Poštnina plačana v gotovini Razmišljanje Včeraj sem te po dolgem času spet videl. Šla si čez promenado in se ozirala naokrog. Koga si iskala ? Mene? Ne verjamem. Mene si iskala lani, ko sva si bila še dobra, ko si mi prisegala, da me ne pozabiš. Suj še veš? Pomladi je bilo. Takrat ko se človek prenovi, ko bi hotel biti vsakomur brat in z eno roko objeti ves svet. Tudi midva sva ga hotela ... pa sva objela drug drugega. Saj še veš? To je bilo takrat, ko sva hodila na grad trobentice štet, ko sla se iskali duši pa se našli telesi. 'l istih priseg se spomni. Smejal sem se jim, kakor se smejem vsaki ženski prisegi. V valove je zapisana, ki izginejo preden jih vidiš. In ti si mi zamerila. Še užaljena si bila. Danes vem, da nisi več in da se tudi ti smeješ... 'l ak je pač svet. Zmeraj drugi, a vendar zmeraj isti. Še to mi povej! Koliko jih je bilo takrat še za menoj, kolikim si prisegla? Ali se jili še spomniš? Pomisli malo in vsaj približno povej. Da me nič ne briga, praviš? Bo menda že res tako ... In vendar... Kako rad bi vedel! Ali je bil kateri, ki ti je verjel? Poznal bi ga rad. Stopil bi k njemu in ga potrepljal po rami. Prijateljsko besedo bi mu rekel. Dober človek mora bili. Vsi so dobri, ki ženskam verjamejo. In reveži so, da malo lakih .. . Nikar se ne smej. Nisem ti tega povedal zato, da bi te spravil v dobro voljo. Tildi nimam rad žensk, ki se smejejo. Zvite so. Za smehom skrivajo to, kar nočejo, da bi kdo zvedel. In to mi ni všeč. Jaz bi prisegel zvestobo samo /(Miški, ki se nikdar ne smeje. In kje bi dobil tako? Saj jih ni, saj vse premalo poznajo življenje, da bi se mogle odvaditi smeha. Samo eno sem poznal, ki se ni nikdar nasmejala. Dolgo, dolgo je že tega. Mlad sem bil še takrat, premlad, da bi jo bil mogel dovolj ceniti. Zato sem jo tudi izgubil. ko bi jo danes spet našel! Na vse tvoje poljube, na vse poljube onih, ki so bile pred tabo in za tabo, na vse bi pozabil. Na vse bi pozabil, za en poljub, za en materin poljub... B. S.-R. ■ II. leto V Ljubljani, 8. januarja 1931 štev. 2 Greta Garbo spet doma tE3F^ tedm* V torek 6. t. m. sta |>otekli dve leti, kar je Nj. Vel. kralj Aleksander razpustil parlament in poveril vlado sedanjemu ministrskemu predsedniku generalu Petru Živko-viču. V tein kratkem razdobju se je pokazal razveseljiv napredek na vseh |H)ljih. pred vsem pa okreplje-nje našega mednarodnega položaja. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo kredit 570.000 dinarjev za organiziranje kmetijskih tečajev. Od tega dobi dravska banovina 10.000 dinarjev. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit 20 milijonov za razširjenje sušaškega pristanišča. V zvezi s tem bo 15. t. m. tudi seja akcijskega odbora za vzpostavitev zveze Slovenije z morjem. Svetovni šahovski mojster Aljehin je igral v Beogradu proti >5 šahistom. Eno partijo je izgubil. 12 pa jih je ostalo neodločenih. Mojstru se pozna, da je zelo utrujen. V nedeljo je umrl v šmarjeti pri Rimskih toplicah 'biserni niašnik Edvard Janžek v častitljivi starosti 86 let. V Beogradu se mudi te dni japonski princ Takamatsu s svojo soprogo. V Zagrebu so neznanci s sekiro ubili detektiva Josipa Štefka. V soboto je v banski palači v Zagrebu nastala eksplozija, ki pa na srečo ni zahtevala smrtnih žrtev. V Parizu je v soboto 3. t. lil. po osemdnevnem umiranju zatisnil oči Joffre, prvi Francoski maršal tretje republike in bivši zapovednik združenih antantnih čet na zapadnih bojiščih. Njegova nevenljiva zasluga je, da se je svetovna vojna posredno odločila že v septembru 1014. Maršal Joffre je namreč na reki Marni ustavil prodiranje Nemcev na Pariz in vrgel nemške armade več ko 100 kilometrov nazaj. Ta bitka velja za največjo v zgodovini. ker si je takrat stalo nasproti 2 in |x)l milijona ljudi. Pokopali so ga v sredo na državne stroške. — Maršal Joffre je kmalu po končani vojni obiskal tudi Ljubljano. Avstralska vlada je sklenila omejiti priseljevanje v Avstralijo zaradi velike brezposelnosti, ki tam vlada. V nedeljo je umrla sestra angleškega kralja princesa Luiza Viktorija. V Porurju je izbruhnila stavka. Ob tej priliki je prišlo do krvavih spopadov, kjer sta bila dva delavce ustreljena, več pa jih je bilo nevarno ranjenih. V Angliji imajo 2 in pol milijona brezposelnih. GEO LONDON: DVA MESECA MED ČIKAŠKIMI BANDITI CoDyright by Agence Llttžralre Internationale, Parts Umor po naročilu (II. članke \ štev. 44—51 lanskega letnika ..Romunu"! „Najzanimivejše pa je to, da so potem tudi Mortona ubili in da živi danes samo še njegova mati. Da. stara gospa je imela srečo!" Joda črncu ni videti, da hi posebno užival ob llarryjevem pripovedovanju in slikanju teh umorov. Ta človek, ki sam prizna, da je že ubil ljudi po naročilu, ni nikak tiger; otrok je. podivjan otrok, ki uboga tistega, kateri ga plača. Med pogovorom mi pokaže svojo pištolo, jako dolgo orožje, z gesto, kakor razkazuje otmena dama svoje dragulje. Pri tem pove, da ima doma jako lepo „odžagano puško". „Odžagane puške" imajo banditi najrajši. To je navadna karabinka, pri kateri so odrezali del cevi in kos kopita. da ni večja od srednjeveške muškete. Omemba .odžagane puške' zamorca mahoma poživi. Kar nenadoma vstane in jame ge-stikulirati kakor bi imel puško v rokah, kaže nama. kako se ravna z njo, kako se sproži ... Vsa stvar se mi zagnusi, a vendar se mi hkrati ta človek tudi smili. Nekega dne bo dobro merjena krogla tudi njega za zmerom podrla. In potem bodo njegovi morilci, da trupla ne dobi policija, vrgli Bog ve kam. Ali pa mu bodo ožgali obraz in in roke s kako Velik zemeljski plaz je zasul predmestje Alžira. števila mrtvecev še niso ugotovili. Preteklo leto je izšlo v Rusiji 40.000 knjig. V Nemčiji jih je izšlo 27.000. v Angliji 14.000. v Zedinjenih državah pa 10.000. Od dvanajstih letal, ki so se pod vodstvom italijanskega letalskega ministra Balba letela v etapah iz Italije v Brazilijo, jih je v torek 6. t. m. 10 pristalo v Natalu v Braziliji. kislino. l ake so navade čika-škili razbojnikov... Kakor za šalo ga vpraša I larrv: ..Koliko bi zahteval od mene, če bi te prosil, da ubiješ človeka, ki me sovraži? Saj veš, da nisem bogat!" Črnec zmigne z glavo. „Nu, kaj bi rekel.... tri listke." Trije listki, to je tri sto dolarjev. In potem naj še kdo reče, da je v Ameriki drago življenje! Začelo se je daniti. — Ta strašni razgovor mi je bil že predolg. Neskončno trudnega se čutim. Ven moram, proč od tod. da malo pozabim vse te grozote. . . * Vsi vrli meščani, vsi ljud je z zdravo pametjo — in teh je brez dvoma v tem lepem Či-kagu večina — obsojajo sramotna dejanja banditov in se zgražajo nad tem, da lahko nekaznovani opravljajo ta zločinski posel. A vendar se zdi. da nihče ne sovraži banditov. Kako to? Nemara zato. ker so ti zločinci tako tesno v stikih z ameriškim javnim življenjem. Če koga srečaš, navadno ne boš videl v njem razbojnika. nego simpatičnega elegantnega in prikupi jivega gentlemana, ki ima prekrasen avtomobil, divno vilo in vse časti vreden bančni račun. V Korintu je velik potres povzročil ogromno škodo. V vsej Avstriji razen na Dunaju je film „Na zapadli nič novega" prepovedan. V Rusiji imajo 30" pod ničlo. španski prestolonaslednik se je zaročil s svojo sestrično Esperaneo Burbonsko. V srednjeameriški državi Nika-ragui je izbruhnila revolucija, ki je trajala dve uri. Prejšnjo vlado so odstavili. Vojna zoj Ker je kakor sem že prej omenil, državna oblast v boju zoper gangstre popolnoma odrekla in se policija skrivaj celo druži z banditi, so se ustanovile mogočne zasebne organizacije, ki so namestil brezmočnih oblastev napovedale banditom boj na nož. In le v teh organizacijah imajo banditi neizprosne in neusmiljene sovražnike. Te organizacije tvorijo pravcate armade, v ka-terih pa na žalost ne vlada vedno sloga. IN ji m na čelu stoje trije oficirji in sicer polkovniki Randolph. Goddard in C namberlain. Le-ta vodi čika-ško ('rime-C'ominission, ki je pred dvema mesecema objavila seznam osem in dvajso sovražnikov javnosti. In doslej se je to število zmanjšalo le za dva člana — in še ta dva sta padla v boju s sovražnimi tolpami. Crime ( ommission, ki prekrasno živi od prostovoljnih prispevkov meščanov, ima svo je lokale m,! West - Adams -Streetu. V njeni službi so psihologi. juristi, risarji in steno-tipisti. Polkovnik Calvin Goddard je ustanovil kriminalistično-izvidni urad. ki je priključen univerzi. Človek imponujoče postave. Pri obisku pri njem ugotovim z začudenjem, da nosi ostentativno nad telovnikom verižico z revolverjem. ..Pri naših banditih mora biti človek vedno na vse pripravljen." mi reče. Dalje je polkovnik Goddard ustanovil urad za ugotovitev identičnosti in kriminal-no-znanslveni laboratorij. V to svrho je tudi potoval v Evropo. kjer si je ogledal vse ustanove te vrste. GORJE Ml). KDOR LAŽE! Toda polkovnik Goddard st' ni zadovoljil samo s tem, da je uvedel kriminalnoznanstve-ne metode starega sveta. Izpopolnil jih je in dodelal in tako mi je na primer z velikim po- sr bandite nosom pokazal aparat, ki ga je izumil eden njegovih so-trudnikov: s tem aparatom se da