rottnin« plačana o goturtnl
Leto LXXIL, št, 14a
izhaja vsak ona popoldne izvzemal oedeJJe ln praznike. — ineeraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 800 vrst s Din 3, večji msnrstl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — >8kyvenakl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UBEDN1ATVO Df LJUBLJANA, Telefon: 81-22, 31-23,
• 5 in «1-36
Podružnica: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. M — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; nadrnja^on upravo: Koeenova uL 2, telefon it 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. —  Postna hranilnica v Ljubljani it 10.851
Naraščajoča napetost
„ PUŠKA SE BO SAMA SPROŽILA"
Tudi rimski razgovori Chamberlaina niso omilili napetega Zaradi novinske polemike se je napetost ie povećala — Svarilni
slov Francije in Evrope
med Parizom in Rimom „Giornala d' Italia"
RIM, 18. jan. r. Z velikimi upi je mednarodna politična javnost spremljala obisk angleškega premijera Cbamberlai-na v Rimu pričakujoč, da bo prinesel omiljen je sedanje mednarodne napetosti, ki se zrcali zlasti v odnosa jih med Francijo in Italijo. Izgledalo je, da bo anglegki državnik napravil v Rimu resne poskuse, da se francosko-italijanski spor premakne z mrtve točke, na katero je prišel po odpovedi Laval-Muasolinijevega sporazuma b strani Italije.
Jasno je, da je bilo že v naprej treba računati z velikimi težavami, ki bi Jih bilo treba odstraniti prej, predno bi se mogla najti kompromisna osnova za neposredna pogajanja med Rimom in Parizom. Znano je tudi, da to ni lahek posel, ker zavzema francoska vlada stališče, da Je I^val-Mussolinijev sporazum iz leta 1935 edina stvarna osnova za pogarjanja in da predstavljajo koncesije, ki jih je Francija priznala Italiji a tem sporazu-
mom višek vsega, na kar je mogla Francija pristati.
Nasprotno pa zahteva italijanska vlada, da se naj vodijo nova pogajanja na osnovi meclzavezniškega pakta iz L 1915, s katerim so bUe Italiji obljubljene koncesije in kolonije, obenem pa zahteva, da se pri tej priliki ponovno revidirajo fran-cosko-italijanski odnosa ji in na ta način nanovo uredi ravnotežje pravic in interesov na Sredozemskem morju. Razen tega pa se je Rim postavil na stališče, da se lahko prično pogajanja s Francijo se le potem, ko bo likvidirano špansko vprašanj
Kljub temu nasprotujočemu si stališču pa je obstojalo upravičeno upanje, da se bo skupnim naporom vendarle posrečilo vsaj nekoliko popraviti napeto ozračje med Francijo in Italijo. Prvi pogoj za to pa je bila ustavitev žolčnih napadov v obojestranskem tisku. To upanje pa *se ni izpolnilo. Novinska polemika ne le ni po-
pustila, marveč postaja vsak dan bolj ostra in zajedljiva.
Zadnje tri dni je italijanski tisk silno ostro kritiziral nekatere članke francoskih listov »Ordre«, »Petit Bleu« in »Pariš Midi«, ki so kritizirali in napadali italijansko vojsko in mornarico. Društvo italijanskih invalidov je sprejelo v zvezi s tem resolucijo, v kateri odklanja vse žalitve italijanske vojske, predsednik društva italijanskih bojevnikov Rossi in poveljnik italijanskih prostovoljcev Coselschi pa sta poslala v imenu vseh italijanskih bojevnikov profesorju Guvotu. ki je napisal članek v »Or-dreu«, poziv na dvoboj.
Današnji »Giornale d'Italta« pa objavlja članek izpod peresa svojega direktorja Vir-ginia Gayde pod naslovom: Francoske provokacije. V tem Članku piše med drugim:
»Med Italijo in Francijo ne gre več za razgovore in razne politično-državne probleme, marveč je sedaj na kocki nacio-
nalna čast Italije, ki so jo Francozi brez vseh skrupul omadeževali. Kadar pa gre za nacionalno čast, je Italija vedno odločena in pripravljena, da jo brani z orožjem. Francija in nobena druga država v tem primeru ne bi mogla računati na podporo drugih držav in se sklicevati na vojaške pogodbe in obveznosti o vojni solidarnosti. To je treba vedeti, da se na ta način preprečijo nadaljnje klevete, kajti italijanski bojevniki bodo na nje reagirali tako, kakor je treba. Francija in vsa Evropa naj si zapomnijo, da se žalitve na račun Italije s strani Francije ne morejo smatrati za delo neodgovornih elementov, ker službeni francoski krogi take žalitve dopuščajo in bodo morali zaradi tega vzeti nase tudi vse posledice. Francoska mržnja do Italije je sedaj dokumentirana pred vso Evropo. Razumljive ■ je, da se bo zaradi tega povečala tudi mržnja Italijanov do Francozov. Tako se bo na koncu koncev puška sama sprožila.«
Grof Galeazo Clano
RIM, 18. januarja. AA. Štefani: Italijanski zunanji minister grof Ciano je odpotoval opolnoči v Beograd. Italijanskega zunanjega ministra spremlja jugoslovenski poslanik v Rimu.
Novi bornimi atentati v Angliji
Včeraj je bilo Se pet eksplozij, razen tega pa je policija odkrila celo vrsto Se ne eksplodiranih peklenskih strojev in bomb
London, 18. jan. g. Pet novih bombnih atentatov, ki so se pripetili včeraj v raznih angleških mestih, dokazuje, da je na delu Široko razpredna teroristična organi, zacija. Včerajšnji atentati sicer niso zahtevali človečkih žrtev, pač pa so povzročili veliko Škodo. V Birminghamu je eksplodiral peklenski stroj ob stebru glavnega električnega daljnovoda, v Manchestru Je uničen del vodovoda, v Liverpoolu je nastala eksplozija v postnem poslopju. V Nordchomberlandu je policija še pravočasno odkrila tri peklenske stroje, ki so bili nameščeni tako, da bi eksplodirali o polnoči v plinarni, elektrarni in vodovodu. V
Belfastu je odkrila policija celo vrečo bomb, prav tako pa so tudi v Hamsallu in v Creabbani našli bombe, ki bi ekplo-dirale pol ure pozneje. Vse to kaže da
razpolagajo teroristi z velikimi zalogami eksplozivnih snovi ter da morajo imeti na razpolago tudi obilna finančna sredstva za svoje zločinske podvige, prvi som, da gre za delo irskih republikancev, doslej ni z ničemer potrjen. Policija je izvršila obsežne racije in zaslišala vse sumljive Irce, vendar pa ni našla nikake sledi za zločinci. Domnevajo, da gre za ljudi, Id so v službi kake tuje države. V tej smeri se vodi sedaj preiskava. Policija skuša predvsem ugotoviti izvor eksplozivnih snovi, kar sedaj, ko ima v rokah neeksplodirane peklenske stroje in bombe, ne bo težavno. Notranji minister je odredil najstrožje varnostne ukrepe in je snoči o teh dogodkih obširno poročal tudi ministrskemu predsedniku Chamberlainu.
