kroglice. Če je ne zmotimo, je lahko tudi lep okras okoli rastlin na vrtu. Bazilika ne odganja samo škodljivcev od rastlin, odganja tudi muhe in komarje z naše bližine. Zato jo imejte v loncih na oknih ali v bližini prostorov, kjer se poleti radi zadržujete. V ta namen je najlažje uporabiti grmičasto baziliko, ki jo dobite samo kot sadiko pri vrtnarjih, saj se razmnožuje s potaknjenci. Raste izredno hitro, prelepo tudi cveti. Sama jo imam vedno med mojimi balkonskimi rastlinami. Uporabna je tudi za kuho, ker pa je nekoliko manj aromatična, pač porabim nekaj več poganjkov v kuhinji. Tudi zunaj na prostem, ob paradižniku, kumarah ... priporočam to baziliko, saj je najmanj občutljiva na mokre vremenske razmere. Za konec pa še nasvet čebelarjem. Bazilika je znana tudi po tem, da paša čebel na njej le-te okrepi. Bolj odporne gredo v zimo. Tudi varo-ja jih ne bo napadala tako močno, če bodo v bližini čebelnjaka rastle bazilike. Vonj eteričnega olja bi lahko varoval čebelnjake tudi pozimi. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek m 1l. decembra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (34) Vzhičenost se po belih hodnikih vleče že tedne. Šušlja se in naklada. Nekdo je slišal o nekom, ki se ob povratku ni zavedal samega sebe in je bil na kraju odpuščen, nekoga je menda ugriznil policijski pes, medtem ko je v kabino poskušal pretihotapiti nekaj gramov ... in podobno. Uveljavil se je celo poseben izraz, ki nakazuje čas pred postankom v nizozemski prestolnici in po njem. »Nimam časa, po Amsterdamu se lahko zmeniva,« zakliče sodelavec enemu izmed uslužbencev v pralnici. Tega sicer nisem nameravala osvetliti, a da med ladijskimi delavci poteka materialna izmenjava (fotografija za liter vina ali frizerska storitev v zameno za pranje in likanje), verjetno ne preseneča. Amsterdam - visoke, v vrsto zložene hiše, čudoviti muzeji, razmajani bicikli in tulipanove čebulice, ki jih je mogoče kupiti skorajda povsod. A mesto je znano predvsem po sproščenem odnosu do rekreacijske Amsterdam, Nizozemska uporabe marihuane. V posebnih kavarnah je bilo namreč kajenje konoplje dovoljeno že daljnega leta 1976. Pragmatičen nizozemski pristop do problematike uporabe poživil je bil motiviran z idejo, da je družba brez drog povsem nerealna in nedosegljiva. Zato je pametneje delati na tem, da se minimalizira škoda, ki jo rekreacijska uporaba drog lahko povzroči, namesto da bi jo brezglavo preganjali. Zaradi te miselnosti se Nizozemska obi- Foto: Mateja Toplak čajno obravnava kot strpnejša od večine svetovnih držav. Renčeči psi in oddaljen zvok policijske patrulje. Stavim na širok nasmeh, ko varnostnika povprašam po počutju. Čemu, pravi njegov izmučen pogled, a torbe mi vseeno ne pregleda. Majhno "zeliščno" čokolado, za katero sem plačala blizu deset evrov, skrbno spravim v predal pod posteljo. Odprem jo nekoč, ko bodo že vsi pozabili na Amsterdam. Podravje • Lidl za ljudi v stiski Zbirajo izdelke in hrano V Lidlu Slovenija so se ponovno odločili, da v prazničnem mesecu pomagajo ranljivim skupinam ljudi. Za ta namen so v svojih poslovalnicah namestili košare, v katerih zbirajo izdelke in hrano z daljšim rokom uporabe. Akcija bo trajala do 5. januarja. „Posamezniki in družine, ki živijo v pomanjkanju, to najbolj občutijo prav v prazničnem času. Zato v Lidlu Slovenija že šesto leto zapored vabimo svoje kupce, da se pridružijo dobrodelni akciji zbiranja hrane