baje dognati, ali govori obdolženec resnico ali ne. Izum temelji na tem, da zabeleži aparat utripe srca in žil. baje strašno natanko. Polkovnik Goddard pozove svojega asistenta, naj mi razkaže aparat. Prepašejo me z nekakim gumijastim pasom, na desno zapestje pa mi nataknejo nekako zanko. Pas in zanka sta v zvezi z neko iglo, ki riše na papir neke krive črte. .,Če po pravici odgovorite." mi reče izumitelj, ..potem so črte pravilne. Če pa ne govorite po pravici, se izda vaš notranji nemir z zvišanim utripom in bitjem žil. kar takoj razberem iz nepravilnosti •v . n c rt. Polkovnik Goddard je bil preveč prijazen z menoj in njegovo navdušenje nad tem aparatom je bilo preveliko, da l)i mu bil pokazal svojo nejevero. /ato sem rekel, da je izum čudovit — in čudno, igla je mirno zarisala ravno črto. čeprav mi je to izjavo narekovala samo vljudnost. Najzanimivejša izmed treh organizacij je organizacija ..Skrivnih Šest", ki ji načeluje polkovnik Robert Isham Randolph — šest mož. ki hodijo vedno zakrinkani. Polkovnik Randolph je načelnik čikaške trgovske zbornice. In pred palačo te zbornice se je dal, kakor se utegnejo čitatelji še spominjati, fotografirati starosta banditov Špike O’ Donnel skupno z menoj — samo zato, da se roga oblastvom. ODBOR ŠESTOR1CE .,Skrivni odbor šestih" je postal zato. ker je tako miste-rijozen. predmet živega zanimanja. Kdo so ta šestorica. ki imajo poguma postavljati se banditom po robu? ..Njih življenje je v neprestani nevarnosti." mi reče polkovnik Randolph. „Samo jaz vem za njihova imena, a jih nikomur ne izdam. Zato uc verujte seznamom, ki jih utegnete kje dobiti. Vsi so napačni." /ato ne maram verjeti, da hi bil eden teh maskiranih mož sin veleznanega čikaške-ga milijarderja in človekoljuba. poslednji v seznamu pa lepa in drzna mlada dama, ki je ne maram imenovati, ki pa jo pariški elegantni svet prav tako pozna kakor čikaški. Skrivni odbor šestih so ustanovili pred tremi meseci, potem ko se je moral polkovnik Randolph prepričati, da sta se obe drugi zoper bandite naperjeni organizaciji izkazali prav tako „nesposobni in nemočni" kakor policija . . . In prostovoljni darovalci, katerih imena morajo ostati prav tako tajna kakor imena šestih maskiranih, so se izkazali jako velikodušne. Najmanjši znesek, ki ga sprejmo. je pet in dvajset tisoč dolarjev (poldrugi milijon dinarjev). in vendar prispevki kar dežujejo .. . Če kateri pogumnih bojevnikov proti banditom v teh bojih pade, njegovi dediči obo-gate. tudi če je bil on prej siromak. KAKO ZLOČINCE RAZVAJAJO V Ameriki je navada, da spuste osumljence, tudi take, ki so zaprti zaradi osumijenja umora, iz zapora, če polože primerno kavcijo. Zakaj tamkaj spuštujejo osebno svobodo — tudi če utegne to roditi še tako usodne posledice. Naj navedem samo en zgled. Ko so umorili lažnega reporterja Jacka Lingla. je policija aretirala znanega bandita Franka Forstra, ki pa je položil kavcijo in zahteval, da ga izpuste. Odvedli so ga pred kavcijsko sodišče, kjer pa je stražnik \nthony Rutny v njem takoj spoznal tistega, ki je streljal v podzemeljski železnici na Jacka Lingla in potem zbežal na cesto, kjer mu je izginil izpred oči. Smrtni sovražnik Ameriški napisal John Beames etorica v sani vpre-ženili psov sc je, ne tla l)i jim l>il kdo zapovedal, ustavila pred kladam in zagnala volčje tuljenje. Kraj je bil videti zapuščen. Sneg je bil čisto deviški, iz dimnika se ni kadilo, malo okno je bilo pokrito z debelo plastjo ledenih cvetie in čisto neprozorno. Grunteh je tedaj rekel psom, kakor da ga razumejo: „Česa neki želite? Saj tu nikogar ni! Tudi nerad stopim v tujo hišo, če domačih ni doma/' Toda psi so z gobci silili proti koči in iznova zatulili. ..Hudič vas vzemi!" jim je odgovoril Grunteh. „Če se pa lastnik vrne...“ Vrata so se rada odprla in Grunteh se je opotekel v sobo. Bil je visok, koščen možak, strašno neokreten na velikih nogah. Slaboten glas je zaječal: ..Halo..." Grunteh je zamcžiknil. Po bleščeči belini zunaj v snegu se mu je tu zdelo tema. Le počasi se ji je toliko privadil, da je tam v kotu razločil iz kupa odej človeško glavo s skuštranimi lasmi. ..Bolan sem," je rekel oni glas. ..če bi bili prišli malo pozneje. bi me dobili najbrž že mrtvega. Zmrzujem, pa sem prešibek, da bi si nasekal drv." Govor jenje je bolniku vzelo vso moč: glas mu je zamrl v tihem mrmranju. Gruntchevi možgani so bili vajeni počasnega dela. Nemo se je ozrl okoli sebe. Soba je bila čisto prazna; lastnik je bil gotovo vse gorivo že davno pokuril, preden se je splazil pod odejo umirat. In spet je tiho zaprosil: ..Napravite ogenj!" „Da. da." je brž odgovoril Grunteh. ..Samo toliko počakajte. da prinesem drv." Vzel je sekiro in odšel ven. Kmalu potem ko se je vrnil, je peč zažarela. „() kako dobro to de," je zamrmral bolnik. „Tako strašno je to počasno zmrzovanje, ko človek od mraza še spati ne more." ..Bo menda že res," je prikimal Grunteh. „Mislim, da bo še najboljše, če vas vzamem s sebo j v mesto, kaj?" „(). če bi to storili!" je željno vzkliknil bolnik. „Z bratom sem prišel sem. Bil sem zdrav, ko je on krenil na sever na lov. In zdaj... nihče ne ve. kako je človeku, ko takole leži v zavesti, da mora tako zapuščen umreti." „Res je, res," je odgovoril Grunteh. ,.Tudi jaz sem ves nesrečen, kadar nimam nikogar. da bi z njim govoril." Naglo je segrel čaj. Grunteh je rad govoril. Kadar je srečal človeka, ki ga je poslušal, je bil v govorjenju neutrudljiv. In tako je načel svoj najljubši predmet. ..Ali ste bili pri vojakih? In ste poznali nekega moža. Sear-na po imenu? Pes prekleti — arestant so mu rekli." Bolnik je nekaj zamomljal. Ni se vedelo, ali na j to pomeni da ali ne. Grunteh tudi ni razmišljal o tem. „Moj narednik je bil. On vam je vojaka spravil v luknjo. če le kako. Mene je posebno rad mučil, za povrh pa mi je pripravil še devetdeset dni zapora. Zaradi umazane puške! če tičiš do vratu v blatu. kako hudiča naj ti puška ne bo umazana? Pekel naj ga požre! Devetdeset dni!" Po tem izlivu togote je globoko zasopel. ..Kako pa je vam ime?" ..I Im .. . Smith . .. Williani Smith." ..Tako. Smith. Vaša sreča, da vam ni ime Scarn. Veste, kaj bi potem storil? Pustil bi vas. kjer ste, in šel. Lopovu sem že takrat prisegel, da mu nekega dne poplačam. Toda ko sem zapor odsedel, ga ni bilo več. Poslej ga nisem več videl: če pa kje srečate moža. ki mu je ime Scarn, mu lahko izporočite, da sem s svojo puško za njim." Drugo jutro se bolniku nekam ni dalo, da bi ga Grunteh vzel s seboj. „Saj bo že bolje," je menil, „ne smem vam zadajati toliko truda." „Jaz moram na vsak način v mesto," je odgovoril Grunteh. ..Hudiča — preslabi ste, človek, da bi vas smel pustiti samega." Vpregel je pse, zavil bolnika od nog do glave v odeje in ga nesel iz hiše. „IIudiča,“ je zaklel, „sa j vas ni več kakor mačke. V bolnico morate!" Bil je jasen, leden dan. Na ozkih saneh je ležal tujec, Grunteh pa je gazil zraven njega. Zdaj pa zdaj je kaj rekel. hoteč se z bolnikom zaplesti v pogovor. Le-ta pa je bil jako molčeč. Saj pa ga tudi ni bilo videti nič drugega kakor konec nosu iu obrvi, ki so bile pokrite s sivim iv jem. Toda Gruntchev pogled je vse bolj in boli priklepal ta nos. Ni bil vsakdanje oblike ta iios, širok je bil in debel in kratek in se je nehal tako oglato, kakor bi bil odsekan. „Človek,“ reče naposled Grunteh, „če ne bi bilo vaše velike bradi:, bi bili temu lopovu Searnu prekleto podobni. Ni dosti ljudi s takim nosom. Vaša sreča, da niste on. Drugače bi vas odložil sredi poti." Vider je pritisnil še bolj ledi mio in udaril skozi obleko in kožuhe. Grunteh je prepustil psom sled iu je gazil za njimi. Prehodili so že osem milj, dobro bi bilo privoščiti jim počitka. Ko so se končno ustavili na kraju, ki je bil kolikor toliko varen pred zameti, je Grunteh zanetil ogenj in položil bolnika kraj ' njega. Potlej mu je odgrnil odejo, ki mu je zakrivala obraz, in se zasrepel vanj. ..Prekleti pes!" je zavpil ves razkačen, ..že spet si me prcsleparil! Vendarle si ti tisti lopov Scarn!" „Ne, prav gotovo da ne," se je v strahu branil neznanec. Se nudnljuje mi "51. str. Ta roman je začel izhajati v 42. številki lanskega letnika „Roinana“. Današnje nadaljevanje je dvanajsto. Novi naročniki naj pri naročilu izrečno zahtevajo še prejšnjih enajst številk. ,,'J'ako torej, a zdaj mi povej: ali nisem lepa ? IN c odgovori takoj, premisli prej! Oglej si črte mojega obraza, ne pozabi pa tildi mojih rok in nog, ne las, ne beline moje polti, in mi poleni po pravici povej: ali si kdaj videl žensko. ki bi se po čemerkoli: po liniji trepalnic, ali obliki ušes, podobnih školjki, mogla primerjati z menoj? Poglej me in odgovori!'* Nisem se mogel več premagati: samo človek sem, ona pa je bila več kakor navadna ženska. Pal sem pred njo na kolena in ji začel jecljati, da jo obožujem, kakor še nihče nobene ženske ni oboževal, in da bi dal svojo nesmrtno dušo. če bi jo mogel vzeti za ženo. Zdelo se mi je, da se je nekoliko začudila, potlej pa se je spustila v smeli in začela ploskati z rokami. ..Glej, glej, pa tako hitro, llolly!