Najbolj krvave borbe v Španiji
Kljub veliki premoči iraneovcev se republikanci požrtvovalno branijo in so dosegli znatne uspehe
Lerida. 18. januarja AA. Reuter: V pokrajinah Lerida, Tara gona in Barcelona se vodijo hudi boji, kakršnih doslej v vsej španski vojni še ne pomnijo. Nacionalistične čete napadajo na črti v dolžini 40 km Nacionalistična artiljerija težkega kalibra odda dnevno po 35.000 strelov. Nacionalistična letala stalno bombardirajo pota od bojišča do Barcelone. Glavni umik republikanskih čet se vrši preko Sierre Rubije. Nacionalistične čete na južnem krilu bojišča počivajo ter se glavna ofenziva razvija zdaj na severnem delu bojišča. Snoči so nacionalistične čete zavzele vas Pix. V srednjem delu bojišča so nacionalistične čete zasedle črto A-metil—Valfogona—Motores—Albio—Segura —Motolio de Servera—Vila Graceta—Ru-binac—Ludias—Sanatoli—Vila Nova. Veliko število republikanskih vojakov je bilo ujetih.
Barcelona, 18. jan. AA. Havas: Poročilo republikanskega poveljstva pravi, da se republikanske čete uspešno upirajo nacionalističnim napadom v pokrajini Tarago-na. V Estremaduri so bili odbiti vsi protinapadi   na   položaje republikancev pri
Torre Hermosu. Južno od Monte Rubi j a so republikanci napredovali.
Barcelona, 1 jan. AA. (Havas) Republikanci so na estremadurskem bojišču odbili vse nacionalistične napade na Ca-stuero. Republikanske čete zasledujejo sovražnika ter so mu zadale velike izgube. Poleg tega so v močnem naskoku zavzele Puerto Calabar. Boj je trajal 20 ur, ves čas pa je močno deževalo. Tudi megla je preprečevala koncentracijo čet. Bila je tako gosta, da se je videlo komaj 100 m daleč.
Na andaluzijskem bojišču so republikanci Izvršili napad v odseku Moclin, 38 km severozapadno od Granade. Ta pokrajina je težko dostopna, ker skalovje onemogoča pravilen razvoj strelcev Republikancem se je kljub temu posrečilo zlomiti sovražni odpor ter napredovati v smeri proti jugu Tu so zavzeli Tosarl to prispeli v dolino reke Velillas. Prodiranje republikancev se nadaljnje v smeri proti veliki cesti, ki vodi v Alcalo ls Real. Republikanski oddelki so sedaj 10 km proč od železniške proge Granada—Sevilla. Zavzeli so postojanke, ki tvorijo polkrog.
Francija noče nič tujega
Otvoritvene besede predsednika francoskega senatu Jeaneneya
Pariz, 18. januarja. AA. (Havas) Včeraj popoldne se je začelo zasedanje senata in je predsedstvo, izvoljeno prejšnji četrtek, prevzelo svoje funkcije. Ko je predsednik Jeaneney zavzel svoje mesto, je imel govor, v katerem je med drugim dejal:
Na Francijo preže od zunaj. Zato moramo gledati, da napravimo konec notranjim prepirom in da imamo pred očmi duhovno edinstvo domovine. V Evropi, kjer se ie 20 let brez kasni kršijo In trgajo diplomatski akti in mednarodne pogodbe, kjer je toliko moralnih pojmov izkrivljenih, kjer veljajo želje kot pravica, kjer vlada in odloča sila — v tej Evropi Je itn—* mir selo ogrožen. Francija soli miru in stopa po trnjevi poti, da ga ohrani
m se
Ijnjc s poslanstvom v svojem kotonijskem imperiju.
Prihodnja seja senata bo v četrtek. Debata o interpelacijah o zunanji politiki pride na dnevni red seje, ki bo 14. februarja.
Ljudsko Štetje na Slovaškem
Bratislava, 18. januarja. AA. Havas: Na osnovi ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno na Slovaškem 31. decembra 193« znaša število Nemcev na Slovaškem 132.000 Cehov 79.000 in Madžarov 75.000. Število Slovakov še ni ugotovljeno. _ .
Kitajska bo zmagala brez tuje pomoči
Iz obrambe bo kmalu prešla v napad
VVashington, 18. januarja. AA. (Reuter) Prof. Shang Kaing, ki je član kitajskega narodno-političnega sveta, je prispel te dni v Washington ter izjavil dopisnika Reuterja, da Kitajska ne potrebuje tuje pomoči, ker bo tudi brez te zmagala. Japonsko-kitajska vojna se nahaja zdaj v drugi fazi. Prva faza je bila faza defenzive ter se je končala s padcem Hankova. Zdaj se je začela druga faza, ki jo je prof.
Shang-Kaing označil kot fazo priprave za protiofenzivo na vsej črti. Kitajska razpolaga zdaj s 240 divizijami po 10.000 mož.
Odslej ne bo več odločilnih bitk, temveč bodo kitajske Čete vršile hitre napade tako, da japonska vojska ne bo nikdar imela mir«. Japonci po mnenja prof. Shang-KsJnga ne bodo imeli za te vrste borbe dovolj vojakov. V bitkah pri Sanghajuso Kitajci izgubili trikrat več vojakov, kakor Japonci. V bitki pri Sushaufu je razmerje med kitajskimi in japonskimi izgubami padlo na 2:1, v bitki pri Hankova pa so bile izgube na obeh straneh enake. Iz tega se vidi, da je kitajska vojska že popolnoma dorasla japonski
Eden o potrebi pospešene oborožitve
London, 18. jan. AA. Reuter. Snoči je imel bivši angleški zunanji minister Eden v Limingtonu govor, v katerem se je dotaknil govora predsednika francoskega parlamenta Herriota, ki je dejal, da zdaj ni čas za prepire, ker sta sedanjost in bodočnost mnogo važnejši od preteklosti. V sedanjem času, je dejal Eden, je med Francijo in Anglijo potrebna najmočnejša solidarnost. Najzanimivejša točka na mednarodnem obzorju je položaj v Španiji, kjer so "francoski in angleški interesi identični. Obe državi želita politično neodvisnost Španije ne glede na notranjo ureditev te države. Na kraju je Eden naglasil, da morata Francija in Anglija v letu 1939 posvetiti vse svoje sile oborožitvi, da bi na ta način imeli večji vpliv v mednarodni politiku
Zahteve Nemcev v ČSR
Praga, 18. januarja AA. Štefani: Poslanec Kundt, ki je vodja nemške manjšine na Češkoslovaškem je izjavil, da se Nemci v Češkoslovaški ne želijo vmešavati v notranje češkoslovaške zadeve, kakor je to trdil neki čeSki list, toač pa zahtevajo sledeče pravice:
Svobodno izpovedovati nacionalni socializem, enakost delovnih pogojev za Nemce, na i širšo kulturno avtonomijo, izključitev Židov kot posredovalcev med Nemci in Cehi ter dobre gospodarske, politične in kulturne odnošaje z Nemčijo. Nemci pod sedanjo Češkoslovaško želijo imeti najboljše odnošaje z vlada
Novi turški vojni mtaister
Ankara, 18. januarja. AA. Anatolska agencija poroča: Uradno razglašajo, daje namesto Bzajna, ki je odstopil, imenovan za vojnega ministra Nadži Tinas, poslanec iz Bruse in upokojen general.