za ljudi v stiski. Izdelke, ki se zbirajo v posebnih zbiralnih košarah za blagajnami v Lidlovih trgovinah, bomo podarili posameznim lokalnim dru- štvom in organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski. V Lidlu Slovenija smo v sklopu svoje trajnostne pobude zapisali, da o boljšem svetu ne sanjamo, temveč ga skupaj s svojimi kupci ustvarjamo, tudi z zbiranjem hrane za pomoči potrebne ljudi, ki je eden izmed naših številnih družbeno odgovornih projektov. Pred kratkim smo uspešno končali tudi projekt Koraki za tačke, s katerim smo zbrali skoraj tri tone hrane za brezdomne živali," so povedali v Li-dlu Slovenija. Na območju Spodnjega Podravja se izdelki in hrana za ljudi v stiski zbirajo v obeh poslovalnicah na Ptuju, v Slovenski Bistrici in Ormožu. MZ S dobrosrčnost, milina gozdna ptica pevka, ki spretno pleza mesto v severovzhodni angliji prostor za mejno Črto igriSCa mesto v egiptu s ke0ps0v0 piramido ossip ZADKINE parkovno drevo z rumenkasto belimi cveti Skis, MOND IN pagat pregle-dovalec, nadzornik džezovsh saksofonist (stan) tradic. makedonski boben franc usenik lojze dolinar sladkorna rastlina koralni otok z laguno slepič orientalsko riževo žganje PRETEPAČ presojevalec sedmi mesec judovskega koledarja NOVINARKA INKRI-TlCARKA SUKLJE sociolog kulture vidmar is.grška crka objekt, ki varuje pred vetrom slavko tihec terme v belgiji duhovniški viteški red območna enota TlCNI ZNAK = korejski avtomobil flamski pisatelj (hugo) lunino Število del posode zamaknjenost DEL LEDENISKE DOLINE zelo suh Človek raj, paradiž oliver hardy instan! ameriški režiser burton minimalne ženske kopalke jan neruda Ptuj • Za zdrave in vesele pse pesnik gregortlc slôvasko-madžar-skareka am. komik (jack) nemški pisatelj (wilhelm) plast snega, ki gaje nanesel veter REKA VSVICI ptičji glas adamova družica pod-lahtnica izkalcka razvijajoča se rastlinica MILE ACIMOVIC ravna, tlakovana streha iridij knjižni izraz za buldožer pingvinu podobna ptica, njorka ameriška pisateljica jong EPAKTA - število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta, po čemer se določa, kdaj je velika noč, KLOŽA - plast iz snega, ki ga je nanesel in stisnil veter, LEIRIS, Michel - francoski etnolog in pisatelj, RAES, Hugo - flamski pisatelj Pekarna s priboljški V poplavi pasje hrane, pri kateri dejansko marsikdaj njena vsebina ni znana, številni lastniki hrepenijo po kakovostni in skrbno pridelani hrani. Po vzoru številnih drugih mest je tudi na Ptuju začela delovati pekarna s pasjimi priboljški. V Jadranski ulici 5, nasproti Stare steklarske, je v soboto svoja vrata odprla prva pekarna s pasjimi priboljški na Ptuju. „Pred dvema letoma sem dobila idejo in počasi smo začeli s tem projektom. Imeli smo veliko birokratskega dela, a sem zelo vesela, da nam je uspelo. Ponujamo priboljške iz naravnih sestavin, vse, kar uporabljamo pri peki, je biološko. Želimo dobre in kakovostne zadeve. Pri prehranjevanju psov se je treba zavedati, da tudi živali morajo jesti kakovostno. Nekoč so jedli ostanke, danes smo to končno prerasli in se začeli zavedati, da je za tiste, ki jih imamo radi, treba primerno skrbeti tudi na ta način," je ob odprtju prve ptujske pekarne s pasjimi priboljški dejala lastnica pekarne MoiBoi Nataša Erjavec. Najprej so ustvarili spletni portal, namenjen štirinožnim prijateljem, zdaj pa zanje z največjim veseljem izdelujejo še naravne, ročno narejene pasje priboljške, v