“ je vzkliknila. „Rado-vedna sem bila, kako dolgo bo trajalo, da te spravim na kolena. Že tako dolgo nisem videla moškega, ki bi mi klečal pred nogami — a smeš mi verjeti, da je tak pogled ženskemu srcu sladak.“ Prestala je za trenutek, nato pa je povzela: mi „Ali ti nisem rekla, da nisem zate? Samo enega ljubim, a (o nisi ti ... O. I lollv, HoUy, navzlic vsej svoji modrosti si bedak . . . rad bi me objemat in polj n bova I .. . Nu, dobro, če ti je do tega, pa me glej!" In se je sklonila k meni in uprla svoje bleščeče oči vame. .. Tudi poljubljaš pie lahko, če hočeš, zakaj poljubi ne puščajo sledov razen v srcu. Toda če me boš poljuboval, vedi, da ti bo srce zgorelo od ljubezni do mene in da boš od tega um rl !'* In še bolj se je sklonila k meni. da so se njeni mehki lasje dotaknili mojega čela. Takrat pa. ravno ko sem iztegnil roke, da bi jo objel, se sunkoma vzravna in v trenutku se vsa izpremeni. „Dovolj naj bo šal!" reče resno. ..Poslušaj, llollv! Dober in pošten človek si, in zato bi ti rada prizanesla. Povedala sem ti. da nisem zate, in zato naj tvoje misli beže od mene. Drugače se spet ogrnem s kopreno in potem mi ne boš nikoli več videl v obraz.** le njene besede so me za-čudo pomirile in me spravile k pameti. Vstal sem. ..Idi zdaj." mi reče. ..Jaz pridem takoj za teboj, da si ogledam onega mladeniča, ki mu stari Hi la Ii pravi Lev, in ki praviš, da je hudo bolan. Vročina ga je gotovo že minila. a če se bori s smrtjo, ga rešim. Idi! Ko pripravim zdravilo. pridem tudi jaz.** In tako sem šel. Dobil sem Joba in Ustano vsa v obupu. Povedala sta mi. da so Leona popadli smrtni krči in da sta me že povsod iskala. Planil sem k postelji. Res je šlo h koncu z njim. Ležal je brez zavesti in hropel. O. kako sem tisti trenutek preklel svo jo sebičnost. ki me je prikovala k Aješi, kjer sem tratil čas, med tem pa mi je Otrok umiral! Takrat se odpro vrata in na pragu se pokaže kraljica. ..Ravno o pravem času si prišla!" vzkliknem. ..Moj sin umira!“ .. Tako?" odgovori pokojno „Samo da še ni umrl, potem ga že vrnem v življenje, ne boj se. Molly.“ V tem zagleda Ustano. „A tale?" vpraša. „Aha,“ se domisli. ..to bo ona, ki si mi o njej pripovedoval. Zapovej obema; slugi in njej. naj stopita ven. Potem pa si ogledava tvojega bolnega Leva. Ne maram, da bodo mladci sve-doki mojega znanja." Ustani povem arabski, Jobu pa angleški, naj stopita ven. Job brez ugovora stqri po zapovedi. Ustana pa se ne zgane. ,.Zakaj Ona to zahteva od mene?" vpraša, viseč med strahom pred kraljico in željo. da bi ostala pri Leonu. .,A1 i mar žena nima pravice ostati pri svojem možu. kadar umira ’?** „Zakaj ta ženska ne odide. llolly?“ vpraša Aješa, ne da bi se bila zmenila za njene bo sede. „Noče zapustiti Leona.“ o govorim, ne vedoč, kaj naj drugega rečem. Aješa se naglo okrene. S prstom pokaže na Ustano in reče samo eno besedo. Toda ta edina beseda je zalegla to- 1 iko kakor knjiga — s takim glasom je bila iztečena. Jdi!“ In Ustaha se na kolcnili in rokah splazi iz sobe. „Evo, zdaj vidiš,” meni Aješa, potihoma se smejoč. ..Zda j vidiš, kako sem morala ta narod privaditi poslušnosti. To dekle le malo je manjkalo, da mi ni postalo nepokorno. To pa zato. ker ni videlo davi. kako ravnam z nepokornimi, /daj pa hočem videti mlade- • v ’ I ifc nica! To rekši stopi k postelji, kjer je ležal Leon. obrnjen \ zid. „Lepe vnanjosti je." reče kraljica, skloneč se, da bi 11111 videla v lice. Takrat pa se Aješa zamaje in zaječi, kakor da jo je zadela krogla ali sunek z bodalom. „Kaj je, Aješa?" vprašam. ..Ali je mrtev?" Ona se obrne in plane name kakor tiger. ..Pes!" sikni* s strašnim glasom. ki je zvenel kakor kačje sikanje. Zakaj mi tega nisi povedal?" In zamahne proti meni. kakor bi me hotela na mestu ubiti. „Kaj je?" viknem v smrtnem strahu. ..Kaj se je zgodilo?" Ona pa se je v tem že pomirila. ...Morda nisi vedel!" reče s svojim navadnim glasom. ..Poslušaj torej. Holly: tamle leži... tamle leži moj izgubljeni Kalikrat! Kalikrat, ki sc mi je naposled vrnil. O. vedela sem. da se mi pov,rnc. vedela!" In se jame smejati in vzklikati: ..Kalikrat! Kalikrat!" Mislil sem sam pri sebi: ..Neumnost!" rekel pa nisem na glas. Takrat sem res pozabil na vse drugo, v mislih mi je bil samo Leon. Zbal sem se. da mi ne umre, med tem ko se ona predaja svojim čuv-stvom. „Če mu ne pomagaš." jo spomnim, „tc tvoj Kalikrat kmalu ne bo več čul. Ali ne vidiš, da umira?" „Res!" zavpije ona in se strese. ..O. zakaj nisem prej prišla! Zdaj so mi živci razdraženi. roka se mi trese. Vzemi, Hollv. tole stekleničico.” s temi besedami mi da drobno glinasto posodico, ki jo je vzela iz nedrij. ..Vlij mu tekočino v grlo. Če še ni mrtev, ga (o reši. Samo brž! Brž! Umira!" Ko sem stopil k Leonu, je že izdihaval. Njegova zlata glava se je počasi nagibala na stran. Prosim Aješo, da mu jo pod rži kvišku. Storila je tako. a vsa je drgetala kakor trepetlika. Vlijem 11111 tekočino v usta. Hropenje je mahoma prestalo. Prvi trenutek sem že mislil, da je izdihnil. Srca nisem več čutil, le obrvi so mu rahlo podrhtevale. Tako je minilo pet minut. Videl sem, da je Aješa izgubila sleherno nado. Na obrazu ji je trepetal izraz tolikega strahu in bolečine.• kakor ga še nisem videl. Njeno krasno lice je strašno upadlo. ..Tak je bilo prepozno?" vzdihnem. Ona si pokrije obraz z rokami in ne odgovori. Obrnem se proč. Toda nrav takrat za-čujem globok vzdih . . . Pogledam in vidim, kako se v Leonov ouraz krade pramen rdečice. nato pa . . . čudo vseh čudes . . . človek, o katerem sem že mislil, da je mrtev, se je obrnil na drugo stran! ..Ali vidiš?" zašepečem. ..Vidim!" odgovori Ona z zamolklim glasom. ..Rešen je! Mislila sem. da sem prišla prc~ Odgovori na 21». slrnni 1. Katera je najvišja gora v Evropi? 2. Kje žive pingvini? 3. Kaj je teleskop? 4. Kaj je francoz? i. Kaj je ogljik v najel raž ji obliki? 6. Kako se je imenoval liajvečji nebrušeni demant na svetu? Kako se imenujejo japonski plemiči? pozno. Še sekundo in izdihnil bi bil!"4, In zaječi, kakor da ji hoče srce počiti. Toda takoj se spel umiri. „Oprosti mi. dragi I lolly, oprosti moji slabosti! Pomisli, naposled je prišel moj Odrešenik. oni. ki sem ga čakala toliko rodov, prišel je pome! Vedela sem, da mora priti, ker me moja modrost ni mogla prevarati, čeprav nisem vedela, kdaj pride in kako. A glej. kako je moje znanje ničevo, kako je moja moč slaba! Cele ure je ležal tu. bolan na smrt. jaz pa tega nisem čutila. Jaz. ki sem ga dva tisoč let čakala, jaz tega nisem vedela... In po te m sem ga naposled zagledala. In za las bi se mi bilo izjalovilo in bi mi bil vzet, preden bi ga dobila, saj so ga bili že napadli smrtni krči. C'e umre. bom morala spet preživeti ves ta pekel. Še enkrat bom morala pretrpeti ona težka stoletja in čakati, da se izpolni čas in mi vrne mojega ljubljenca... In potem si mu dal zdravilo. Čas je lezel počasi. počasi, in pet minut nisem vedela, ali ostane pri življenju ali mi umre. Rečem ti. vseli onih šestdeset rodov, kar sem jih preživela, ni bilo zame tako dolgo in tako strašno kakor tistih pet minut. Pa naposled so le minile. A še zmerom ni pokazal znaka življenja. Vedela sem: če zdravilo zdaj ni' pomore, nikoli več ne bo. In muke vseli teli let so se zgostile v eno samo. in ta me je zbodla nalik strupenemu bodalu na sredo srca. A ko sva že mislila, da je vse končano, glej takrat je vzdihnil in oživel! Zdaj vem, da ostane pri življenju, zakaj nihče ne umre, pri komer se je pokazal učinek te pijače... O. Holly. I lolly. ali ni to čudno? Prespal bo dvanajst ur. potem pa bo vročice konec." Aješa utihne in položi roko na Leonovo zlatolaso glavo. Nato se skloni in mu pritisne na čelo nežen pol jub, ki mi je razparal srce. zakaj v srcu me je žgal ogenj ljubosumja. PROČ. ŽENSKA! Takrat sc Ona domisli Ustane. Čisto sem pozabila nanjo," reče. ..Kaj je ona mojemu Ka-likratu. služkinja ... . ali . ..?" Glas ji zastane. Skomignem z rameni. ..Kolikor vem. je poročena z njim po a mali a gorskem zakonu in njih običajih.” odgovorim. Aješi se zmrači obraz. ..Potem mora umreti, na mestu mora umreti!“ ..Kakšen zločin je storila''" vprašam in groza me strese. ..Saj ni storila ničesar, česar ne bi storila tudi ti. Aješa. Moža ljubi, ki je pristal na njeno ljubezen. V čem je torej njen greh?" ~Res si blazen. llolly!” odgovori Ona srdito. ..Vprašaš za greh!