Usodna pomota
Stockhoim, 18. jan. A A. Nekemu profesorju je dala danes žena po pomoti name-stu zdravila sredstvo za desinfekcijo. V strahu, da se ne bi mož zastrupil, jo je zadela kap in je takoj umrla.
Csaky zapustil Berlin
Berlin, 18. jan. A A. DNB. Madžarski minister za zunanje zadeve grof Csakv jo danes opoldne s svojim spremstvom zapustil Berlin. Tako v nemških kakor v madžarskih krogih so z rezultati pogajanj zadovoljni. Razgovori med nemškim in madžarskim zunanjim ministrom so potekli v prisrčnem ozračju. Oba državnika sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Madžarske.
Ameriška letala za Francijo
Pariz, 18. jan. A A. DNB. Po vesteh iz Le Havra je prispela tja prva pošiljka ameriških vojnih letal, ki jih je Francija naročila v Severni Ameriki. Kakor je znano, je Francija naročila v Severni Ameriki 100 bombarderjev znamke »Cartis«.
Proti prepovedi izvoza orožja iz Amerike
New YorK 18. jan. AA. (DNB). Zaradi vesti, ki so bile objavljene po radiu, da namerava Roosevelt prepovedati izvoz orožja v republikansko Španijo, so bili vsi brzojavni uradi v Zedinjenih državah pre, plavljeni z brzojavkami na nanj, kakor tudi na razne senatorje in člane reprezentančne zbornice. V teh brzojavan ostro pro testirajo proti predsednikovi nameri. V New Yorku je bilo n. pr. toliko brzojavk, da so morali poklicati mnogoštevilne nove uradnice, ki so že odale iz službe domov, nazaj v urad. prav tako Je  buo v
18. januarja. AA. Havas: Vi-cemaršal angleškega letalstva Brown, ki se je včeraj ponesrečil pri Batleu, je bil ponoči v bolnici operiran. Njegovo stanje je se vedno resno.
Borzna poročila«
Carin, 18. januarja. Beograd 10, Pari* 11.685, London *0.715, Now York 4424», Bruselj 74.85, Milan 2330, Amsterrlsm 240.45, Berlin 177.70. Praga 15U5, Varšava 83£0, Bukarešta 3-26.__
Lojze Mani se je sodil sam
Predvčerajšnjim je priznali da je brata Viktorja utrli, včeraj popoldne se je v samotni celici obedi
Ljubljana, 18. januarja Včeraj popoldne okrog petih, ko se je menjavala straža pred samotno celico v ljubljanski kaznilnici, v kateri je bil zaprt zidarski delavec Alojz Mam iz Smartna ob Savi, se je zaključilo zadnje dejanje dolge žalostne zgodbe o zverinskem bratomoru. Jetnik Alojz Marn se je sodil sam. Ko je izmenjani jetni&ki pornlk pogledal skozi linico v celico, Je videl, kako leži jetnik Alojz Marn nepremično ob radiatorja centralne kurjave. Paznik Je planil v celico, samomorilec in bratomorilec Alojz Marn Je bil se topel, srce mu Je nalahno Se utripalo. Napol ležeč Je visel na jermenu in robcu. Poklicali so takoj jetniškega zdravnika dr. Debeljaka, ki Je skušal Marna % injekcijami in umetnim dihanjem rešiti, toda bilo Je prepozno. Kmalu nato Je Alojz Mani izdihnil.
Zidarski delavec Alojz Marn, star SI let, je bil dne 28. decembra lani aretiran zaradi suma, da Je nekje vlomil. Na Koroškem pa so pred tedni aretirali zloglasnega Jožeta Anžur ja, ki Je imel pri sebi delavsko knjižico na ime čevljarskega pomočnika Viktorja Marna, Id Je dne 11. Junija L 1936 zagonetno izginiL Anžur Je priznal.
da mu Je i™jra«v» izročil Lojze, brat izginulega Viktorja. Tako Je prišel po naključja na dan nov dokaz, da Je Alojz Man le v zvezi s zagonetnim koncem brata Viktorja. Anžur sedi zdaj ▼ preiskovalnem zaporu zaradi številnih težkih vlomov in tatvin. Pa se drugo naključje Je pomagalo, da Je ona potrjena domneva, da Je Alojz Mara v zvozi s življenjsko tragedijo brata Viktorja. Oče obeh Marnov, 65 let stari p|fiilltkT Jo prišel prejšnji četrtek vevškim mozaikom sporočit, da se mu Je ponoči sanjalo o izginulem sinu Viktorju. Starček Je izrazil sum, da mora biti sin Viktor nekje v bližini domače hiše zakopan m da ga Je umoril najbrže sin Alojz.
Alojz Man Je bil osumljen, da Je spravil brata Viktorja s rtonhsnVliii dejanjem s sveta, te prod dvema letoma in pol, torej v juniju L 1*3«, ko so Viktorja Msna po
ie
tedaj zbrali
to, da Je Ml izginuli Viktor hm da Jo ssl brat Alojz v 1» mesooor Je bi a
kazensko preganjanje zoper nJega, ki Je bil osumljen bratomora, zaradi pomanlis-nja dokazov ustavljeno. Alojz Mara Je prišel zopet domov in se vdmjal pri rasnih zidarskih mojstrih kot zidarski delavec. .Najbrže je bil prepričan, da njegov zločin ne bo nikdar odkrit. Anžurjevo priznanje in očetove sanje so pa pomagalo, da Je bil strašen zločin v smartnem ob Savi deloma pojasnjen. Ljudstvo v smartnem in ob Savi in v okolici Je itak vodno trdilo, da je Alojz Man umoril svojega brata.
Na prijavo starega Mana prejšnji četrtek so vevški orožniki zopet natančno preiskali teren okoli Marnove hišo. Iskanje ni bilo zaman. Orožniki so našli staro apnenlco, ki Je bila pokrita z betonsko ploščo. Ko so ploščo vzdignili, se Je nudH strašen prizor. Na dnu Jame Je letalo človeško okostje. Po še ohranjenih čevlju In po zlatih zobeh v čeljustih so vsi domači spoznali, da Je bil v Jami rakopan pogrošna! Viktor Man. Orožniki so še Isti dan aretirali Alojza Mana, Id je bil ravno zaposlen kot zidarski delavec na Jesenicah.