katerih so sveže slovenske sestavine. Delovni čas pekarne je ob torkih, četrtkih in sobotah, obiskovalcem pa ponujajo tudi otvoritveni popust. Dženana Kmetec KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: Lidl Foto: CG torek • 17. decembra 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Prireditvenik v Za šankom Ko se človeku zafršmaga Ne vem, ali uporabljate glagol 'zafršmagati se'. V naši lokalni govorici ga uporabljamo: ko želimo poudariti, da imamo vsega vrh glave, da se nam nekaj gnusi, upira, da ni v skladu z zdravo pametjo - takrat se nam nekaj zafršmaga. Nalašč ne želim uporabiti slovenske besede 'zagnusiti se', ker si je tisti, ki so se mi zafršmagali, ne zaslužijo. Zafršmagali pa so se mi slovenski politiki. Ne tiste politične muhe enodnevnice " a la Luka, Violeta, Miro, Alenka, Serpentinšek ..., pač pa tisti večni politiki, ki nas že desetletja in več onesre-čujejo s svojo prisotnostjo v slovenski politiki in ki vedo povedati marsikaj, storiti pa en drekec pekec ... Kaj me je tako razpištolilo? Pa ne samo mene, ampak vso druščino za šankom ... Nova nedavna hrvaška uspešna poteza. V zvezi z razmejitvijo med nami in našo ljubljeno južno sosedo. Slovenci smo imeli pravzaprav srečo, da smo po drugi svetovni vojni imeli skupno jugoslovansko državo. Ker to so vodili ljudje, ki so vedeli, kaj hočejo, in so znali državne interese tudi uveljaviti. In ker smo Slovenci skupaj z veliko Jugoslavijo mejili na Italijo, Avstrijo in Madžarsko, smo ohranili svojo zahodno, severno in vzhodno mejo. Na jug smo mejili na 'brate' Hrvate, zato se s to mejo ni tako rekoč nihče ukvarjal. Ker ni bilo meje. Vsi smo bili eno - 'svi smo tada bili Tito!' Tedanji slovenski politiki se niso niti trudili, da bi vedeli, kje teče Riža-na in kje Mirna; kdaj sta svojo strugo v stoletjih po Mariji Tereziji spremenili Drava in kdaj Mura. Potem pa smo se osamosvojili. Postali država v mejah, ki jih je priznaval cel svet. Razen bratov Hrvatov. In tako se je začelo. Slovenski politiki svoje državljane že skoraj trideset let vneto prepričujejo, kje imajo oni prav in kje se sosedje motijo - hrvaški politiki pa nizajo zmago za zmago. Ker jim naši lezejo v rit, brž ko se ugasnejo televizijske kamere in mikrofoni. In to se dogaja iz leta v leto. Vsakokrat, ko se pojavi kak zaplet -pa naj bo to hrvaška ribogojnica v »našem« morju, posredovanje hrvaških policistov na »našem« ozemlju, postavitev obmejnega kontrolnega kioska na območju »naše« dežele, poimenovanje hrvaškega terana z »našim« imenom ... - ne, slovenski večni politiki imajo trdne argumente, Hrvatje pa nas nategnejo. In Evropa jim da prav. Tista Evropa, v katero so stopili, ker smo jim mi to dovolili. Saj so vendar naši 'bratje'! Oprostite - klinc, pa taki bratje! In dva klinca - pa taki politiki! Vas Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 2 3 5 4 5 9 1 6 5 2 5 3 4 7 2 8 5 3 5 3 7 8 9 4 5 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ OO Bik ¥¥¥ ©© € O Dvojčka ¥¥ ©©© € OOO Rak ¥¥ © €€ O Lev ¥ ©© €€€ O Devica ¥¥ © €€ OO Tehtnica ¥ ©©© €€ O Škorpijon ¥¥ ©©© € OOO Strelec ¥¥¥ ©© €€ O Kozorog ¥¥¥ © €€ OOO Vodnar ¥ ©© € OOO Rib. ¥¥ ©©© OO Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog Velja za teden od 17. do 23. decembra 2019. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 17. december 11:00 Podlehnik, konferenčna dvorana občine, Delovno srečanje vključenih v projekt Life to grasslands 16:00 Ptuj, staro mestno jedro, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, predstava Čarobni prstki, praznične želje za otroško veselje OŠ Breg 16:45 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, Lutkovna predstava cik-cak 17:00 Središče ob Dravi, telovadnica OŠ, Otroški novoletni bazar 17:00 Slovenska Bistrica, Grad, Odprtje razstave Društva upokojencev Slovenska Bistrica 17:00 Slovenska Bistrica, Grad, Branje pravljic, Božičkova pošta, kreativne otroške delavnice 17:00 Markovci, Večnamenska dvorana, Prihod Božička s spremljevalci ter predstavo in darili Sreda, 18. december 16:00 Spodnja Polskava, prostori KS, Božična razstava 16:00 Hajdina, pred PSC, prihod Božička, za otroke od 1 do vključno 6 let 16:00 Ptuj, tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in Škratov brlog z otroškimi animacijami, Metulji OŠ dr. Ljudevita Pivka, do 19:00 16:45 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, Čaranje, žongliranje, bitboksanje in predelava balonov 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Božična zgodba za lahko noč 18:00 Rače, športna dvorana osnovne šole, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, Balet ure za starše, javni nastop oddelka za klavir 18:00 Hajdina, farna cerkev sv. Martina, Adventni koncert klape Angeluš, ni vstopnine 18:00 Slovenska Bistrica, Praznična Bistrica, Snežna kraljica in artisti na hoduljah, spoznaj pravljično deželo 19:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, pogovorni večer Človek in religija na poti k postkrščanstvu Četrtek, 19. december 09:00 Ptuj, Qcenter, velika božična dobrodelna prireditev Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani, prenos programa Radia Ptuj v živo iz mobilnega studia, druženje, zbiranje dobrodelnih sredstev za otroke iz socialno ogroženih družin 15:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, drsanje s poslikavo 16:00 Spodnja Polskava, prostori KS, Božična razstava 16:00 Ptuj, Tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in Škratov brlog z otroškimi animacijami, Praznična melodija OŠ Ljudski vrt 16:30 Slovenska Bistrica, pravljična dežela pri cerkvi, K Snežni kraljici po želje, Škrat Hrastko s kitaro in škratovščine 18:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pogovor in predstavitev knjige Kako dolg je čas ter ogled filma iOtok 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, komedija Gajaš, arestant, slavnostna 150. uprizoritev Petek, 20. december 16:00 Ptuj, Tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, glasbena zgodba o jelenčku Rudolfu OŠ Olge Meglič, koncert Duo Time 16:30 Slovenska Bistrica, pravljična dežela pri cerkvi, Spoznaj pravljično deželo, Frida in Rudi obiščeta Snežno kraljico, izdelaj si svojo praznično lučko, delavnice, foto kotiček, senzorna pot ... 17:00 Središče ob Dravi, pred občino, Pohod otrok z lučkami, predstavitev FS Obrež, kulturni program, druženje 17:00 Grabe, župna cerkev, razstava jaslic 17:00 Spodnja Polskava, Božičkovanje 17:00 Stojnci, Gasilski dom, komedija Gazda tote hiše sen jaz 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, dramska uprizoritev Božično darilo 18:00 Videm, občinska dvorana, Spet je leto naokoli, praznični koncert z nastopom ljudskih pevcev Vinogradnikov in Fantov iz Jurovc, ljudskih godcev, harmonikarjev Veselih Jožekov, tamburašev, članic ročnodelske sekcije Zankice, gledališčnikov in recitatorjev 