* Njen greh je v tem. ker je stopila meni na pol. Dobro vem. da ji ga lahko izpulim. ker se še ni rodil mož, k i bi mi mogel odoleti, samo če hočem. Moški so zvesti tako dol go. dokler jih ne prime iz-ku šnjavu. Vsaki moški se namreč lahko kupi z žensko lepoto, žensko lepoto pa vedno lahko kupiš z zlatom, samo če ga dosti imaš... Tako je bilo za mojih dni. in tako bo do konca dni." Te njene cinične besede so me ozlovoljile. Ona pa se za to ni zmenila. ..Ta ženska mora umreti, ker bi drugače on utegnil mišim nanjo s srcem polnim nežnosti. tega pa ne prenesem. Nobena druga ženska ne sme biti v mislih mojega gospodarja. Moje kraljestvo mora biti samo moje. Tudi ona je z njim uživala svoje kraljestvo, in naj se s tem zadovolji. Bolje je ena ura ljubezni kakor stoletje samotarstva. Zdaj pa naj jo pogoltne noč!" ..Ne, nef" zavpijem. ,.To bi bilo zločin!" ..O. ti neumni človek, ali je mar zločin spraviti s poti to. kar stoji med teboj in tvojim smotrom? Saj potem bi bilo vse naše življenje sam venec zločinov! Kdor je slab, mora poginiti. Zemlja in njeni plodovi pripadajo močnim. Si razumel. Ilollv?" Videl sem. da bi se zaman boril zoper njene nazore. Če bi se vsi ravnali po njih, bi bilo kmalu konec vsako morale. ,.Aješa.” rečem, „ti si mi preveč ostroumna. Toda povej mi. ali mar tvoje srce ne čuti usmiljenja z njo, ki jo hočeš izpodriniti'' Spomni se njega, ki si ga pravkar rešila iz krempljev smrti. Rekla si, da si mu pred davnim časom storila veliko krivico in da si ga ubila z lastno roko. ker je ljubil Egipčanko Amenarto.” ..Odkod ti to veš. tujec'' Kako veš za njeno ime? Jaz ti ga nisem povedala!" Pograbi me za roko. ..Morda sem ga sanjal," odgovorim pogumno. „Ako ubiješ to nedolžno žensko, boš prekleta! Ali mar misliš, da te bo hotel za ženo 011. če ti bodo roke krvave od umora tiste, ki ga je ljubila in mu stregla?" ..Morda imaš prav." odgovori ona mirno. „Če pojde kako, ji prizanesem. Saj sem ti že rekla, da nisem kruta samo zaradi okrutnosti. Ne maram gledati bolečin in jih tudi nerada zadajam. Privedi mi dekle nazaj — brž. dokler se ne premislim!" Vesel, da sem vsaj (oliko dosegel, stopim na hodnik in pokličem Usta 11 o. ki takoj pri-t eče. ..Ali je moj gospodar umrl? O. ne reci. da je mrtev!" zaječi in dvigne k meni objokan obraz. Ta njeni pogled me je zbodel v srce. ..Ni umrl." odgovorim, ..nego živi. Ona ga je rešila. Stopi z menoj!" Ustana globoko vzdihne. Nato vstopi in se spusti pred strašno gospodarico na tla. ..Vstani!" reče Aješa z ledenim glasom. ..Stopi bliže!" Ustana vstane in se s sklonjeno glavo približa Njej. ..Kdo je ta človek?" vpraša kraljica in pokaže na Leona. ki je zdaj spal. „Moj mož!" odgovori tiho Ustana. ,.Kdo ti ga je dal za moža?" „Vzela sem si ga sama po šegah naše domovine.” ..Slabo si storila, ženska, da si vzela tega tujca. On ni mož tvojega rodu in plemena, in zato te šege ne veljajo. Poslušaj: morda si to storila iz neznanja. in zato ti prizanesem. Drugače bi namreč morala umreti. Idi domov in da se mi nikdar več ne predrzneš govoriti z njim ali mu pogledati v obraz. O11 ni zate. Zapomni si torej: če prekršiš mojo zapoved. umreš. Idi!" I oda Ustana se ne zgane. ..Idi. ženska!" Ustanin obraz se spači od st rasti. „Ne. gospodarica, ne pojdem!" odgovori deklica s pridušenim glasom. ..Ta človek je moj mož in jaz ga ljubim ter ga ne dam. S kakšno pravico zahtevaš, da naj ga pustim?" Aješino telo se strese od togote. Ustrašil sem se najhujšega in ji rekel latinski: ..Bodi usmiljena! Priroda govori iz nje!" ..Usmiljena sem.” odgovori Ona hladno takisto v latinščini. ..če ne bi bila usmiljena, bi bila že davno mrtva." Nato se obrne k [Jstani: ..Žena, velim ti: idi! Drugače te na mestu zdrobim!" ..Ne! On je moj... moj!” zavpije UstanJi. „J a z sem ga vzela za moža in ga rešila smrti! Zdrobi me če moreš! A moža ti ne dam nikdar!" A ješa se zgane tako naglo, da sem komaj opazil njeno kretnjo. Zdelo se mi je, kakor da je dekle rahlo udarila po glavi. Pogledam Ustano in se opotečem od groze: na glavi, na njenih kostanjevih laseh zagledam tri odtiske prstov, bele ko sneg. I11 devojka je stala kakor omamljena in se prijela za glavo. ..() Bog!" vzkliknem ves prepaden. Ona pa se samo nasmehne. um Po nedolžnem obsojena Gospodu se v damskem spremstvu pripeti glasna nesreča. „Nu, veste kaj!“ vzklikne gospodična. „Kaj takega se mi pa še ni zgodilo!" „N'i mogoče!" se začudi gospod, tjaz sem pa ,čisto mislil, da se je meni!" Ne recite tako — ampak tako! Ne reci: Danes ste obriti ko pni-, se, — ampak reci: kaj se sami brijete? Ne reci svoji ženi: Ti si največja izguba v mojem življenju, — ampak reci: Odkar sem oženjen, Sele vem, kaj jo sreča. Žal, da je zdaj prepozno. Ne reci pesniku, ki bere svoje proizvode: Ali bo kmalu konec vašega kvasanja ? — ampak reci: Strašno sem radoveden na konec. Ne reci: Govoriš ko tele zabito, — ampak reci: Vaši nazori so malo preoriginalni. Ne reci kot gost: Ali bo kmalu kaj za pod zobe? — ampak reci: Iti bom moral, že vidim, da se pripravljate na kosilo. Teologija „To je očitna krivica,-da velja za moškega deset, za ženske pa samo devet božjih zapovedi," reče novoporočenec N. župniku. „Kako to, da je za ženske samo devet zapovedi?" se začudi prečastiti. „Ne želi svojega bližnjega žene! — Vendar ne boste rekli, da velja io tudi za ženski*!" Še zmerom .., Tehnika je na višini, vendar... še zmerom cvilijo tramvajski vozovi na ovinkih in po nepotrebnem večajo cestni hrušč in trušč; še zmerom delajo najmanjša-motorna vozila največji hrup; še zmerom imajo v hišah strupeni svetilni plin; še zmerom se naočniki orose, če prideš z mrzlega na toplo; še zmerom je asfalt v dežju gladek in spolzek; še zmerom propuščajo stene v stanovanjih zvok ter nam tako pri-skrbujejo ..najizbranešje užitke"; še zmerom diše vina po zamaških; še zmerom radio cvili in piska; še zmerom okna pozimi zamrznejo in se pokrijejo z neprozorno plastjo; še zmerom nimamo mrzle luči in ekonomične žarnice; še zmerom nadlegujejo dim in drugi plini iz tvornic vse sosedstvo s pepelom in smradom; še zmerom — še in še in še! Izumitelji, na plan! Mož in žena „Želim ti v novem letu vse tisto, kar ti meni želiš!" „Ali že spet začenjaš?" Vojna v Ameriki Med dvema južnima ameriškima državama, je prišlo do vojne. Po dolgotrajnih neodločnih bojih je kazalo, da se sreča obrača na eno stran. Nasprotna armada pošlje parlamentarca v sovražno taborišče, kjer ga postavijo pred vrhovnega poveljnika. ..Kakšne predloge nam prinašate?" vpraša poveljnik. „Radi bi," odvrne posrednik, „radi bi zamenjali dva generala za deset škatlic žveplenk." Zlobno šef: „Ali imate jutri kaj dela?" Strojepiska (radostno): „Ne, gospod šef!" Šef: ..Potem pa glejte, da ne pridete1 v ponedeljek prepozno \ službo." Denarno vprašanje Igralec gre k zobnemu zdravniku. Zobar mu izpuli deset zob, pet plombira iu mu napravi tri zlate mostičke. Čez teden dni so usta v redu. „Nu, gospod doktor," vstune igralec z mučeniškegn stola, „zdaj pa denarno vprašanje." „Saj se ne mudi!" „(). pač!" „Nu,“ meni zobni zdravnik in se prikloni, ..z veseljem sem vam na razpolago." Pa odgovori igralec: Jlvala lepa — ali bi mi posodili sto Din?" Strojepiska Lipe išče strojepisko. Javi se mu Lina. Lina je bila prej štiri letu v službi pri bankirju Zlatoperi). Lipe jo sprejme na poskušnjo. Že drugi dan vzdihuje Lipe: „Jojmene — saj pišete eno vrsto celo uro!" „Na žalost!" prikima Lina. „K.aj niste bili štiri leta pri bankirju Zlatoperi!? Ali niste tam nič pisali?" „0, pač — kadar je njegova žena prišla v pisarno." Dvoumno „Meni je mož umrl čisto nenadoma, ko sva bila šele en teden poročena." „No, potem pa ni dolgo trpel." Kako postaneš star Stari gospod je slavil svoj 95. rojstni dan. »Prosim,“ reče eden izmed gra-tulantov, „tak povejte nam vendar recept za dosego tako visoke starosti!" ,,Čisto preprosto," odgovori stari gospod. „V prvih 70 letih mojega življenja še ni bilo avtomobilov, zadnjih 25 let pa sem bil neprestano doma." V restavraciji „Gospod plačilni, kako stare so te paštete?" „Tega vam na žalost ne morem povedati." „Zakaj ne?" „Ker sem šele tri tedne tu." Duhovito Tako galantno gotovo še nihče ni priznal ljubezni kakor grof Axel 1'ersen kraljici Mariji Ati-toaneti, ki ga je prosila, naj ji pošlje sliko svoje oboževankc. Grof je poslal kraljici — zrcalce. ■ Adam na Angleškem Gospod Adam se pelje v London, si najame sobo in napiše na vrata: Adam. Angleži ga po svoji navadi ogovore: Edem. Lepo, si misli Adam, vzame nov papir in nabije na vratu: Edem. Seveda mu poslej pravijo Angleži Ide m. Prekleto, si misli Adam, kaj naj storim? Dobro, pa se napišimo Idem. Iu nalepi svoje novo ime na vrata. Nakar so ga seveda takoj nagovorili za Ajde m. a. Tedaj pa se je Adam razkačil, poiskal kos krede in zapisal z velikimi črkami na vrata: A d a m. jutMM/ir OČETOV GREH Ta roman je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je petnajst o. Novi naročniki naj pri naročilu zahtevajo še prejšnjih štirinajst številk. ..In kdo »u.j ji potem verjame, da je pošteno dekle?" je povzel starec. „ln potem jo bodo izpustili s pečatom sramote, ker jo liodo vpisali v pt>-lieijske knjige kot javno deklino — če o pravem času tega ne preprečimo." „ln kaj misliš storiti?" je vsa obupana vprašala žena. „Tja pojdem!" „Kam?" „Saj niti ne vem, kam," je v obupu priznal starec. »Povprašati moram kje." „V tej pozni nočni uri in sam — kako misliš to opraviti?" „Prav imaš, tudi jaz ne vem, kako — vem samo to, da m o r a m ven." Prav takrat je potrkalo. Gobriand in njegova žena sta prebledela. Bog' vedi, kdo je zunaj in kakšno slabo vest jima prinaša. „Kdo je?" je vprašal starec in odprl vrata. Pred njim je stal — Pavel Levigier. Vljudno se je priklonil in stopil korak naprej. »Prišel sem —“ »Vi ste videli Julijo?" je z glasom, iz katerega, je plaho zvenelo novo upanje, vzkliknil stari Gobriand. »Da, videl sem jo, in.... stvar je taka kakor vam je moj oče po.vedal." „(). in vi... vi gotovo ne verjamete.... da bi bila moja liči, da bi bila...