Kakor pred dvema letoma In pol je tudi to pot Alojz Marn sprva zanikal krivdo ▼ zvezi z umorom brata Viktorja. Toda preiskovalni sodnik je dan za dnem prenočeval Marnu dokaze, da ni nihče drugI nego ob brata umoril in ga vrgel v apnenlco ter ga zabetonira!. Predvčerajšnjim se je Man pod težo dokazov udal m prt« znal, da je brata ubil. Povedal Je, da sta se na dan pred Telovem L 1986 z bratom Viktorjem zaradi flensi Jo sprla In as spopadla. Viktor ga Je udaril s bokser Jem, Alojz se je branil in brata Viktorja potolkel v ssnasotraaaM do smrti. Tofro Je Alojz Man priznal, toda na podlogi številnih okolnosti je soditi, da Je prišel pokojni 28 let stari Viktor Man drugače ob življenje. Vse kate, da ga Je brat Mara umoril iz koristoijobja. Kako Je bilo v res. nid do potankosti najbrž ne bo mogočo dognati, morda je bO tudi aretirani Jote Anžur v zvezi z groznim bratomorom. Samo Anžur v tem primeru še lahko pojasni, kuho m zakaj Je bil Viktor Man umorjen. Alojz Mara so Je zadnje čase dntll % An~ žurjovo in Salo Jevo zločinsko tolpo ts na> brze Je U&nm ođ svojih pajdašev     sial vaš
Sli su S
»8EOTSH8KI IfSKOD«,
Stav. |4
Mariboru preti
si-
nova nevarnost
Po mnogih težkih udarcih ae mu obeta ie
Maribor, 17. januarja
Povojni Maribor je doživel precej občutnih udarcev. Le velik razmah tekstilne industrije je preprečil, da niso bile posledice usodnejše. Med temi udarci je predvsem preselitev kontrole dohodkov, ukinitev velikega županstva, mariborske oblasti, finančnega ravnateljstva, okrožnega inšpektorata itd. V zadnjem času pa preti Mariboru nova nevarnost: okrnitev mariborske glavne carinarnice.
Člen 207 osnutka novega carinskega zakona predvideva namreč v Mariboru, kjer imamo sedaj glavno carinarnico, le navadno carinarnico. Novi osnutek pozna samo 6 glavnih carinarnic v naši državi. Maribor ni med temi mesti.
Umljivo je. da je vest o členu 207 osnutka novega carinskega zakona precej neugodno vplivala zlasti na mariborske trgovske in gospodarske kroge, ki so radi tega precej prizadeti. Njihovo predstavništvo je storilo vse potrebno, da se člen 207 popravi v toliko, da se tudi mariborska carinarnica ponovno uvrsti med glavne carinarnice, ker bo sicer rad; tega naše obmejno gospodarstvo precej oškodovano.
Mariborski gospodarski krogi navajajo v obrambo svojega stališča sledeče važne razloge:
Dosedanje izkušnje kažejo, da je položaj nnžogt Maribora ob najvažnejši sc vero zapadni obmejni točki v gospodarskem ozi-ru izredno važen. Izvozni ter uvozni promet je tukaj tako pomemben, da se more smatrati mariborsko carinarnico kot eno prvih v naši državi.
Razvoj gospodarskih stikov z inozemstvom pa kaže razen tega. da se bo promet s severo/npadnimi državami, zlasti z Nemčijo, znatno povečal. Nemci se prav dobro saveda jo izredne važnosti ravno tega dela j u j* os 1 o v e n sk o- nemske meje. saj so ustanovili v Mariboru veliko carinsko ekspozitu-
ro, ki se stalno izpopolnjuje. V kratkem bo v tej ekspozituri nsposlenih nad 50 uradnikov in nameščencev, d oči m jih i ms naša mariborska carinarnica samo 56. Novi za k on pa bo nedvomno to skromno število še bolj reduciral.
Pridružuje se §e razlog kemičnega kibc ratorija, ki nas prepričuje, da ni vseeno, ali imamo ob naši severni meji glavno carinarnico, ali pa samo manjšo carinsko ekspozituro. Novi zakon predvideva namreč kemične laboratorije samo za glavne čari narnice. Ni treba še posebej opozarjati, kolikega pomena je za ekspeditivno razvijanje blagovnega prometa ravno kemični laboratorij. To tem bolj, ker je teritorij mariborske carinarnice precej obširen, saj sega od Gornje Radgone in Dravograda do Zidanega mosta, na drugi strani od Maribora do Varaždina. Čakovca in celo Prekmur-ja. Na tem ozemlju je zelo mnogo industrij, ki uvažajo kemikalije, ki jih je treba analizirati. So to industrije v Hrastniku, Trbovljah, Celju, Mežici itd. Te analize bi lahko vršili pri glavni carinarnici v Mariboru. Nič bi ne bilo treba pošiljati blago sem ter tja, saj se pri tem ne kvari samo blago, ampak se izgublja tudi Čas. Več ko 10 let so si mariborske gospodarske organizacije prizadevale, da bi se ustanovil tudi v Mariboru kemični laboratorij kot sestavni del mariborske carinarnice. Toda ta prizadevanja so bila brezuspešna. Sedaj pa, ko bi bilo to mogoče doseči potom novega zakona, preti nevarnost, da izgubi mariborska carinarnica svoj potreben značaj in da jo potisnejo na nižji položaj, kjer kemični laboratorij ni več predviden.
Mariborski trgovci in gospodarski krogi upajo, da bodo odločilni činitelji zastavili vse sile, da ostane mariborska carinarnica ohranjena v dosedanjem obsegu in z značajem glavne carinarnice.
Občni zbor rad vanjske sokolske čete
Razveseljivi uspehi na telesno vzgojnem in kulturnem
polju
Maribor, 17. januarja Agilna sokolska četa v Rad van j u je s svojim lepo uspelim nedeljskim občnim zborom otvorila letošnjo sezono sokolskih letnih obračunov v mariborski sokolski župi.
V prostorih radvanjske šole so se v lepem številu zbrali neustrašni sokolski borci, zlasti mladina, da prisostvujejo letošnjemu občnemu zboru te mlade in izredno delavne sokolske edinice, ki je vključena v sestav Pivkove sokolske družine. Občni zbor je otvoril in vodil neumorno delavni starosta radvanjske sokolske čete, ki je v uvodnem nagovoru iskreno pozdravil navzoče odposlance matičnega društva ter polnoštevilno zbrano domače članstvo Iz poročil posameznih društvenih funkcionarjev, ki so jih navzoči sprejeli z odobravanjem na znanje, posnemamo, da si je radvanjska sokolska četa, ki šteje danes že 65 pripadnikov, znala utreti pot med kmečko mladino, iz katere vstaja nov, zaveden ter s sokolsko miselnostjo prepojen rod.   Četa beleži v
preteklem letu razveseljive uspehe tako na telesnovzgojnem kakor tudi kulturnem polju. Uspehi pa bi bili še večji, če bi četa imela svoje prostore. Sklep letošnjega občnega zbora je, da si četa v sokolski Petrovi petletki preskrbi primerne prostore in prepotrebno letno telovadišče. V četi se živahno udejstvuje dramatični odsek, ki je priredil že več lepo uspelih prireditev in ki je na dan občnega zbora vprizoril igrokaz »Lesena peč«. Četa ima danes lepo število dobrih telovadcev, ki se pridno vadijo in redno posečajo telovadbo pri svojem matičnem društvu Maribor L
Pri volitvah je bila izvoljena pretežno dosedanja uprava, izpopolnjena z odborniki iz vrst mlajše generacije, ki jamči mlademu društvu še večji razmah in pro-
cvit te važne okoliške sokolske postojanke. Započeto delo naj se nadaljuje pod geslom: Radvanjskemu Sokolu — lastno in primerno letno telovadišče, da bo lahko nemoteno vršil svoje vzvišeno sokolsko poslanstvo! Zdravo!