18:00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole, Balet ure za starše, javni nastop oddelka za harmoniko Mestni kino Ptuj Sreda, 18. december: 20:00 Liffe 2019, Medtem ko vas ni bilo. Četrtek, 19. december: 19.30 Pogovor ob filmu iOtok. Petek, 20. december: 16:00 Pat in Mat: Zimske radosti; 18:00 Last Christmas; 20:00 Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja. Tednikova nagradna razrezanka Kaj je na fotografiji? nbavne Insbe Ptuj 2019 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Lucija Hanžel, Vitomarci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka ■ kuponcek Ime in priimek:__________________________ Naslov:______________________________ I vcu Pošta:. Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 17. decembra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: • 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti ^HA j • 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored) POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Lepi spomini ne bledijo! Milan Kneževič kandidat '^ggggj^5^— za Sekretärin med občinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. B0ZICN0-N0V0LETNA AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FINGUST • SV. FILE EX, zamrznjen, gastro očiščen 5,90 €/kg • ODOJKI V CELEM ali RAZSEKU 4,98 €/kg • SV. BABY RIBSI (ZAČINJENI ali NEZAČINJENI) 7,98 €/kg • MREŽNA PEČENKA IZ STEGNA ALI LAKSA 4,95 €/kg • MESO IZ TUNKE 5,95 €/kg • ZORJENO TELEČJE STEGNO 11,98 €/kg IZ MESNIC FIN-GUŠT VAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO. Najdete nas: na PRAGERSKEM, v SLOV. BJSTRICI, CELJU, MARIBORU.na POBREŽJU (Jurančičeva ulica) in TABORU (Trg Dušana Kvedra), ter v RUŠAH (Tovarniška cesta). Z VAMI OD LETA 1988 torek • 17. decembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIM jalovo kravo za zakol ali za dopi-tanje. Tel. 031 743 351. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM luščilnik koruze na traktorski pogon. Tel. 040 619 714. PRODAM prašiče, mesni tip, v teži 100 do 130 kg. Cena 1,90 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766. PRODAM prašiče od 100 do 180 kg. Tel. 041 986 390. PRODAM bikca simentalca, starega 4,5 meseca, pašnega. Tel. 070 250 441. SREDAJEDAN www.tednik.si s ■Stajerskitednik x-_Stajerskitednik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I i b.sl Obvestilo • •■i Vse naročnike in bralce Štajerskega tednika obveščamo, da bodo v časopisu, ki izide 27. decembra, prejeli nov koledar za leto 2020. Pri tisku že izdanega koledarja nam je namreč zagodel tiskarski škrat, za kar se opravičujemo. Uredništvo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Rače. Vidimo se v sredo, 18. decembra, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Race. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira občina Rače - Fram. Štajerski T Generalni pokrovitelj ; OCUlUS JTATP Odern «MpraTadinltl** Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Tabor in Občino Vransko vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Vransko-Tabor in POŠ Tabor. Vidimo se v ponedeljek, 23. decembra, ob 11. uri v Osnovni šoli Vransko-Tabor. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpirata Občina Tabor in Občina Vransko. OtRADIoPTUI Generalni pokrovitelj ; OCUlUS jtATP 'Odern Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši in srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni. V SPOMIN Boleč je spomin na 16. 