“ Bolest mu je zadrgnila grlo, da ni mogel dogovoriti usodne besede. „Ne!“ je z ogorčenjem vzkliknil oficir. »Prepričan sem, da je Julija pošteno de-kle! Tu mora biti po sredi nerazumljiva in čudna pomota, gospod Gobriand, nemara zločin —“ »Da, zločin, gospod — strašen zločin!" je zavpil Gobriand. ki je ihtel in jokal kakor ot rok. »Tudi jaz tako mislim!" je pritrdil oficir. »In ker sem tega, gotov, sem prišel, da vam pomagam, gospod Gobriand. Razpolagajte z menoj!" »ITvala, srčna hvala!" se je ganjen zahvalil Gobriand. Mladi Levigier je pomagal pohabljencu po stopnicah. Na cesti sta poklicala avto in se odpeljala na bližnjo stražnico. »Jaz sem šele pol ure v službi," jima je odgovoril službujoči stražnik. „V tem času so privedli samo dva postopača. Obrnite se na prefekturo. kjer je glavna stražnica — gotovo so dekle tja odvedli." Tako sta se Gobriand in mladi oficir odpeljala na prefekturo. Pavel je službujočemu uradniku povedal, po kaj sta prišla. Uradnik je stopil k polici, vzel z nje velik register in jel v njem listati. „Da,“ je rekel čez nekaj minut iskanja, »nocoj so pripeljali neko Gobriandovo." »To je nesramno!" je vzkliknil Pavel. »In zakaj?" »Zaradi vlačugarstva," je kratko odgovoril uradnik. »To je laž!" je zavpil Gobriand. »Podla laž!" Starec se je v slepem ogorčenju hotel vreči na uradnika, toda Pavel ga je prijel za roko. »Čujte!" se je spet oglasil mladi oficir, »to dekle so pomotoma prijeli. Nihče ji do zdaj ni mogel še ničesar očitati, narobe, vsi ki jo poznajo, vam povedo, da je pošteno in marljivo dekle, ki vestno skrbi za svoja stara roditelja." »kako vse to dobro veste!" je sirovo odvrnil uradnik. »Ali ste mar njen brat?" Poročnik je zardel. »To je nemogoče," je vkliknil ogorčen. »tla bi dekle prebilo vso noč med postopači in izgubljenimi ženskami!” »Verjemite mi," je cinično odgovoril uradnik, ki očivid-no ni mnogo dal na ženske, »verjemite mi. da se ji ne bo slabo godilo. Vrnite se jutri ob desetih in povprašajte na številki deset — tam vam bodo kaj več povedali. Za nocoj se nič ne da narediti. Morala bo pač ostati v zaporu, toda zaradi tega še ne bo umrla, lahko se zanesete. Lahko noč, gospoda!“ Uradnik se je priklonil in obrnil Pavlu in Gobriandu hrbet. Sedmo poglavje PONIŽANJE Mladi Levigier je spremil nesrečnega starca domov in se od njega poslovil. Obljubil mu je, da se drugo jutro zanesljivo oglasi pri njem in da pojde z njim na prefekturo. ko se je Pavel vračal iz četrtega nadstropja, odpravljajo se domov, je posta! pri vratih očetovega stanovanja. Videč, da še luč gori, je potrkal. »Ti si?" se je prestrašil stari Levigier, otipi raje sinu. »Kaj pa te je prignalo ob tej pozni uri?" Pavel je v kratkih besedah povedal očetu, kaj sta zvedela on in Gobriand na policijskem ravnateljstvu. „Čudno!“ je menil stari. Prav gotovo so deklico že več dni zalezovali. Tu mora biti nekaj po sredi. iNe verjamem. da bi bila kaj kriva. Svetujem ti. ne vtikaj se dosti v te stvari!" Toda sin je odkimal z glavo. „Zame je stvar časti, da rešim to deklico! Slučaj je hotel, da sem se zaplel v lo stvar, in hvaležen sem temu naključju; storiti hočem vse, da razkrijem to skrivnostno temo." Oče je popustil. Videl je. da bi bila tu vsaka beseda zaman. ,.Potem pa mi vsaj odgovori na nekaj vprašanj!" je rekel nato. Sin je prikimal. ,,T isti trenutek, ko so gospodično Julijo odpeljali, jo je bil ravno zapustil mlad mož, ne?" ,.Da." ..Ali mi ga lahko popišeš?" ,.Mislim, da. Velikosti je nekako moje in mi je tudi sicer jako podoben; zato se me je menda deklica takrat, ko me je prvič srečala, tako ustrašila." Levigier je prebledel in roke so se mu vidno stresle od razburjenja. „Samo to sem hotel vedeti, sin moj." je rekel s tresočim se glasom. „Lahko noč! Idi. truden sem." # Drugi dan ob desetih dopoldne sta bila stari Gobriand in Pavel Levigier že na policijski prefekturi. Toda morala sta čakati celo uro, preden sta prišla na vrsto. „Nu, kaj želita;'" ju naposled vpraša uradnik. „Prišc I sem zahtev at svojo hčer, gospodično Julijo Gobri-andovo. Snoči sta jo prijela dva detektiva in jo šiloma odvedla s seboj. Tule gospod, ki je z menoj, je bil temu priča." Uradnik je skomignil z rameni. Vzel je v roke register, stopil po sveženj aktov in začel nekaj čitati. Potlej se je obrnil k došlecema: ..Res je, to dekle so snoči prijeli, toda do zdaj je še niso privedli predme." ..To je nekaj nezaslišanega!" jo zavpil Gobriand. ..iNe — to je popolnoma v redu!" je odgovoril uradnik. ..Dokle so že clelj časa opazovali. ker jo ogovarjala pasa lite po ulicah." ...Moja hči?!" je zakričal Gobriand in oči so se mu skalile od besa. ..To ni mogoče, gospod!" je ogorčeno vzkliknil Pavel. ..Dekle se imenuje Julija Gobriand in stanuje pri svojih starših v ulici Poissonniers — da ali ne?" „Da. ‘ ..Vi sle njen oče?" „Da.“ VSAK »AS H OIMrOVOK Na vprašanja na 22. sireni 1. Elhrus v Kavkazu (SfcžK m). 2. V bližini južnega tečaja. ». Daljnogled. 4. Premakljiv ključ zn vijake. 5. Deniant. 6. Cullinan. Iz njega so napravili dva največja brušena demnntn sveta. 7. Samuraji. „ln beračite — pojete po dvoriščih brez policijskega dovoljenja ?" ..Da." je odgovoril siromak, bled ko mrlič. Mladi oficir je mislil, da sanja. ..Po tem takem." je hladno povzel uradnik, ..ne more biti govora o kaki pomoti." Obrnil se je k Pavlu Levigieru. ..Vi ste videli, ko so jo prijeli?" je vprašal vljudno. ,.Da.“ „Nu, potem ste gotovo tudi videli, da jo je tik preden sta jo detektiva prijela, zapustil neki moški? Ali je bilo tako ali ne?" Pavel je moral prikimati. ..Zdaj torej vidite, kako je s stvarjo!" se je policijski uradnik zmagoslavno obrnil h Gobriandu. ..Ne, ne. to ne more biti!" je zaječal pohabljenec. ..Moja hči je spodobno dekle! Kaj more ona za lo, če jo kateri gospod ogovori? In potem ga je gotovo tudi zavrnila!" Uradnik je skomignil z rameni in ni odgovoril. ..Kolnem si- vam," je z ihtenjem v glasu povzel Gobriand, ..kolnem se vam, da je moja Julija poštena! Prosim vas, samo povprašajte pri tistih. ki jo poznajo— pri usmiljenem Rogu vas zaklinjam, storite to!" ..To vam lahko obljubim, in če nič slabega ne izvem, se lahko zanesete, da bo hči spet kmalu pri vas," je odgovoril uradnik. ..Če mi hčere ne vrnete, se obrnem na sodišče!" Uradnik je zmajal z glavo. „To ne bi bilo pametno! Prišlo bi do škandala in škandal je vselej nespametnost. Če je vaša hči nedolžna, ste vso stvar po nepotrebnem razkrivali v svet, če pa ni, boste ljudem še bolj razvezali jezike. Vsekako je najbolje, da slo mirni." Kaj jo hotel Gobriand storili? Pri tem uradniku nič ne opravi, to je gotovo. S težkim srcem se je obrnil in z mladim l.evigierem odšel. Pavel je bil v zadregi. Namestit da l>i bil nesrečniku pomagal, si je mislil, mu je še škodil, ko je moral potrditi, da je videl njegovo hčer z nekim tujcem. Starec je slutil, kaj mladega Levigiera grize. ..Nikar si nič ne očitajte! je rekel z žalostnim glasom. ..Dobro vem. kako je bilo tisto!" Gobriandu sta bila v mislih Forges in njegov sin. Nihče na svetu ga ne bi bil mogel prepričati, da ni vsega tega kriv stari Forges, a prav tako je bil trdno uverjen, da je bil Ga-ston tisti, ki ga je videl Pavel Levigier z Julijo. Gaston, (la; gotovo je čakal na Julijo in se sestal z njo. Forgesu je motalo o teli sestankih priti nekaj na uho: dal je mlada človeka zalezovati, nato pa je nasilno napravil vsej stvari konec s tem. da je dal Julijo aretirati kot vlačugo. Tako si je rekel Gobriand. „Gos|K)(I Levigier,'* je zdajci ogovoril ndadega poročnika, ki ga je spremljal, ..hvala za vse, kar ste storili zame! /da j pa vas ne maram več nadlegovati. Še enkrat hvala lepa!" Pavel je čutil, da hoče biti starec sam. in se je poslovil. Gobriand se je najprej razgledal, kje je. nato pa je krenil proti bulvaru Males-herbes. l am je stanoval l or-ges. K njemu pojde, da. Kaj mu poreče? Ni še vedel. Celo uro je potreboval, preden je prispel do tiste ulice. Naposled se je ustavil pred veliko palačo. Lake j ga je ne-zaupno pogledal. ..Prosim, da me prijavite gospodu Forgesn de Moni-lore!“ „Koga naj pri javim ?" je zagodrnjal lakej: ..Recite, da želi z njim govoriti neki Gobriand — če poveste to ime, me gotovo sprejme." Sluga je maja je z glavo odšel. Toda kako se je začudil, ko mu je Forges odgovoril. naj 11111 došleca privede. ,,ldite za menoj!'' je povabil Gobrianda že znatno spošt- Ijiveje. Pred težkimi tapetnimi vrati je pomignil z roko, naj vstopi. Tapeta se je spustila za Gobriandom: bil je v Forge-sovem kabinetu. Sovražnika, sta bila sama. Prvič po onem srečanju v Boisu, prvič od takrat sta se danes spet videla. In prvič po dolgem času sta si stala sama nasproti. ..Po kaj ste prišli?