20.000 dinarjev so odnesli!
Spet velik vlom v Mariboru — Mednarodna vlomilska
tolpa na delu
Maribor. 17. januarja V Mariboru je zadnje čase na delu izredno spretna, podjetna in nevarna vlomilska tolpa, ki strahuje vse mesto in ki ji policija kljub vestnemu zasledovanju ne more do živega. V zadnjih mesecih je bilo namreč vlomljeno v raznih delih mesta v trgovine, zasebna stanovanja in razne lokale in povsod je vlomilcem padel razmeroma bogat plen v roke. Nedavno smo poročali o vlomu v evangeljsko župnišče, kjer so bili sicer prepodeni in so odnesli le majhen plen, nato je sledil vlom v Tvorniški
ulici, kjer so pobrali za 35.000 din denarja in dragocenosti, a danes ponoči so vlomilci vdrli v prostore Božičeve bencinske črpalke in mehanične delavnice v Košakih. Na vhodnih vratih so razbili šipo in nato vdrli v lokal. Prebrskali so vse predale in naposled odnesli 20.000 din.
Košaški orožniki so o vlomu davi obvestili policijo, ki je takoj začela poizvedovati za vlomilci. Na kraj vloma je odšel daktiloskop Grobin. Zaenkrat pa za vlomilci še ni nobenega sledu.
šest požarov v enem tednu
V Slovenjgradcu je šestkrat zapored gorelo požar je bil v ponedeljek zvečer
— Zadnji
Slovenj Gradec. 17. januarja V enem tednu je v Slovenjem Gradcu šestkrat gorelo. O velikem požaru pri g. Kuharju je naš list že podrobno poročal. Naslednjega dne pa je nastal ogenj v žagi g. Franca Tre t jaka v Slovenjem Gradcu, pa sta ga Žagarja še pravočasno pogasila. §e istega večera je pričelo goreti v sobi v poslopju g. Trctjaka tik ob žagi. V sobi sta spala domača sinova in bi oba kmalu zgorela. S skupno pomočjo se je posrečilo kmalu požar udušiti in tako preprečiti veliko katastrofo. Vzrok požara je bila premočno zakurjena žagovinasta peč, od katere so se vneli leseni predmeti.
Največja požarna katastrofa pa je grozila našemu mestu od požara, ki je nastal sredi mesta v dvonadstropni hiši g. Vybor-nega Vekoslava, Služkinje so sušile v svoji sobi mokro perilo, ki se je pa nenadoma vnelo. V strahu so služkinje goreče perilo vrgle skozi okno in ponovno zaspale. Medtem pa je goreče perilo zažgalo skladovnice drv ob veznih vratih na dvorišču. Kasno domov vračajoči se brivski pomočniki so opazili veliko nevarnost in po težkem naporu pogasili ogenj, ki je že ogra-žal veliko stanovanjsko hišo. Istega dne pa je nastal ogenj tudi v tukajšnji tovarni glinastih izdelkov g. Lobeja, ki pa je bil tudi pravočasno pogašen in gasilcem ni bilo treba intervenirati.
V ponedeljek zvečer pa je pridela goreti bife pismonoše g. Franca Fetfasrja. Ogenj je izbruhnil v podstrešnem stanovanju in hipoma jo brk) vse poslopje v plamenih. Ogenj je nastal zaradi prernoonegt izžarevanja pečnih cevi, ki so zažgale gornji -del stropa. S pomočjo požrtvovalni sosedov
Mariborske in okoliške novice
se je posrečilo iz gorečega poslopja rešiti vse pohištvo in opremo. Pri tem se je ponesrečil lastnik hiše g. Fetter, ki je moral skočiti z balkona ter se je onesvestil. Vendar mu je bila takoj nude na zdravniška pomoč.
Na kraj požara so razen orožnikov in mestne policije prispeli tudi starotrški in slovenjegraški gasilci. Vendar nista obe slovenjegraški motorki dolgo delovali. Isto se je zgodilo pri nevarnem požarju Kuhar-jeve hiše pretekli teden. Krivda pa leži po izjavi funkcionarjev gasilske čete izključno na slabo zgrajenem gasilskem domu, ki ni kurjen. Zato pozimi ni mogoče takoj spraviti motorke v pogon.
Skoda je precejšnja, je pa deloma krita z zavarovalnino, ki znaša 40.000 din. Žalostno pa je, da so tudi ta požar izrabili neznani brezvestneži in pokradli lastniku g. Fetter ju mnogo stvari in obleke.
Ob teb zaporednih požarih moramo odločno opozoriti merodajne kroge, da posvete malo več pozornosti tukajšnji gasilski deti in >i redno izplačujejo po zakonu določene podpore, da bo mogla v vsakem primeru nastopiti. Mestno občino pa prosimo, da električno peč, ki je v Gasilskem domu nujno potrebna, znova postavi in daje vsaj pozimi gasilska četi brezplačen tok za ogrevanje Gasilskega doma. Zadnji požari naj nam bodo nujen opomin in opozorilo* da oat ne bo ponovno doletela požarna katastrofe I
— Is Hišniku oeflna. Na JanJevakem vrhu prt Breznem je upepettl ogenj gospodarsko poslopje Andreja Hnjialio, Id aM
že več let v Ameriki.
V četrtek je predaval stiubanml učitelj g. J. Rude* o »Italiji nekdaj m danes*. Orisal je nintinek in razvoj itnflfon^koga fsalama ter podčrtal ves dinamične sile, k! vplivajo na Sredozemlje m na sosedne države. Podal je tudi perspektivo v bodočnost, v kolikor lafeto oklepe mo na nujnosti in zakonitosti drunbeneg-a racvoja sploh. Po predavanju se je razvila zanimiva debata, v katero so posegli zlasti delavci. Tedenske slike so Izpopolnile spored. Jutrišnji večer je posvečen regojnim vprašanjem delavske mladine. Poročali bodo učtterji deske ljudske sole o svojih izkušnjah pri pouku hi vagoji studenške mladine. Vabljeni so slasti roditelji šoloobvezne mladine. Gg. Kontler, Lantner in Vrane bodo podali »Tedenske novice v besedi In sliki«.