12. 2011, ko nam je kruta bolezen vzela Franca Tašnerja Z MESTNEGA VRHA Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu. Vsi tvoji Ne mine ura, dan in noč, v naših mislih vedno si navzoč. Zdaj pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar je za vedno zaspal naš dragi Denis Ploj Z RIMSKE PLOŠČADI NA PTUJU Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečko. Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in brat Alojz Golob ZIDANŠKOVA ULICA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in praporščakoma. Iskrena hvala za izrečeno sožalje, za darovane sveče in za kakršnokoli pomoč. Hvala g. župniku Andreju Fegušu za prelep obred, ge. govornici, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete pesmi slovesa in Pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Iskrena hvala. V globoki žalosti vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA ob izgubi partnerja, očeta, dedija, brata, svaka, botra, strica, bratranca ... Antona Zupaniča IZ LANCOVE VASI 33 (7. 1. 1952-7. 12. 2019) Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Petku za mašo zadušnico, za opravljen cerkveni obred in opravljeno molitev. Hvala govornici za besede slovesa, pevcem Feguš in godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem simbolov in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala tudi članom ZŠAM Ptuj za častno stražo in spremstvo. Vsi njegovi Umrli so Marija Štampar, roj. Klanjčar, Jastrebci S, Kog, roj. 1928 - umrla 6. decembra; Angela Cvetko, roj. Zelenko, Brstje 23, roj. 1932 - umrla 8. decembra 2019; Ana Olaj, roj. Olaj, Ptuj, Zavčeva ul. 7, roj. 1928 -umrla 9. decembra 2019; Anton Zupanič , Trnovec 5, roj. 1952 - umrl 6. decembra 2019; Marija Raušl, roj. Raušl, Dragovič 45, roj. 1938 -umrla 6. decembra 2019; Franc Černejšek, Sitež 3, roj. 1936 - umrl 7. decembra 2019; Marija Hrnčic, roj. Smontara, Turški Vrh 108, roj. 1928 - umrla 8. decembra 2019; Janez Fridrih, Ormož, Ul. Ksaverja Meška 8, roj. 1938 - umrl 6. decembra 2019; Štefanija Žula, roj. Krajnc, Pristava 14b, roj. 1945 - umrla 10. decembra 2019; Ljudmila Bezjak, roj. Pol-janec, Krčevina pri Vurbergu 87, roj. 1939 - umrla 8. decembra 2019. Trnovska vas • V tretjem ropu pošte ta mesec tokrat na udaru trnovska Poštna uslužbenka že drugič žrtev ropa Ko seje v četrtek nekaj minut pred peto že pripravljala, da bo počasi zaprla poštno poslovalnico in se odpravila domov Je vanjo vstopil zamaskirani in oboroženi neznanec. Spet rop Jo je prešinilo, kajti vse to je že doživela. Potem ko je pobral denar, je ropar pobegnil v neznano smer, uslužbenka, ki je bila v času ropa v poslovalnici sama in na srečo ni bila poškodovana, pa je o dogodku nemudoma obvestila policijo. Sicer zelo mirno Trnovsko vas so poleg prazničnih lučk nato še dolgo osvetljevale policijske luči; policisti so preiskovali kraj dogodka, sprožena pa je bila tudi intenzivna iskalna akcija za storilcem. Kot smo na kratko že poročali, so policijske enote takoj po ropu blokirale širše območje ter z avtomatskim orožjem ustavljale in preverjale vsa vozila. Temeljita kontrola prometa je potekala na več različnih lokacijah, na glavnih in lokalnih cestah, skratka na vseh pomembnejših prometnicah na območju Ptuja in Lenarta ter v smeri proti Ljutomeru, Ormožu in Mariboru, med drugim so jih naši bralci opazili tudi na glavni cesti v Moškanjcih, Žerovincih, na cesti skozi