*4 je hripavo vprašal Forges. ..Morda po svoje namišljeno imetje, ki naj bi vam ga bil ukradel? Povem vam. da se mi o tem ne da dolgo tratiti besed." ..Ne," je žalostno odgovoril Gobriand. ..Nisem zato prišel!" Tisti trenutek je popolnoma pozabil na svojo jezo, na svojo željo po maščevanju — v njegovem glasu je zvenel sl rali. ..Ne." je povzel. .,prišel sem zaradi svoje hčere Julije — zaradi deklice, ki je ljubila vašegd sina in ki je vaš sin in pomnim še vse žalitve, ki sle mi jih storili." ostanete neizpros- ore noee vec za ženo . . . „lla, ha! Moj sin naj bi vzel vašo hčer, ha. ha!" se je zagrohotal Forges. ..In zato ste prišli?" „Ne zato! Prišel sem vas prosit, da vrnete moji hčeri čast !" ..Čast ?" ,.l)a. Julijo so aretirali! N ravnost na policija jo je brez vzroka odvedla na prefekturo.44 ..In zakaj to meni pravite?" ..Da jo s svojini vplivom rešite. Mogočni ste, ena sama beseda iz vaših ust bi zadoščala !“ ..In zakaj naj bi rekel to besedo?44 se je porogljivo zasmejal graščak. ...Ali ste mar vi kdaj mislili na mojo ženo in otroke, ko ste me hoteli ponižati in ožigosati za tatu? Zakaj naj se danes usmilim vaše hčere, ko niste vi nikdar imeli usmiljenja do mojih ,,Vi ste bogati in mogočni, jaz pa sem siromak in slab.4* „Človek sem kakor vi, Gobriand. In dober spomin imam mr Nočete mi izpolniti nedolžne prošnje in mi rešiti hčer sramote?" „Ne!" je hladno odgovoril Forges. Starec je zvil roke in omahnil na stol. Zdajci pa je vstal in obup m n je nagnal kri v lice! ..Lopov! Razbojnik! Tat!" je zavpil. ..Spel vas napada blaznost, kakor vidim,44 je mrzlo rekel Forges. „Če se ne spametujete, vas vržem skozi vrata! Bontemps!" Vrata so se odprla in na pragu se je pojavil možak, ki !>a ne bi bilo dobro na samem srečati, tako brutalen njegov obraz. J e bil ..Aha. tebi je Bontemps zaškrtal Gobriand. ki J- Ji' > 1 nit ga je pogled na orjaka vendarle nekoliko streznil. ..Pazil bom, da te ne pozabim.*4 Forges je pomignil Bon-(einpsu, ki se je priklonil in izgi ni I. ..Poklical sem ga zalo, da ne bi mislili, da si smete dovolili vse. kar vam ravno pride na um!" se je zagrohotal graščak. ..Sicer pa imam še druga sredstva!" S lemi besedami je segel v predal pisalne mize in vzel iz njega revolver. ki ga je položil na mizo. ..(). saj vem. da bi se me rad iznebil!" je vzkliknil pohabljenec. ..Toda. glej, vidiš,44 njegov glas je poslal čudno mehak. ..ničesar ti ne bi več „Roman“ stanc 1 mesec 8 Din, 'A leta 20 Din. pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. hr. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi: „Roinan“, Ljubljana, Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji U šilingov. Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem 70 kron. v Italiji 40 lir, Belgiji 14 bel g. Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev. Egiptu pol funta. Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države odnosno 60 Din za pol leta. očital zastran ugrabljenja dediščine mojega strica Lacuda, če me ne bi preganjal s svojim sovraštvom tja do Julije, moje edinke! Vidiš, Forges, tega je pa vendarle preveč! iNe poznam psovke, ki bi bila dovolj ostra za to tvoje početje. Pokonci hodiš kot senator in graščak in milijonar,“ — Gobri-and je povzdignil glas — ,.toda pred menoj se moraš ponižati, moraš pobesiti svojo oholo glavo. Nikdar se mi še nisi upal pošteno pogledati v oči — kako tudi, ko si pa navaden zločinec!" Forges se je samo prezirljivo smejal. Gobriandu pa je spet prišla pred oči slika njegove hčere in vsa maščevalnost ga je minila na mah. „Gospod Forges,“ je rekel z glasom, da bi se ga kamen usmilil, „če mi izpolnite prošnjo, vam svečano obljubim, da vam nikoli ne bom več očital zastran tatvine in dediščine mojega strica, in vsakomur porečem, da sem lagal in da ste najboljši človek na svetu!" Forges je nekaj časa premišljal, nato pa je stopil k pisalni mizi. „Dobro!“ je rekel. „Pi-ši te!“ In nato mu je začel narekovati: Jaz, Gobriand, ki sem gospoda Forgesa zaradi izgubljene zapuščinske pravde že dvajset let dolžil, da me je osleparil za dediščino, in mu skušal škodovati na vse mogoče načine, izjavljam tem potom. da sem lagal in —“ Gobriand je odložil pero in se obrnil k svojemu sovražniku. „Ne, to ni res! Sami dobro veste, da nisem lagal!" Vzel je spet pero v roko. ..Nadaljujte, gospod For- I i6 ges! „ . .. in nimam nikake pravice zahtevati od gospoda Forgesa zaradi dediščine pokojnega strica Lacuda kako odškodnino. Izjavljam, da je vse kar sem govoril o tej dediščini pred sodiščem, izmišljeno. Mislil sem. da bom tako gospoda Forgesa prestrašil in dosegel, da mi izplača odškodnino, s katero bi poravnal dolgove." Gobriand je drugič vstal in se glasno zasmejal. ..Pomislite vendar, gospod Forges, kaj bi porekli ljudje, ki bi denimo stali tam za vrati in naju poslušali!" To rekši je strgal papir, na katerem je pravkar pisal. „Ne, tega ne podpišem!" je rekel odločno. „Preveč sem vam obljubil, ko sem rekel, da prekličem vse, kar sem do zdaj počel. A vzlic temu sem vesel, da sem čul od vas te besede; zdaj vsaj vem, da sem si pravo sliko napravil o vas!" Še bolj na drobno je raztrgal kosce popisanega papirja in jih vrgel v kamin. „Če bi bili pošten človek, vam takega potrdila ne bi bilo treba !“ Senator se je ugriznil v ustnice. „To kar ste pravkar storili, me odveže vsakih obveznosti do vas. in zdaj vam tudi lahko povem, da sem bil jaz tisti, ki sem spravil vašo hčer tja, kjer je!" „Ti — ti si to storil!" je kriknil Gobriand. „Ti — tak sem vendarle vedel, ti — lopov, razbojnik, ki ti nič na svetu ni sveto!" „Da, jaz!" je mrzlo ponovil senator. „ln to še brez sramu priznaš? Če je kje Bog, te mora zadeti kazen iz neha!" Gobriand se je strt sesedel na stol. „Nu, še je čas," se je po-* smehljivo oglasil Forges. ..Podpiši to izjavo, pa ti rešim hčer!" „Ne!" je z gnusom kriknil Gobriand. „ln vendar bom rešil Julijo — navzlic tvoji mrž-11 j i in nečloveški zahtevi!" „Kako neki, če smem vprašati?" Pohabljenec se je vzravnal. Še ena, poslednja nada je vstala v njegovi glavi in starec se je je oprijel kakor potapljač slamnate bilke. „Ne, rešil jo bo nekdo drugi — in veš. kdo?" ..Kdo?" Forgesov glas je razodeval napeto radovednost. »Tvoj sin!" Senatorju je zagomazelo po hrbtu. Prvi mah se je zdelo, kakor da se hoče vreči na svojega starega sovražnika in ga zdrobiti s pestmi. Toda ostal je na mestu in iz ust so se mu izvile samo zamolkle besede: „To bomo videli... to bomo videli!" Gobriand je vstal in ne da bi se bil ozrl odšel. Os m o p o .g lav j e GASTON Ko je šel po stopnicah, se je spomnil, da mora dobiti Ga-stonov naslov. Zakaj vedel je, da Forgesov sin ne stanuje pri starših. Kaj, če bi vprašal slugo? Toda to misel je takoj zavrgel. Domislil se je namreč, kako na najlepši način pride do Gastonovega naslova, ne da bi stari Forges vedel, da izprašuje po njem. Na Pavla, Levigierevega sina, se obrne, ta mu gotovo ne odreče te usluge. Saj prihajajo brez dvoma vsak dan ljudje povpraševat po Gastonu — zakaj torej mladi oficir ne bi smel tega storiti? In res, prva pot je bila Gobriandu. ko je prišel domov, da je potrkal pri Levigicru in prosil Pavla za to uslugo. Čez pičlo uro je že imel Gastonov naslov: „V Lafontainovi ulici stanuje." je povedal mladi oficir. „l liša je brez številke, vendar jo je lahko spoznati, ker stoji sredi vrta. Ali naj grem z va-mi ? Še nekaj dni, Je še prav mulo potrpljenja, pa boste pričakali začetek prekrasnega LJUBAVNEGA ROMANA, ki začne v kratkem izhajati v našem listu, Pazite, da ne zamudite začetka! Novi »Romanov" roman bo — smelo trdimo — po svoji zanimi-visti in pretresljivosti PREKOSIL VSE, kur je dozduj izšlo v „Romanu“. Puzite dobro na naše napovedi v prihodnjih številkah in... in ne pozabite nu naročnino! Mnogostranska porabnost soli Sol je kemična spojina klora in natriju in je najbolj potrebna začimba jedem, Ker izboljša njih okus, pa tudi pospeši prebavo. Vendar pu je ne smeš uživati preveč, ker utegne škoditi organizmu. Zelenjava vsebuje mnogo natriju in klora, zato pri teh jedeh 111 treba toliko soli. lNarobe pa je več potrebujejo nekatere druge jedi, med njimi v prvi vrsti krompir. Čezmerno dolgoletno uživanje soli povzroči vnetje žlez in izpuščaje na koži. Ljudje, ki opazijo ta pojav na sebi, naj kar najbolj omeje uživanje jedi, ki zahtevajo obilno soljenje. Sol pa se uporablja tudi za druge svrhe. Tako n. pr. za vremeno-kaz. Če gospodinja vidi, da je postala sol vlažna, ve, da je ozračje vlažno in du je v najkrajšem času pričakovati slabega vremena. S soljo, raztopljeno v alkoholu ali salmijaku, najlaglje spraviš madeže iz blagu. Lonce in sklede shladiš najprej v vodi, ki si ji dodala malo soli. Predmete iz medenine očistiš najbolje s kisom, kjer je raztopljena sol. Črno blago obdrži barvo in stile skrči, če ga pereš v slani vodi. Predmeti iz slame in pleteno pohištvo obeliš najprej tako, da jih okrtačiš s slano vodo. Preproge ne oblede, če jih pred snaženjem potreseš z drobno soljo in potem obrišeš z mokro krpo. Madeže od črnila spraviš iz blaga tako, da jih namažeš s citrono-vim sokom, ki si mu dodala malo soli, in potem blago postaviš nul solnce, da se posuši. Solna kaša omili bolečine pri piku čebele 'ali ose. Migljaji Če dosti pišeš s peresom, je