— Prihodnja nov°st maribor*^ega gledališča, »Aut<>melody«, je zanimiva dramska reportaža o tekočem traku v šestih
slikah. Izšla je leta 1935 v zagrebški založbi Rinoza kot prvo delo avtorja Andjel-ka štimoa, znanega režiserja — gosta na naših in večjih odrih inozemstva. Doslej so jo uprizorili v Skoplju, je torej za nas še povsem novo delo, ki ga v prevodu Milana Skrninska za naš oder že pridno pripravlja VL Skrbinšek.
— Dr. Andrija štampar v mariborski Ljudski univerzi. V četrtek in petek 19. in 20. t. m. bo predaval g. dr. Andrija štampar, načelnik ministrstva narodnega zdravja v pokoju, o sodobni Kitajski in o Tibetu, v spremstvu filma in skioptienih slik. G. dr. štampar je bil tisti, ki je uvedel v Jugoslaviji panogo modernega zdravstva, tako zvano preventivno medicino, ki je prav za prav razširjena in poglobljena Higiena. Higienski zavodi, zdravstveni dos movi, dispanzerji ln druge take zdravstve. ne ustanove v naši domovini, vse to ima za spocetnika dr. Stamparja. Leta 1931 je bil dr. Štampar upokojen. Društvo narodov ga je imenovalo za podpredsednika svoje Higienske sekcije ter poslalo na Kitajsko, da organizira in uredi zdravstveno službo. Kar je dr. Štampar videl in izkusil tekom tamkajšnjega triletnega bivanja, o tem nam bo predaval v besedi in sliki v naši Ljudski univerzi. V ponedeljek 23. t. m. bo predaval univ. prof. dr. Snoj iz Ljubljane o Palestini v luči novejših izko-pin.
— Invalidsko sodišče je pričelo poslovati tudi v Mariboru. Sodišče odloča o priznanju invalidskih pravic. Vodi ga sodnik okrožnega sodišča dr. V. Hočevar.
— Zborovanje učiteljev J U U za srez Maribor levi breg. Sresko učiteljsko dru; štvo JTJU za srez Maribor levi breg bo zborovalo v soboto 21 t, m. ob 9.30 na ljudski šoli v Krčevini. Ob 8.30 naj pridejo k seji vsi člani in članice upravnega in nadzornega odbora, ob 9. pa k ustanovnemu sestanku društvenega odseka učiteljic vse tovarišice. Razen običajnih točk dnevnega reda je na sporedu zborovanje: 1. Razgovor o najaktualnejših stanovskih, službenih in pedagoških zadevah, za katere je pismena mnenja, predloge in slično poslati predsedniku do 17. t. m. 2. Eno, (morda tudi dve) poročilo iz elementarno šolskega dela in sicer: Spoznava šolskih novincev iz predšolske dobe. Razred5 ničarji elementarnih razredov pripravite se na debato! Vse članstvo je vabljeno k
polnoitevllni udeležbi, ki bo svedočila našo discipliniranost, pa tudi zanimanje za nasa šolska strokovna vprašanja.
— Drekne novice. Ravnatelj »Kovine« g. Valter Stein se je peljal s kolesom iz Jadranske uHce proti Stritarjevi ulici. Na poledenelih tleh je pedel s kolesa in si poškodoval levo nogo v kolku. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — z Alojzijeve cerkve se lušči omet. pekovski mojster Ignacij Komenski Iz Splavarske ulice je prijavil policiji, da se z zida Alojzijeve cerkve lušči omet, ki pada na njegovo delavnico, kjer je radi tega strtih že več šip. — Stražnik je našel pred Poševo trgovino na Aleksandrovi cesti dva zavitka, v katerih je bilo 10 kg moke, ki jo lastnik lahko dobi na policiji. — V Gosposki uLcI se je zakadil pes v brezposelnega uradnika Alfonza SotenŠka iz Koroške ceste 43. Sotenška so prepeljali v bolnico.
— Iz nezaklenjene spalnice so Izginili uslužbencu bolniške     blagajne Martinu
Ulagi iz Slovenske ulice 26 čevlji in razne obleke v vrednosti okoli 700 din. Očividno istočasno je posetil zlikovec tudi njegovo stanodajalko, ki ji je odnesel iz kovčega platno in več komadov perila. — S kolesa živinozdravnika Ivana Šoštariča v Vrazovi ulici 6 je izginil dežni plašč, pekovskemu pomočniku Ivanu Vuteju iz Vr-banove ulice 20 pa usnjata aktovka, vredna 150 din. Policija poizveduje za tatovi.
— Veter je bril v noči na torek nad Mariborom. Ljudem, gredočim čez državni most je odnašalo klobuke. Pod mostom so našli rjavo moško kapo in ženski klobuk. Z gradu je padla opeka in poškodovala ravnatelju tukajšnje podružnice Slavije g. Ivanu Gajšku desnico. V Ljudskem vrtu pa je podrl veter ograjo matičnega Sokola. Precej hud veter so občutili v Slovenski Bistrici, kjer je metal opeko s streh. Poruval je tudi nekatera drevesa in Sočnikov kozolec.
— Ruški sadjarji so se zbrali te dni k rednemu občnemu zboru. Ruška podružnica šteje 55 članov. Poročali so učitelj Jernej črnko, tajnica Marica Čepejeva in blagajnik Pavel Serca. V odbor so bili izvoljeni: Jernej Crnko, Alojzij Cerk, P. šerc. Leopold Steinberger, Josip Male, Alojzij Nekrep, Jožef Jug, Alojzij Glaser, Marica Čepel j in pavel Mrakič. Revizorja sta Tos mo Stanej in Franjo Lampreht.
— 60letnico rojstva je obhajal te dni višji knjigovodja Splošne stavbne družbe g. Anton Milavc, ki mu je v navzočnosti vsega uradnlStva omenjene tvornice izrekel ravnatelj g. Fran Babic najtoplejše čestitke.
— Nezavestnega so našli v nekem kozolcu v Hočah olletnega železniškega uslužbenca Konrada čuriča. Izkazalo se je, da je tudi Curič med žrtvami fantovskega spopada v Hočah. Curiča so prepeljali v bolnico.
— Brez sledu je izginil od doma 151et-ni usnjarjev sin Josip Lešnik iz Pregljeve ulice 16. Ker je oče v skrbeh radi sinove usode, je prijavil zadevo policiji, ki skuša sedaj dognati, kje se deček nahaja.
— Sita živ!jenja. V samomorilnem namenu je zavžila večjo količino uspavalnih praškov 181etna delavčeva žena Marija M. Reševalci so jo nezavestno prepeljali v bolnico, kjer so ji zdravniki izpraznili želodec ter ji rešili življenje. Kaj je gnalo mlado ženo v obup, ni znano.
Izseljevanje v Nemčijo?
