Leto IV. 
Štev. 29. 
ifoc 
Brije" trikrat na m"e s e c, 
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. - Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema 
upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. 
W Brivca dol^j v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Puljft^Nahrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. 
,,Brivčevo pročelje". 
(Harmonizoval V—v Ziiplaški). 
Teremtetč vže gre naprej, 
Da s »helebardo« vseka kej, 
A »lulo« je pozabil zad, — 
Hiteč za njim tud' Nemec rad. 
Saj »rajliar« bi rad sunit ga, 
Dfl, vredna tega sta oba, 
A časa ni iz »brivuice« 
Domov hiteč s koprivnice. 
Obraz je nj'ma ves posnet, 
O jej! kako ju peče spet, 
Ker možko gre na dan Slovan, 
Taljanček pa na stolee djan. 
Hej »IJrivec« ! Nuj usmilit se 
Ubogo »laško revišče« : 
Saj vidiš, da mu »Menelik« 
Postavil stalni je mejnik. — 
o 
oo 
Burke slavnih ZaMžam 
(Narodno blago ; priredil Silvester.) 
XXV. 
Tista nesrečna zima, o kateri smo sli-
šali v zadnjem odstavku in katera je um-
nim Zabrdžanom nasipala toliko snega, da 
niso mogli lesa spraviti domu, skalila jim 
je vso veselje ter jih spravila v neizmerno 
zadrego. In kako pa tudi ne, ko je bila 
potreba tako velika, spomlad pa že pred 
durmi. 
sliti ni upal, kajti kaj taoega storili niso 
Zabrdžani do sedaj še nikedar in izraza 
spravljanje lesa iu pa sneg bila sta si v 
zvezi, kakor oba konca okrogle klobase. 
Toda v velikih potrebah in budili 
silah je imel občinski odbor sveto pravico 
ovreči vsakdanje običaje in navade. Na to 
pravico opiral se je tudi v tem slučaju, 
ko je začel premišljevati, kako bi se bruna 
dala tudi v top tem letnem času spraviti 
domu. 
Kraj, kjer je ležal posekan in obte-
san les, bil je vrh strmega hriba. Zbrana 
komisija pri kobaca na lice mesta iu ker je 
imel župan kakor predsednik prvo besedo, 
skuha zbranim možakom sledečo pametno, 
katero hočem koj toplo in brez spremene 
povedati : 
»Vsako stvar, katera se ne more iz 
lastne volje gibati in katero hočemo kam 
drugam spraviti, moramo na dotično me-
sto vleči. Tudi z našim lesom je tako. Da 
ga spravimo v dolino, treba ga bo tja vleči. 
Ker pa je hrib precej strm, znala bi bruna 
tu in tam svojeglavim postati iu nam de-
lati preglavice. Da sc to prepreči, mislim 
si celo stvar tako: dva vlečeta naprej, dva 
pa nekoliko slabeje nazaj. Tako bode vsako 
drevo na obeh koncih v naši oblasti in mi 
smo kmalu rešeni vse nadloge!« — Ko-
misija se strme spogleda in prikima rekoč : 
»Ta je pametna ! Le tuk» in nič drugače 
mi mogoče !« 
Kako se je delo vršilo, ne bodem po-
pisoval, kajti če drugim ljudem ne — pa 
Zabrdžanom šla je vsaka neumnost izpod 
rok (ker so bili ravno Zabrdžani.) Pa ko 
se pripravljajo ravno zadnje bruno prive-
zati, spodleti jim in se samo po toči v do-
lino. »Aha!« zasliši se' jednoglasno iz 
ust okolo stoječih korenjakov in že je vsak 
vedel, kako bi se delo bilo na najpripros-
tejši način dalo opraviti. 
Ker pa nisem še nikoli lagal, nočem 
še tudi zdaj ne, ako povem, da so Zabrd-
žani zavlekli vsa bruna nazaj v hrib, ter 
jih potem po novem načinu, katerega jih 
je narava sama naučila, spustili zopet v 
dolino. 
Avstrijski minister pri krojaču. 
Dr. Clarv krojaški mojster: Dragi ko-
lega Witek, za vas je ta frak prevelik, 
kak zgledate v njem ! No, pa le potrpite, 
kedo bo zdaj rezal in krajšal, dolgo ven-
dar ne boste v njem. — Tudi vam boter 
Korbre ne pristoji, rokavi so pretesni, 
hlače kratke in ozke. Samo ne vem ali se 
Vam bode mogoče gibati v tej opravi. 
Potrpite, tako ne boste dolgo v njej ! 
Zdaj grem pogledat kako izgledajo drugi 
kolegi v novi ministerski tiajdi. — 
Samogovor grofa Goessa. 
»Ako ne križajo računi, pridem tudi 
jaz na vrsto. Upal sem, da bodo že takrat 
kaj, pa ni šlo! Mi ministerski kandi-
datje pridemo po vrsti najprej tisti nesrečni 
Badeni iz Galicije, potem Thun iz Češke, 
Gauča ne upoštevam, ker on ima dobrega 
strisa; zdaj je prišel na vrsto Štajerski 
Clarv in potem sem jaz — gotov . . . No. 
no, grozdje le urno sezdrcvaj«. —