dobro, da vzameš večkrat izmenoma tanjše in debelejše, ker se tl sicer utegne zgoditi, du dobiš krč v prstih. Nikakor pa niso dobri peresniki s pločevinastim spodnjim delom. T r d e n o h t e na nogi poreži vselej potem, ko si umil noge v precej vroči vodi, ker se takrat omehčajo. Nohte, ki so se zarasli, pa namaži trikrat na o . . s uininovo raztopino, nakar dobe po nekaj teii.ih pravo obliko in nast. Najboljši \ ložki za čevlje so oni, ki si jih napravila iz približno desetkrat prepognjenega časopisnega papirja, ker ohranijo nogo toplo in popijejo ves pot. Najboljše so copate iz slame. ker jih zaradi nizke cene lahko večkrat menjaš. Copate, obložene s kožuhovino niso zdrave, čeprav so morda bolj tople. Srbeče ozebline odstraniš poleti z umivanjem nog \ zelo mrzli vodi, pozimi pa če jih drgneš s snegom. Ricinovo olje izgubi neprijetni okus, če ga zmešaš z vročo vodo, dobro premešaš in dodaš malo /^odstotnega saharina. Najbolj viden znak sladkor-n e b o 1 e z 11 i so beli beljakasti kosmi v seči. Ušesa si je treba često iztrebili z majhno žličico iz trdega gumija, ker prevelika množina ušesnega masla lahko poslabša sluh ali pa povzroči celo popolno oglušenje. Blazine, polnjene s perjem niso zdrave. Oteklina v zobeh Iz raznih vzrokov, predvsem pa zaradi gnitja zoba se časih vname kožica na korenini zoba, ki se začne gnojiti. Če se gnoj izlije v ustno duplino, mine stvar navadno brez posledic: drugače pa nastopijo hude bolečine, mrzlica in vročina. Če se gnoj izlije v ustno duplino, je tudi še mogoče zob rešiti in oteklino na korenini ozdraviti, da se več ne ponovi. Vendar pa tako zdravljenje tako dolgo traja, da je skoro bolje dati zob izdreti. Bolečine omilijo mrzli obkladki na obrazu, vroče kopeli nog in zavijanje v mokro rjuho. Zbujanje teka Za zbujanje teka ni treba, kakor gospodinje splošno mislijo, mnogo začimb, ki povzročajo samo žejo in često škodujejo človeškim organom, predvsem ledvicam. Snažnost, skrbno pripravljanje jedi, izpre-membu in naraven okus, to zbudi lek. Z željo po jedi začno prebavni sokovi s podvojeno močjo delovati in olajšajo prebavo. Dobra priprava jedi vzame sicer gospodinji nekaj več časa. vendar pu so koristi, ki jih prinese, tako velike v primeri s trudom, da se na porabljeni čas ni vredno ozirati. Zehanje ni ravno lepo, a zfio potrebno, ker se pri tem izločijo iz telesa razni nezdravi plini, ki povzročajo dostikrat motnje v želodcu. Vendar pa pri zehanju ni dobro preveč na široko odpirati usta, ker sc lahko zgodi, da ti uide čeljust iz sklepa, kar je zelo nerodna reč. Takrat je najbolj radikalno in sploh najboljše sredstvo močna klofuta, ki spravi čeljust na njeno pravo mesto. Riževa gibanica Zakuhaj v mleku dvanajst pesti riža. Ko se je ohladil, dodaj tri jajčne rumenjake, osem dek surovega maslu, ščep cimeta in peščico sladkorja. S tem namaži vlečeno testo ki si ga naredila iz 40 dkg moke, dveh beljakov, tople vode in soli. Tako testo pusti, da leži vsaj pol ure na toplem. Potem ga na mizi zvaljaj in namaži s toplim maslom ter tanko razvleci. Ko si razmazala nadev, vse skupaj zvij in položi v pomaščen pekač ter speci. Močnik z žganim sladkorjem P o t r e b š č i n e : 50 dkg moke 2 in pol zavojčka 'dr Oetker-jevegu pecilnega praška, 40 dkg sladkorja, nekoliko cimeta, klinčkov, pimenta iu limonovih olupkov. P r i p r a v a : Sladkor se žge, da postane zlatorjav, se nato skuha s 'A litra vode in potem meša, da se ohladi; ohlajen se pomeša v skledi z moko, ki ji je bil dodan pecilni prašek. Primešaj zapored cimet, piment in klinčke kakor tudi naribane limonove olupke. Iz vsega tega napravi redko zmes. Njo namaži do debelosti prsta na pomaščen pekač ter jo speci počasi v pečici. ALI HOČEŠ BITI LEPA? NI pravljica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutankhamonovo grobnico, so našli v nlei posodice pomad in neverjetno lepo dišečih vonjav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, kar obstoji svet . . . Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in svežosti, ki si le želi vsaka ženska? ZORAIDA KREMA ohranja svežost in inladust lica ter odstranjuje Kube, ki so nalvečjl sovražnik lepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12.50. ZORAIDA MILO je izredno dehteče, prlporoč-Ijivo za vsako polt In se izvrstr.j peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12.—. ZORAIDA PUDER v vseh barvah, bel, rožnat, creme. ocre. natnrelle, je najlažji In brezhiben Okusno pakiran v škatlicah Din 6.—. 12, 20.—. MILCH-KREMA DR. HROHMA je edino srca stvo proti pečam In madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12.50. MEL1TIS KREMA (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10.—. BORAKS le na vsak način potreben dodate vode pri umivanju. Škatlica Din 10.—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati: ..OPERA": ..OPERA" Eau de Cologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40________________ ,,OPERA" parfem. Izredno dehteč, elegantno adjustlrana steklenica Din 50.—. ,,OPERA" krema za Ilce, lonček Din 40.—. ,,OPERA" puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30.—. Vse gori opisane preparate prodaja In razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trg II. Ljubljana Ureja Boris Rihteršič Kaj pripoveduje fotograf filmskih zvezd Jimmv Siinni je bil še pred kratkim znan filmski operater. Poznal ga je vsakdo \ I lollyyvoodu po njegovih rdečili laseh in visoki po« stavi. Danes ni več. Izbral si je dokaj lepši poklic. Postal je nekakšen fotografski reporter, ki se peča samo s fotografiranjem filmskih zvezdnikov in zvezd. Kot tak tudi dobro pozna njihovo zasebno življenje in ve o njih povedati marsikaj, česar drugi smrtniki še niti ne slutijo. Zadnjič je nekemu časnikarju povedal tole: „Moj poklic mi dovoljuje, da pridem v hišo vsakega igralca. S seboj vlečem svoj težki aparat in si v navadni delavniški obleki priborim brez vsakega prijavljanja dostop povsod, tudi tam, kjer čaka tucate ljudi. Toliko slavnih ljudi še ni stalo nikoli pred nobenim fotografskim aparatom kakor pred mojim. Večinoma so bili fijmski igralci in igralke, nekoč pa sem naletel celo na predsednika Združenih držav lloovra, ki se je prav tiste dni mudil v filmski prestolnici. Toda to vas trenutno še ne bo zanimalo. Zdaj naj povem najprej nekaj drugega. Najrajši fotografirani VVilliama llainesn in Bustra Keatona. Tadva sta najbolj olikana, ker me vselej pogostita, kadar ju obiščem. Bazen tega sta velika šaljivca. (Toda nikar ne mislite, da je to tako prijetno. Za vas že morda, za fotografa pa ne. Sodim, da imata precej mojih sivih las na vesti.) Nekoč. ne. že večkrat sem imel priliko videti Bustra, ko se ji' smejal. (1 o povem samo zato, da se mu maščujem za sive lase.) To je sicer redkost, a vendar se dogaja, posebno, kadar se igra z otroki, fotografirati ga pa ob taki priliki nisem hotel, ker vem. da bi se mu zameril. Marion Davies imam tudi zelo rad, predvsem zato, ker je zmeraj dobre volje in razen tega tudi dobro kuha. Zadnjič sem zašel v stanovanje Joane ( ravvfordove. Neki dnevnik je namreč hotel imeti njeno sliko, ko pripravlja kosilo. In res — dobil sem jo v kuhinji. Branila se je na vse kriplje, vendar ni nič pomagalo. Preden se je zavedla sem jo že v jel na ploščo. Ilamonn Novarra dobim največkrat doma pri materi. Pravijo, da ni v I lolly vvoodti bolj zv estega sina. kakor je Bainon Novarro. Samo nekje še nisem bil. Pri Greti. Ta se ne. pusti nikdar fotografirati doma. Gorje fotografu, ki pride v njeno bližino. Škoda! Zdaj pa se vrnimo k lloovrn. Njega sem moral slikati pri umetni luči. Neprestano je izpraševal, zakaj, vendar mu tega nisem hotel povedati. Vam pa povem. Samo zato, da bi ga nekolikanj olepšal, ker ni ravno krasotec. Pri umetni ateljejski luči pa dobi obraz mnogo bolj svežo barvo in zenice se razširijo, da dobe oči lepši izraz. Ko sem mu dal prvo sliko, je bil zelo zadovoljen. Bil je na njej lep kakor kak filmski igralec." ..Ljubljenec bogov". to je naslov najnovejšega Juniiing-sovega filma, ki ga igra Matica. Jannings nastopi v njem kot pevec Albert VVinkcImann. ljubljenec bogov in ljudi. Slavni pevec ljubi iz srcu svojo ženo Agato, a vendar ga neka neodoljiva sila v leče k drugim ženskam. Nekoč sklene pogodbo za gostovanje v Južni Ameriki. Nekaj tednov nato se vrne uničen domov. V tujini je bil izgubil glas. Agata tega ne sluti, samo to opazi, da je Albert mnogo bolj prijazen z njo Elitni Kino Matica Telefon 2124 ..Ljubljenec bogov" Krasen film iz življenja slavnega pevca. Glavno vlogo igra znani nemški igralec Emil Jannings, njegova partnerica pa je mlada filmska umetnica Kenate Miiller. Opereta z Willyjem Forstom: LJUBIM, LJUBIŠ, LJUBI... kakor |>rej in srečna je. Mir in_ sloga sta se naselila v njun dom in lo je na pevca zelo blagodejno vplivalo. Nekega dne se mu je nepričakovano vrnil glas in odtlej je še bolj slovel. Za druge žene pa se ni več menil. Vlogo pevčeve žene igra mlada Nemka Benate Miiller, ki je v tem filmu pokazala, da je ena najboljših nemških igralk. Marion Davies prištevajo med najbolj znane