Pretirane in fantastične vesti o velikih transportih industrijskih in poljskih delavcev v Nemčijo
Ljubljana, 18. januarja Na izseljeniški komisarijat se obračajo dan za dnem številni delavci, ki pogosto žrtvujejo za potovanje v Ljubljano zadnje prihranke, da bi jim preskrbeli delo v tujini. Mnogi delavci, zlasti s podeželja, še vedno gledajo na izseljevanje optimistično kakor v prejšnjem stoletju, ko je veljala Amerika za obljubljeno deželo. Ko zvedo, da je kdo odpotoval delat v tujino, mislijo, da lahko dobi tam delo kdorkoli, sa^ mo spreten mora biti dovolj ter se obrniti na pravo mesto.
Predvčerajšnjim je odpotovalo nekaj ljudi v Nemčijo, kar je zopet povzročilo vprav fantastične govorice, češ, da bo Nemčija potrebovala več tisoč industrijskih, pa tudi poljskih delavcev in da se bodo transporti vrstili drug za drugim v kratkih presledkih. Potrebno je le, da si odslužil vojaščino in ti ni niti treba obvladati tujega jezika. ..
Zadeva z izseljevanjem je pa v resnici precej drugačna. Izseljevanje je predvsem zvezano s številrurni kočljivimi formalnostmi, če že izseljenec delo sploh dobi. Za večje izseljevanje naših industrijskih delavcev v Nemčijo, bi morale stopiti nemške oblasti v zvezo z našimi in sklenjen bi moral biti poseben dogovor. Dosiej še ni bilo takšne, večje akcije, ki bi za njo dali pobudo Nemci ali naše oblasti. Pri5 čakovati je pa tudi ne smemo v dogled-nem času, saj ima Nemčija sama dovolj delavcev, čeprav zdaj njena industrijska podjetja delajo s polno paro. Naš delavec lahko dobi v Nemčiji delo ln tja odpotuje le, če se pred našimi oblastmi izkaže z jamstvom delodajalca, da bo sprejet v de-
lo. Tako je dobilo nekaj delavcev iz brežiškega okraja zdaj dovoljenje, da smejo odpotovati v Nemčijo; odpotovali so predvčerajšnjim. Zaposlitev so jim preskrbeli znanci pri rudarskem podjetju Kari Gei-slinger v Goppingenu. Podjetje je izstavilo jamstvo, da jih bo zaposlilo. S tem pa seveda m" rečeno, da v Nemčiji pričaku? jejo naše delavce odprtih rok ter da si je tako lahko preskrbeti dovoljenje za izselitev. Delavci pa morajo tudi pomisliti, da se je marsikdo že vrnil hudo razočaran, čeprav je bil vajen trdega življenja. Iz dravske banovine je letos odpotovalo v Nemčijo  samo  30  industrijskih delavcev.
Nekoliko drugače je z izseljevanjem poljskih delavcev v Nemčijo. Nemčija je že zaprosila našo državo za večje število poljskih delavcev, ki bodo odpotovali ob koncu marca ali v začetku aprila s transportom iz Murske Sobote. V pošte v prihajajo predvsem delavci iz PreKmurja, ki odhajajo redno vsako leto na poljska dela bodisi v Nemčijo ali Francijo in ki so vajeni delati tudi pri slabši hrani v pravem pomenu besede od zore do mraka in ne le po 8 ur. Iz drugih krajev ne bo transportov poljskih delavcev v Nemčijo. Mnogi naši poljski delavci v drugih krajih so se pa tudi že prepričali, da je bolje delati v naši državi pri kmetih kakor pri veleposestnikih v Nemčiji.
Na izseljevanje, zlasti kar se tiče Nem-: čije, torej naši delavci nikakor ne smejo gledati kot na odrešenje. Pomena tudi nima, da se obračajo na izseljeniški komisarijat ter tratijo denar za poizvedovanja, ali bi lahko kje v tujini dobili delo.
Iz Radeč
— Dvoboj med šahovskima kluboma Radeče «n Trb°vlje. V nedeljo je šel šahovski khib Radeče v Trbovlje, kjer je odigral s tamošnjim klubom tekmo za klubsko prvenstvo v Zasavju. Proti vsakemu pričakovanju pa je šahovski klub Radeče izgubil z rezultatom 3 in pol proti 4 in pol. Posamezni rezultati so sledeči: H ribe ršek Franc : Hrovat Ivan remi, Jazbec Ivo : Pajk Ivan 1:0, Ravnikar Benko : Ru-gelj Ivan 0:1, Simončič Mirko : Mrako^ič Jože 1:0, Koren Štefan : Bartulj Štefan 0:1, Kožuh Anton : SredenŠek Gvido 0:1, Aubrecht Anton : Sredenšek Josip 1:1, Mililer Ferdo : Laznik Ivan 0:1. Prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. bo revanžno srečanje v Radečah, na kar se že pripravljajo naši šahisti
— Sava in Savinja sta narasli. Spričo južnega vremena in dežja sta Sava in Savinja precej narasli. Posebno je narasla Savinja, ki vali po svoji strogi krivenča-sta debla. Poplave se nam menda ni treba bati, kar se voda sproti precej hitro
B»v0 Je
Kmalu bo že deset let, odkar Je bil njic prebarvan radedka   železni most čez
Savo. Na mnogih krajih je barva že odstopila, ker je železo pričelo rjaveti. Upamo, da se bodo za stvar zavzeli odgovorni Činitelji ter poskrbeli, da bo most v do-glednem času prebarvan. Enako bo potreba spomladi odstraniti gnile in obrabljene prage, ki drže preko mosta. Ponekod so že tako obrabljeni, da se vidijo velike udrtine in jame, kar povzroča silno neprijetno vožnjo kolesarjem in tudi avtomobili stom.
— Rok za nabavo davčne karte. Za leto 1939 poteče rok za nabavo davčne karte za služabništvo zadnji dan meseca januarja. Vsi poslodajalci se opozarjajo, da si pravočasno nabavijo davčne karte za vsakega posla. To naj stori vsak v izogib kazenskega postopanja, katerega bi morala uvesti davčna uprava v Krškem, kakor to predvideva čl. 95. zakona o neposrednih davkih. Davčne karte je treba nabaviti le pri davčni upravi v Kripcem. Vsaka stranka mora prinesti s seboj banovinski kolek za 25 din, katerega je treba nalepiti na davčno karto m ga predpisano uničiti.
_ ZsMrapljevanje divjačine. Lovski zakupnik g. Sabo bo te dni polagal strup divjačini v krajm zobnik. Močimo, Dobrav«, Hotemež, VAovsfcageta in gond pod novim gradom. Občinstvo se opozarja* da je smrtno nevarno pobirati zastruplje-
no divjačino in je o morebitni najdbi obvesti lovskega zakupnika, zobotehnika g-Saba v Radečah.