Vurberk, pa tudi na jezu v Markovcih. Travme bodo ostale Kasneje zvečer, nekaj pred deveto, je Miran Šadl, predstavnik iasIPPi sgggeS Uslužbenka pošte v Trnovski vasi je doživela že drugi rop v svojem življenju. za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor, sporočil, da so v zvezi z oboroženim ropom v Trnovski vasi eno osebo pridržali, da pa bodo več informacij lahko posredovali v prihodnjih dneh, ko bodo znani rezultati kriminalistične preiskave in bomo izvedeli, ali so dejansko aretirali roparja, ali je deloval sam oziroma mu je pri dejanju kdo pomagal, pa tudi, koliko denarja je odnesel. Kako se počuti nekdo, ki ga oropajo, vedo samo tisti, ki so to doživeli, gotovo pa ne gre za prijetno izkušnjo. »Četrtkova popoldanska izmena bi morala biti moja, a sem bila ravno tisti dan na dopustu,« pripoveduje ena od dveh uslužbenk, ki v trnovski pošti delata s strankami. »Meni je bilo sicer prizanešeno, nekdo me je očitno čuval, kolegica pa je 'poka- jev pošt v Veržeju in Teharjah do danes niso našli Rop trnovske poštne poslovalniceje v zadnjem mesecu že tretji rop pošte. Spomnimo, daje novembra oboroženi ropar iz pošte v Veržeju, kije od Trnovske vasi oddaljen le 30 kilometrov, odnesel slabih 7.000 evrov gotovine; ker pa seje del denarja zaradi varnostnega mehanizma obarval, gaje zavrgel. Kljub temu daje policija izvedla blokado in pregledovala avtomobile, storilca še ni našla. Prav tako še ni odkrila dveh roparjev, ki sta se le dan po ropu veržejske lotila pošte na Teharjah. Kot v Trnovski vasi sta tudi tam zamaskirana moška vstopila v prostore poslovalnice, uslužbenki zagrozila s pištolo in od nje zahtevala denar; ko sta ga dobila, pa sta pobegnila neznano kam. sirala'. Vem, da nisem ničesar kriva, a imam vseeno kar slabo vest, saj je morala doživeti že drugi rop v svojem življenju. Po dogodku sva govorili po telefonu, neverjetno dobro se je držala, zadovoljna, da se ji ni nič zgodilo, in prepričana, da pride naslednji dan normalno v službo. Ko pa je adrenalin popustil, je moralo priti vse za njo, zato je samo prinesla ključe in šla na bolniško, da pride k sebi. Kakšne bodo zanjo dolgoročne posledice tega dogodka, pa bo pokazal šele čas, travme bodo gotovo ostale.« Število ropov pošt upada Čeprav se zdi, da je ropov pošt vse več, pa na Pošti Slovenije trdijo nasprotno; da se je namreč njihovo število od leta 2011 drastično zmanjšalo, po njihovih statistikah celo za okrog 80 odstotkov. V letu 2010 je bilo oropanih 35 poštnih poslovalnic, lani pa »samo« še osem. Pošta Slovenije ima po vsej državi približno 460 poslovalnic, kar je zelo veliko, zato se »včasih v javnosti ustvarja vtis, da so pošte pogosteje tarče roparjev kot druge inštitucije, trgovine, banke ali bencinski servisi«, še dodajajo. Senka Dreu sipaval cesto proti zmrzali in nemudoma obvestil gasilce. »Sicer bi hiša najbrž zgorela, še preden bi to sosedje opazili. Pogovarjala sem se z mnogimi, pa nihče ni ničesar ne videl ne slišal,« pripoveduje andraška županja Darja Sveti Andraž • Ognjeni zublji pogoltnili starejšo hišo v Novincih 50 Zagorelo naj bi v kurilnici V petek, nekaj minut po polnoči, so gasilci pohiteli na pomoč v Novince v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, vendar jim hiše kljub hitri intervenciji ni uspelo rešiti, vudier, ki je doma v neposredni Uradno poročilo policistov in kriminalistov, ki so se na mestu požara kmalu pridružili gasilcem, je za