igralko komičnih vlog. Vzgojena je bila v samostanu, vendar pa je že v runi mladosti pokazala dosti več smisla za kemiko kakor za učenje. Posledica tega je bila, da je morala izstopiti preden je dovršila šole. Meni nič, tebi nič. je odpotovala v llollvvvood in si kmalu priborila dostop v filmske ateljeje. Sklenila je pogodbo z MGMom in odigrala dolgo vrsto filmov, med katerimi je najboljši ,, Princesa Ninočka". lak rut ko je prišel zvočni film Marion Davies ni izginila s površja. Najprej se je izkazala v filmu „Hollywoodska revija", |>reci kratkim pa je dovršila svoj najboljši film ,,Marijana". .,Mon te Carl o" Znani filmski režiser Ernest l.ubitsch je stalno angažiran pri Paramountu. Zdaj je dovršil drugi film z Jcannctto MacDonald in Jackom Buchananom pod naslovom ..Monte Cnrlo", ki je po sodbi strokov lijakov njegov najboljši film. V kratkem prinesemo v zvezi s teni filmom zanimiv intervju z Jeanetto MacDonald. Brez skušnjo ,,Ali potrebujete strojepisko in stenograf ko? Ali bi bili zadovoljni z malo črnko Kav Eraneis?" Učila se je stenografije in strojepisja, a se ni nikdar vadila. Vendar je vselej brez skušnje dobivala stal na mesta. In zdaj? Zdaj igra v novem MGMovem lil-iiiii ,.1'he Passion Elovver", ki ga režira sam W. Gecil de Mille. in spet — brez. skušnje. Prizor iz kriminalnega filma „G rei fe r". Glavno vlogo igrata Hans Albers in Cliarlotte Susa (foto Bosna-film) Kupon 2 film Kilmski drobiž Najboljši igralec tenisa uu svelu I i Ide n je šel k filmu. Angažiral ga je MGM. Francozi so zdaj lahko veseli, ker jim brez Tildna vsaj dve leti ne bo nihče iztrgal iz rok svetovnega prvenstva \ tenisu in z njim vred dragocenega Davisovega pokala. L o 11 C li a n e v . človek s tisoč obrazi, še ni dobil naslednika, ka- kor ga ni mogel dobiti Rodolpho Valentino. Vloge, ki so mn bile namenjene, igra VVallace Beerv, ven-iI dolgo let najvišja stavba na svetu. FILMSKA VPRAŠANJA 1. Pri kateri filmski družbi igra John Gilbert? 2. Kateri igralec iu igralka sta igrala glavni vlogi v filmu ..Sinji angel"? 3. Kateri film Grete Garbo so igrali nedavno v Ljubljani? 4. Kdo je igral glavno moško vlogo v filmu ..Denar na cesti14? ■S. Kako je pravo ime Ite Rine? Rešitve, ki jim mora biti priložen kupon št. 2„ sprejemamo prvih šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo 20 velikih fotografij. jih razdelimo med 10 izžrebanih reševalcev. v Pravi odgovori na filmska vprašanja v 5t. številki lanskega letnika so ti-le : I. King Vidor; 2. Janet Gaynor, 3. Douglas Fairbanks; 4. Anny On-dra: 5. Jeannette MacDonald. Nagrade je žreb prisodil takole: 1. nagrado (pet fotografij): Joško Okorn, Ljubljana. 2. nagrado (tri fotografije): llozi Brečko, Ljubljana. 3.—6. nagrado (po I fotografijo): Ioni Kelc, Ptuj; Franc Bergant. Selca; Franc Sever, Černalevci; Alojzija Zalar, Cerklje. V božični številki smo dali malo lažja vprašanju, zato se je javilo tudi toliko reševalcev kakor še nikdar doslej. Prave rešitve so: I. Anna Mav Wong: 2. London. 3. .,Auna Christie’1; 4. Willy Forst; 5. I.ilian llarvey in Willv Fritsch Nagrade je žreb prisodil takole: 1. nagrada: Franci Prus, Metlika. 2. nagrada: Joško Kresnik. Rav-ne-Giištanj. 3. nagrada: Ivanka Oblak. Javornik. 4. nagrada: Angela Kuharič, Ormož. 5. nagrada: Josipina Krivec, 11 rast ni k. 6. nagrada: l.jubo Krmelj, Slov. Bistrica. 7.—10. nagrada: Theodor Miiller. Sloveti jgradec: Pavla Cuderman, Vareš-Majdan; Franc Kalič, Kočevje: Mici Kienreicli. Javornik. Nagrade obeh žrebanj smo nagrajenim že razposlali in prosimo, da nam njili prejem potrdijo, ko spet pošljejo rešitve. • Slika Grete Garbo na naslovni strani je prirejena po fotografiji MGM. Vodoravno: I. Indijski dramatik; zapoved; 2. Oseba iz Hamleta; S°ra na Koroškem; 3. 1’tica; ladja; 4. Zlato (fr.); ruski veleposestnik: slov. slikar: 3. Otok na Jadranu; prepričanje, žganje; 6. Žito; mesto na Tirolskem: •• Prorok: pe; karta; N- Reka \ Sibiriji; klasifikacija; Gora v Julijskih Alpah: število; •0. Et: prošnja k Bogu: zaimek: II. Obrtnik; mera; kemični znak: 12. Star prebivalec ob Jadranu; polotok v Evropi; |>. žensko ime. Navpično: A. Zgodovinsko polje; tek: B. ( itat: žival; C. Zdra- milo; geološka doba: jed: I). Mesto v Slavoniji; grad pri Trstu; I 'loba; zarja: F. Medmet bjriji; ol; (i. Reka‘na Kavkazu; pr 'ina; II. Turška mera; sorodnica KRIŽANKA A B C D E F G H i K L M N 1 ■ 2 ■ B 3 ■ 4 ■ ■ 5 B ■ 6 B B B 7 m ■ H B 8 ■ ■ B 9 m B B 10 ■ B 11 ■ B 12 ■ ■ 13 ■ H ■ (ieološka reka v Si- I. Zaimek; lekarna; K. Zločinec; geom. telo: L. Godalo; pesnitev; M. Vonj; pomanjkanje krvi; N. Bolezen; vrsta pesmi. Smrtni sovražnik (Nadaljevanje z 20. str.) ..Jezik za zobe," je znijul Grunteh. ..Ne prenesem laži. Prav dobro veš, da Ir iu ne moreni pustiti. A če te pogledam. me roka kar zasrbi, tako me mika, da bi te pobil." Pomolil mu je pest pod nos. „Ne taji. pes, drugače ne jamčim zase. Tega nosu nima nihče razen prekletega Scania." Dal mu je jesti, psi so se odpočili, Grunteh pa je ves čas klid med zobmi. „Dalje mj)ramo." je rekel potem. „To ni vreme za bolnike." Skrbno je spet zavil spremljevalca v odeje in ga položil na sani. Zunaj gozda je vihar divjal še Imje. Poli sploh ni bilo. Psi so potegnili v sneg. X neskončnim naporom se je Gruntehu posrečilo potegniti jih ven. In zdajci ga je prešinila misel, da mu je bolnik na saneh izdihnil. Sklonil se je k njemu; ..Ilc, slišiš, kako ti je?“ ..Čisto dobro," je odgovoril pridušen glas. „Kje pa sva?" ..Ne vem prav," je zagodrnjal Grunteh. ,'Vendar mislim. da bova kmalu na pravi poti v mesto, kjer te zapeljem v bolnico, čeprav si oni prekleti Scarn." Psi so se koma j vlekli, tako so bili izmučeni. Tudi on toliko da je še vzdigoval noge iz visokega snega. Na srečo so psi našli pot in še pred večerom so bili srečno v mestu. Tovariši so obstopili sani. ..Me, Grunteh. odkod?" ..Vam že pozneje povem,“ je hlastno odgovoril Grunteh. ..Zdaj moram brž spraviti te-ga onega. Scania, ki mi bolan leži v saneh, v bolnico." ..Scania. Scania ?“ je zavpil nekdo iz množice. ..To ne more bili drugi kakor moj brat Rili." Nos moža, ki je hlastno pristopil, je bil širok in debel in kratek, kakor bi bil odsekan. Grunteh je divje zavpil. „Tak ti si. (i. umazani, ušivi, pasji lopov!“ Neokretni možak se je obrnil, ..Pa res, ti si Grunteh! Kaj si še zmerom tako divji 04« namer „Jim,“ je zaprosil bolnik na saneh. „Ta vi li dečko me je spravil po strašnem snegu in viharju sem v mesto, sam pa je gazil zraven mene. In ves čas je preklinjal in rentačil, ker me je imel za tcbc.“ Bivši narednik Scarn se je obrnil h Gruntchu. „Yem, da si mi smrtni sovražnik še od takrat, ko sem te vtaknil v luknjo, ker ni imel nihče v vsem polku stvari tako zanemarjene kakor ti. Toda zdaj se lahko maščuješ nad menoj, kolikor te je volja, ne bom se branil. Nikoli (i ne pozabim, kar si storil mojemu bratu.“ „fdi k vragu,“ je zagodrnjal Gruntch. „Prevražje sem truden. In najlepša togota me je minila takrat, ko sem trepetal, da ne spravim tega človeka, ki sem ga imel za tebe, živega skozi snežni metež in vihar.“ KUiAlMAfl-DiU timijAHA pauhaiihovaIi . Foto n aparate in potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki Rešitev križanke v zadnji številki Vodoravno: 1. Ar, Kanal; 2. Nakazilo, ep; 3. Apetit, Nora; 4. Metil, Ganimed; 5. Atena, anoda; 6. Lan; Tom; 7. Oligocen; 8. Nikat, Čatež; 9. Eliza, lepota; 10. Oje, oko, Ig; 11. Jam, rop, vica; 12. Iz, koledar; 13. Nebr., navada. — Navpično: A. Anemija, in; B. Ra, Lojze; C. Katalonija; D. Kapitalizem; E. Zelenika; F. Kit, ga, ar; G. Aligator; oka; H. Nota, oc. lopov; 1. Nameček, la; K. Lenin, napoved ; L. Pomol, to, Ida; M. Red, petica; N. Kadar, žagar. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En groa — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene. N CE NIMAM DOBRE KAVE3 'DOBITE DNEVNO 5VEŽE PRAŽENO LEN pm rva B fttCTCII mOlJAM, VODMOV TRG S. Krasna, primerna, mala in velika darila v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Oglejte si razstavo I 21 n Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. ,,Znamka Oetkcr“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanilinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjani. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci sc veselijo, če speče mati Oct-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor ua to, da sne dobe pristni Dr. Octker-jevi fabrikati, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartljc, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oot-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta 1 do 2 Jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašalo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in r.ajfinej-šili močnatih jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako o b i t e 1 j so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve —- in ker je, kakor Je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah Izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja za konsorcij „RomaDa“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.