— Turnir šahovskega kluba v Radečah, šahovski klub v Radečah je končal vsakoletni turnir. Prvo mesto si je priboiil g. Ravnikar Benko, ki je od dosegljivih 10 točk dosegel 9 in pol. Drugo mesto Jazbec Ivo 9 točk. Tretje in četi to mesto sta dosegla magr. pharm. g. Hočevar Muk«, in Hribariek Franc, ki sta dosegla 7 in pol točke. Peto mesto je dosegel Simon-čifi Mirko s 6 točkami, šesto mogto je dosegel Koren štofan s 4 in pol točke. Sedmo in osmo mesto pa Kožuh Anton in Aubrecht Anton s 3 in pol točkami. Malo Opresnik je dosegel 3 točke. MUller FerdJ pa 2. Enajsto mesto Je dosegel Urttlč Viktor z 1 toCko.
— Rok za vlaganje prijav za rrn*ntnT_ Davčna upravi v Krškem iazglasa, da je rok za vlaganje prijav za rentnlne od 1. do 31. januarja. Vsi, ki so podvrženi temu davku, se pozivajo, da vlože tozadevne prijave. Tiskovine se dobe na tukajšnjem občinskem uradu.
Iz Celja
—c Ljubljanska drama vprizori v torek 24. t~ m. ob 20. v celjskem gledališču učinkovito komedijo »Hollywood«: v režiji g. Bratka Krefta. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v   knjigarni  Slomškove   tiskovne zadrupo.
—c Tragična smrt simpatične mladenke. V torek ob 13.05 so bili ljudje na Ulici dr. Gregorja žerjava priče tragične siniti 18-letne Tajke Justinove. hčerke g, Praga Justina, ravnatelja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu. in dijakinje 2. razreda trgovske sole v Celju. G. Justin je opravljal do Novega leta službo prokurista v podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju, potem pa je pvevxel mesto ravnatelja pri podružnici v Slovenjgradcu. Njegova rodbina je Se ostala v Celju in stanuje v poslopju Ljubljanske kreditne banke v Ulici dr. Gregorja Žerjava. V torek ob 13.05 je Tajka Juiftinova nenadno strmoglavila z Okna stanovanja svojih stai-šev v drugem nadstropju v globino in obležala sredi ulice. Pri padcu ji je počila lobanja, tako da so izstopili možgani, obenem pa si je tudi zlomila obe roki. Revica je izdihnili na mestu. Po komisijskem ogledu so odnesli truplo v poslopje in ga položili doma na mrtvaški oder. Izgleda, da se je Justinova preveč nagnila skozi okno, izgubila ravnotežje in strmoglavila na ulico. Ni pa tudi izključeno, da je skočila z okna v hipni duševni zmedenosti. Pokojna je bila čedno in simpatično dekle. Prebivalstvo iskreno sočustvuje s kruto prizadeto rodbino. Tajki Justinovi bodi ohranjen lep spomin ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
—c Nesreča na cesti. Te dni se je ponesrečil na cesti v Zrečah pri Konjicah 26-letni FVanc šuler, dninar brez stalnega bivališča. Na poledeneli cesti je padel tako nesrečno, da si je nalomil desno nogo v stopalu. Zdravi se v celjski bolnici.
■—c Umrli so v celjski bolnici: v ponedeljek 35-letni Rudolf Počivalnik, mehanik brez stalnega bivališča, in 83-letna občinska reva Barbara Orozlova iz Mozirja, v torek pa 68-letni Martin Hentak, dolgoletni strežnik v kapucinskem samostanu v Celj-u.
Iz Ljutomera
— Vode naraSčajo. Z južnim vremenom, ki traja že skoro teden dni, so močno narasli naši potoki z Muro vred. Dobro je le, da ni bilo preveč snega, sicer bi nastopila povodenj. Sneg je docela izginil, južno vreme s soncem pa nam je že posušilo ceste. Livade so zelene kakor spomladi. Velik hrušč, ki ga dela deroča Mura z ogromnimi ledenimi ploščami, se sliši da* leč naokrog. Ogromne ledene plošče, ki jih nosi Mura, se tu pa tam pred mlinom ali mostom nakupičijo v velik visok steber, ki pa se ob drugem močnem valu vode zo_ pet podre, da se razleti vodni val na vse strani. Tako se ponavlja o tem južnem vremenu slika za sliko ob Muri, ki kratkočasi sprehajalca, ko razmišlja o povodnji, ki je lansko leto napravila ogromno Škodo, in ki letos lahko v kratkem zopet nastane, ker anketa o regulaciji Mure še ni rodila sadov.
Iz Kranja
— Namestu venca na grob ge Demiar-jeve je podaril g. Kolar Radoslav Dijaški kuhinji v Kranju 50 din. Lepa hvala.
— SK Poljana razpisuje za nedeljo 22. t. m. na Poljani pod Storžičem tekme v smuku in slalomu. Avtobus odpelje izpred Stare pošte v soboto ob 20. Prijave spre, jema g- Kozina v trgovini Amšek na Mestnem trgu.
— Dvojni vlom. V noči od ponedeljka na torek je bilo vlomljeno v letni hišici gg. Aljančiča in Hlebša. Vlomilci so odnesli, kar jim je prišlo v roke. Izpraznili so shrambe, odnesli pa so tudi prte, odeje itd. Vlomilci so imeli lahko delo, saj sta hišici na periferiji in jih ni mogel nihče motiti pri tatinskem delu. Oba lastnika trpita veliko škodo, ki je pa še ni mogoče oceniti. Vlom je bil javljen orožnikom in upamo, da bodo vlomilci prišli v roke pravici.
— Banovinska podkovska šola v LJubljani priredi 4tedenski tečaj za kovače v pod-kovski obrti. Tečaji se bodo vršili samo to leto. S tem se hoče doseči, da se tudi starejši kovači izuče v skrajšanem roku pod-kovske obrti in s tem zadoste predpisom za samostojno izvrševanje obrti in da se prepreči šušmarstvo. Taksa znaša 600 din udelženci pa morajo izpolniti 35 let. Javite se direktno banovinski podkovski šoli v Ljubljani ali pa skupnemu združenju obrt. nikov v Kranju.
Iz Trbovelj
— Smrt kosi. V najlepši moški dobi 47 let je včeraj preminul g. Herman Roibe-zen, vpokojeni rudniški uradnik in gostilničar v Trbovljah. Pokojnik je bolehal več let in včeraj ga je smrt rešila trpljenja. Med prebivalstvom je bil zelo priljubljen radi svojega vedrega in mirnega značaja. Pogreb bo jutri popoldne ob 6. uri. — Danes pa je zatisndla za vedno oči ga. Magdalena Hauck, mati tukajšnjega podjetnika g. Jožefa Haucka. Pokojnica je dočakala visoko starost 94 let in je bila vse do zadnjega čila in zdrava. V Trbovlje je prišla pred več desetletji s sinom Jožefom, ki si je s pridnim delom ustvaril lepo podjetje. Pogreb pokojnice bo v četrtek ob pol 16. uri na trboveljsko pokopališče, žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje, pokojnima ohranimo blag spomin.