zdaj skopo, z ogledom so ugotovili, da je do požara prišlo v kurilnici, in sicer na starejši peči centralne kurjave na olje, od koder se je požar razvil in razširil na ostrešje kurilnice, nato pa še na ostrešje stanovanjske hiše. Škodo so ocenili na 45.000 evrov, sum storitve kaznivega dejanja pa so že takoj izključili, zato bodo svoje ugotovitve o požaru v kratkem predali na pristojno tožilstvo. Da v hiši povsem na robu naselja gori, je odkril voznik, ki je po- Foto: PGD Vitomarci Gasilcem kljub hitri intervenciji hiše ni uspelo rešiti. Vprašanje je, ali lastnik, ki je na obisku v tujini, že ve, da je ostal brez strehe nad glavo. bližini. »Žal pa gasilcem kljub hitremu odzivu hiše v velikosti 75 kvadratnih metrov ni uspelo rešiti, saj se je že tako precej dotrajano ostrešje sesulo samo vase. Jim je pa uspelo požar omejiti, tako da ni zajel še gospodarskega poslopja, ki se dejansko drži stanovanjskega dela.« Nesrečnega lastnika ni bilo doma Ne drži pa informacija, ki je zaokrožila v javnosti, da je bila hiša nenaseljena, le v času požara v njej na srečo ni bilo nikogar, zato tudi ni bilo poškodovanih. Kot so povedali sosedje, v hiši sicer biva lastnik, ki je do svoje upokojitve delal v tujini, dan pred požarom pa naj bi se znova odpravil tja, da bi obiskal sorodnike. Nihče od njih ni vedel, ali je nesrečnega moža že kdo obvestil o požaru in dejstvu, da je ostal brez strehe nad glavo. Na kraju požara so bili prvi domači gasilci iz PGD Vitomarci, ki so nato na pomoč poklicali še kolege iz PGD Biš in Cerkvenjak; v nočni intervenciji jih je skupaj sodelovalo 26, zaključili pa so jo šele ob pol desetih dopoldan, ko so se prepričali, da je požar pogašen. »Za zelo dobrodošlo se je izkazala nova sodobna avtocisterna, ki so jo gasilci pridobili ob letošnji 80-letnici delovanja, saj ima kapaciteto kar 5.000 litrov vode. Pri gašenju je namreč običajno največja težava prav količina vode,« še pravi Vudlerjeva, obenem zaskrbljena nad dokaj pogostimi požari v občini. Spomnimo, da sta pred dvema letoma v Drbetincih v celoti pogorela hiša in gospodarsko poslopje, marca letos je v Slavšini zgorelo ostrešje nove stanovanjske hiše, avgusta pa je zagorela električna napeljava na gospodarskem objektu v Novincih. Senka Dreu c? : C? (..O o .. &t C? ¿¡C .c>*Cb o O O5 d t?* o Rojstva: Alenka Pislak, Naraplje 33c, Majšperk - deček Filip; Aleksandra Ogrizek, Draženci 69, Hajdina - deček Jan; Lucija Skledar, Podlože 43c, Ptujska Gora - Zala; Tamara Lovrec, Gibina 25, Vitomarci - deklica Sofia; Kaja Zagor-šek, Vareja 13, Videm pri Ptuju - deklica Nia; Nastja Hrga - deklica Sia; Sonja Pernek - deček Nik; Mateja Brumen - deček; Barbara Kuhl - deček Matevž; Jelena Markež - deček Matija. * _£2_ ¿Cb "o C3 c? o 'O Cb' c>» <0 o** Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. 1/8 11/18, 14' N A Danes bo na zahodu in jugu pretežno oblačno z manjšimi padavinami, drugod bo deloma sončno. Ob morju bo zapihal jugo, predvsem v višjih legah ter v severovzhodni Sloveniji bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 11, v zatišnih legah severovzhodne Slovenije okoli 0, najvišje dnevne od 8 do 18 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 17.12.2019 9 Dopoldan 17 Popoldan Petek 20.12.2019 c> 11 7 6 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 17 14 14 Popoldan Popoldan Popoldan /> V V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s Foto: SD Vir: ARSO